233. itev. (Izhaja rasen nedelj (n preznlkou vsak dan «Ss> to. url d©pe>8«!ne. TJjedtriišlvo ie v Ljubljani, Fianciikansita ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in poa-jpiBatij sicer se jih ne pri-■obči. Rokopise se us vrač?,. Oglasi: Prostor 1 mm >-55 mm po K 1*50. Uradni Tazglasi; postano ter notice isti prostor K 2*—. Pii večjem naročilu Pavlami vranu« v ttviaui tits, V Llubllanl, v sobota 9. oktobra 1920. Posamezna števr. t krono. teto iv. Yel©f©B?jka št. 312, popust. Glasil© iugoslov. sociiaSno - demokratične stranke, Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za1 celo leto K 240, zn pol 'cta K 120, za četrt lete K <30, za mesce K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, sa ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poStnine proste. UpravniStvo je v Ljubljani Frančiškanska uliea it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Minimalne zahteve v jadranskem vprašanju. Zagreb, 8. (ZNU.) »Narodno Djelo“ javlja iz Belgrada: Včeraj |e iila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o direktnih pogajanjih z Italijo. Določeno je, da odpotuje naš zunanji minister dr. Trumbič % ostalimi člani delegacije v San Paolo, kjer se sestane z italijanskimi odposlanci. Giolitfi se ne udeleži pogajanj. Potemtakem se Jih tudi ministrski predsednik dr. Vesnič ne udeleži. Naše minimalne zahteve bodo aastopne: 1. Reka z luko naj pride pod pokroviteljstvo zveze narodov; 2. v Istri naj je meja takozvana Wilsonova črta; 3. vsa Dalmacija z vsemi njenimi otoki vred pripade Jugoslaviji; 4. zahtevamo Skader, ker Je Italija kršila prejšnje dogovore glede Albanije. Na seji ministrskega sveta se je dosegel popoln sporazum glede instrukcij, ki se bodo dale našim delegatom. Število delegatov še ni končnoveljavno določeno, verjetno pa je, da se udeleže pogajanj že večkrat imenovane osebe, ki so Potrebne pri pogajanjih radi zbiranja statističnih podatkov. Zločin fašistov v Pulju, Belgrad, 8. (ZNU). Po vesteh iz Pulja so zažgali fašisti, italijanski Častniki, karabinjerji in finančni stražniki hišo našega podanika Krmpo-iiča, ki so jo zapaiili z ročnimi bombami. Hiša je pogorela do tal. Zgorelo Še tudi veliko Krmpotičevega pohištva. Škoda se ceni na 150.000 lir. Uničen je tudi inventar socialistične delavske zbornice. Gospodarski propad Nemčije, Berlin, 8. okt. (DunKU.) Na včerajšnji seji državnega zbora se je razpravljalo o proračunu državnih ministerstev, državnega kancelarja in državne pisarne. Finančni minister dr. Wirth je podal pregled o finančnem položaju Nemčije in naznanil, da znaša ves primanjkljaj za leto 1920 67 milijard mark. ZAPOR GLASOVALNEGA OZEMLJA. Celovec. 8. okt. Po odredbi plebiscitne komisiie se pričenia zaDor koroškega glasovalnega ozemlja že •noco’ ob 26. ENTENTA NE ZASEDE PLEBISCITNEGA OZEMLJA. Belgrad. 8. Po vesteh z Ditnaia le potniška konferenca v Parizu iOdbiia predlog Avstrile. nai zasedejo Koroško plebiscitno ozemlje medza-vezniške čete. RUDARSKA STAVKA V MORAVSKI OSTROVI. LDU Dunaj. 8. okt. Listi poroča-fo iz Moravske Ostrave, da ie ie!o v Dombrovskem premogovnem okroZ-■Ju tisoč vudariev stavkati zaradi mezdnih diferenc. šolski štrajk na nemškem ČEŠKEM. Praga. 8. »Prager Abendzeitunsr« »vjia. da so pričele stavkati nemške 8 CeSkem. Vse nemške šole v reoubhkl so zaprte. NAPADALEC BELE KUNA OBSOJEN. LDU. Dunaj, 8. Izletni dijak Olrettl, ki 1« 4. aprila t. 1. liotrf zastrupiti Belo Kuna, «e Je danes zagovarjal pred porotniki. Bela Kun }c bil tedaj interniran v Steinhofu na Sememiku; Oiretti pa mu je prinesel «a-*trupljenexa peciva. Oiretti Je obtožen, da le poizkusil lavršltl lavratni umor. Iz obtožnice je razvidno, da }e bil toženec v *lu2bi madžarske državne policije in da Je taiel nalogo, omogočiti Dell Ktmu beg. Obtoženec pravi, da se ne smatra za krive-*a. Porotniki so ga obsodili samo radi groženja osebne varnosti. Zapor, ki s6 0,11 ga prisodili za to, Je obtoženec že prC-stal v preiskovalnem zaporu. TO JE BARBARSTVO Augsburg. S. Te dni rie. Vodla komisiie ie iziavii. da se "toraio vsi Dieslov! motorii. ki se na-v- Nemčlii. uničiti. To bate za-■ , ,.se Preoreči. da bi se Dieslovi otorii lic uuombiievali še kdai za „ , ne* Ravnateljstvo ie izjavilo, da tont?* vseini močmi uprlo uničenju “ ‘°nev. Odposlanstvo nameščen-11 »Mavrtav dotičun tvorniee ie odpotovalo v Berlin, 'da stopi v stik z merodainjml državnimi oblastmi In s kongresom obratnih svetov. Tudi člani ravnateljstva so se odoefiaH v Berlin, da o tem razpravljalo z vlado. Oovori se. da se bo tudi diplonia-tično nastooik) zoper uničenje Dies-iovih motoriev. RUSKO POLISKA VO.INA. Moskva. 8. Frontno poročilo z dne 7. t. m.: Pri Minsku smo zasedli nove postojanke vzhodno od Koida-uowa. Pri Sarnvju smo s protinapadom pognali sovražnika nazaj m osvoMli 01ewsk. Pri Nowograd Wo-Ivnskn bott z meniaiočim se uspehom. Pri Wolnowahl smo zasedli več kra-fey. V odseku Marlupol smo dospeli do reke Halček. ITAUJANSKE SOCIJALISTICNE STRANKE SE ZBLIŽUJEJO. Rim. 8. »Temoo« doznava. da sta se tahuk vodstva sociiallstlčne sitfan-ke Oennari in izdalateli »Avantiia«. Serrati. odzvala vabilu na zborovanje v mestu Reggio nelPEmilla. ki so ga sklicali Turatti. Treves in drugi oristaši socialistične koncentracije. Na zborovaniu bodo razpravljali tudi vprašanje položaja Rusije. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Benetke. 8. Nocoi 1e trčil vlak. ki vozi iz Benetk v Bologno na Lagun-skem mostu v vlak. ki vozi v Milan. Osem oseb le mrtvih, veliko pa poškodovanih. Benetke. 8. Število oseb. Iti so se smrtno ponesrečile pri zadnti železniški tuesmči. znaša no dosedai došhh Poročilih 23. MEZDNO GIBANJE ANGLEŠKIH RUDARJEV. LDU London. 8. okt. Glasovanje rudarjev glede na predloge posestnikov rudnikov ie izvedeno že v šestih premogovnih pokrajinah, tako da ie skorai polovica vseh rudarjev oddala svoie mneme. Uspeli bo preiko-ne ugoden. Z gotovostjo se pričakuje. (1i se sprcimclo predlogi, akotu-di samo z maihnrt večino. I ondon. 7. okt. Pri norazgovoru z voditelji rudarjev ihti ie SmiHic nasvetoval. nai se prj glasovanju izrečejo za spreietie ponudb delodajalcev kot urovizorniii odrbdb. Ostali na! bi .tti mesece na ,svojih mestih potem !)i so dosege! za notarje zadovoljiv sporazum. Zakaj je potrebna republika ? Ko se ie stara avstro-ogrska monarhija razbila ob zaglušnem robotu revolučiie. so do jugoslovanskih deželah doneli gromoviti klici, oa-zdravliaioči republiko, ki io le ljudstvo smatralo za samo ob sebi umevno. naravno posledico poloma avtokracije. Povsod, kjer ie orei vladalo žezlo Habsburžanov, je zaplapolala renubličanska zastava: v Pragi in na Dunaiu. v Lvovu in edo v Budimpešti so bile krone oometane med staro šaro. v Ljubljani in Zagrebu so se duhovi enako intuitivno odvrnili od monarhije. V daiinem razvoju ie potem prišlo nekoliko drugače: meščanski režiserii nove politike so v vrtincu homatii. ki so neizogibno snoiene z vsakim prevratom, izgubili glavo in v svoii malodušnosti nrišli do slabotnega zaključka, da ni reSit-j[£ razun v brezpogojni »združitvi« s kraljevino Srbijo, katero so izvršili na tako neroden način, da ie nastala fikciia razširienia te kraljevine, v kateri da so ostali deli Jugoslavije enostavno utonili. In sedal izvaiajo razni politični filozofi iz tiste nerodnosti. da le vladna oblika države ze določena in da ne preostaja narodu nič drugesra kakor spr&ieti rtionarhi-io kot neizoremenliivo delsivo. Vse meščanske stranke, izvzemši edino srbske republikance, so se res Ze vdals v to »usodo«, ta s patetičnim navdušenjem, ona z globoko zajetim teatralnim vzdihom, vse na pripravljene 'zapečatiti svoio rennblič^nsko preteklost — če so le *vloh kal Imele — in zgladiti suknje, da pridejo pričakovani redovi do orave veliave. Aii oa ie res. da ie monarhija Ze neizpremenljivo dognana oblika jugoslovanske države in da mora narod smatrati prestol in krono za neizbežna in neminljiva atributa svojega političnega živlienia? Ali ie res. da mora biti v setLanii volilni kampanji vprašahie monarhije ali republike kratkomalo izločeno iz diskusije in kraljevina sprejeta za conditio sine atia no«? Narod ne izgubi nikdar pravice odločati o načinu svojega življenja v kateremkoli oziru in tudi 6e bi bila kraljevina definitivno določena, jo ima Hudstvo pravioo odpraviti, čim se ie naveliča: zakai narodi ne žive zaradi teh ali onih državnih oblik, temveč oblike imato služiti narodom, dokler jim ueaiaio in dokler lih trpe. Toda v Jugoslaviji m po vsej pravici treba uJkakrsiie nasilne revolucije /a ustanovitev republike, ker saJoh še nimamo definitivne monar-hiie in je edfha konstituanta kompetentna za odlo^anie o vseh vprašanjih bodoče ustave, med katera spada vorašanie državne oblike v orvj vrsti. To ie bilo priznano celo onemu nervoznemu odposlanstvu »Narodnega Veča«, ki te v Belgradu ponu-d‘lo priklopitev k Srbiji v taki raz-bi»rlenosti, da te *^r ^°z^bilo na na-vodila, s katerimi ie bilo opremljeno v Zagrebu. Konstituanta ie poklicana ds izdela konstitucijo od prve do zadnje črke in nihče razun nie nima pravice določati, kakšna bo podoba države. . . . „ Nobenega dvoma torei m. da ie vorašanie republike na dnevnem redu in da ie ne le dovoljeno, ampak trni! j|aj vse potrebno govoriti o njem. Zakai od nieca pravilne rešitve je odvisno mnogo vec. kot so pripravljeni priznati fatalisti, ki deklamirajo. da ie. kar ie in da moramo krščansko vdanostjo sPreiet>. kar nam ie usoda naslonila. Pravilo nam. da bo monarhija, ki jo zagovariašo meščanske stranke, »demokratična«. To nai pomeni, da oskme Hudstvo suvereno in da bo krona le dekorativna institucija. Predvsem »e to nač prijazno doneče geslo, ki pa nima realne podlage, ker ie monarh brez pravic nemogoč. Ali ,če bi si bilo moffoče mislili tako uredbo, bi bilo zanimivo izvedeti, čemu bi bila potrebna in kakšno korist bi mogel imeli narod od nie. Samo zaradi okraska bi bila institucita vsekakor predraga, zlasti v razmerah. v katerih sl ce more vlada domisliti več novih davkov, da bi pokrivala izdaike za resnične potrebe. S pohnom demokracije se tudi tak ]j.šn zaradi liSpa samega ne da spraviti v soglasje. Toda »demokratična monarhija« snada sploh v področje iluzij: če imate kralia ali cesaria. mu morate dati kai več kakor naslov. Priznati mu morate vladarske pravice, in tudi če iih ni mnogo, jih morate odvzeti ltndstvu. ker lih nikier drugod ni dobiti. Jasno ie. da ne moreta dva tako različna faktoria imeti v enakih rečeh enake pravice. Ako na primer odločuie o mjru in votni monarh, ne more o tem odločati liudstvo: če Ima kiali pravico sankc»fe zakonov, sl ne daie zakonov narod sam. Z vsako vladarsko pravico le demokracija prikrajšana: vsaka taka pravica gre na račun Mudskih pravic. Le v republiki more liudstvo biti suvereno: seveda gre tudi tedaj za to. kako sc republika uredi. Toda ta se more uretBti tako. da so ohranilo liudsWu vse pravice, monarhija oa nikakor ne. Zaradi tega fo republika neizogiben nosroi demokracije: le v republiki ie mogoč njen popolni razvoj. !e v republiki se morejo uresničiti vsi pleni cilii. V vsaki monarliiil obstaja nevarnost avt©kracfie. čakal tendenca vsake samovlade gre za razširjenjem oblasti. Ce je vladarjeva oseb- nost močna, visi nad državo vedno Damoklejev meč individualnega absolutizma: v nasprotnem slučalu grozi ta5no gosoodstyo te ali one ka-; niarile. skrivaiočc se za lirbtom monarhove osebe. V vsakem slučaiu se pa skuša faktični režim opirati na silo. da se more tem uspešneje braniti ljudskega stremlienia po samovladi in svobodi, in če ie mogoče, da se razoenia militarizem v slabo arelenl republiki, se niega razmah ne more ločiti od monarhije. Puška ie glavni Instrument iti argument monarhije, in v tem oziru ne pomaga prav nič eventualna »blaga natura« vladarje* va. Če ie diuastiia energična, ii služi militarizem in ii vsak Čas lahko služi proti narodu: če ie slabotna, služi ona militarizmu, in mn služi nrav gotovo proti narodu. Vojska postane faktor izven naroda in nad narodom, sablja vlada, državljani so oa ob nai-lepši konstituciji in najidealneiših zakonih degradirani na »podanike«, brezmočne, da bi uveliavili svolo vo-ilo vpričo topov in stroinih pušk. Da so v naši državi take struje, onazi lahko, kdor ni slen na obeh očeh. Ne da bi bila to posebnost iu-e<*slovanskega plemena: v značaju militarizma sploh so take tendence. Militarizmu pa odpremo vi ata na stsžai če potrdimo monarhilo v Ju-goslaviii, Le če lo uredimo kot republiko. si ohranimo možnost demokratičnega razvoia in uresničenja narodove volie. Zato oa le potrebno, rta se odvrne zmaga monarhističnih elementov nri volitvah v konstituan-to. in to se zgodi z izvolitvijo socialistov. ki vedo. da se more njih pro-gfam, izvršit! le v repubHčanskih oblikah in so zategadeli edini zanesljivi republikanci. Militarizacija usnjarske in tekstilne industrije. Sedanja reakciiouaraa Koroščeva vlada obiavlia naredbo za naredbo. Daši ii ie tzv. Narodno Predstavništvo na. razpolago — poslužuje se »naredb«. ki seveda bi težko izšle kot zakon tudi Iz sedanjega narodnega predstavništva, ki ie tfr cer zelo pohlevno in s svoio vladno večino vedno pripravljeno glasovati Z3 vso vladine predloge. 26. njinulega meseca ie izdal ministrski svet »reišenie«. ki se tiče preskrbe armade z izdelki usniarske In tekstilne Industrije. Ta skleo vse-bnie sledeča določila: prepoveduje se izvoz volne, ovčjih m koziih kož. lanti. dlake in oolfabrikatov omenjenih surovin. Prepoveduje se dalle prost prevoz oz. prost notranii promet dokler ne bo zadovoljeno potrebščinam artr.ade. Odreia se obveznost nrriave in Popisa količine blaga Država bo nabavljala vse to blago ki se bo izdelovalo ood vodstvom fabrikantov. ali ood državnim nadzorstvom. Tovarnarii bodo dobili s?otov odstotek z ozirom na vrednost izdelanega blaca. V ta namen bodo ustanovljeni industrijski odbori, ki bodo organizirali delo v domačih to-varnah in delavnicah tekstilne in usnjarske stroke. Vsaka fabrika ba dobila stalno nadzorstvo, ki bo sestavljeno iz treh članov. Ta skleo ie volevažen m — zveze industriicev v naši državi bi morale posveiiti vso munio. kaiti da po končam voini ni treba v svrho ob-skrbe armade z čevlii in obleko ukreniti nekai nadobnega. o lc.ni smo si vsi vendar na iashemi No. .ri.i s zanimajo druga določila in sfcer naslednja •, V naredbi se pravi: >;Da se zasigura stalno in intenzivno dolo se smatralo ta podvzetia. ki de>aio za potrebe armade za državna in (o za ves čas. rtaSsler delajo armadne Boirebščhie. V nith se n«-«!als«« dekivnl Čas in v ni h sp ne sme šUajika#i. Minister vojne in mor« Belgrad. 2. oktobra, narice ?ma nalogo, da uredi v svrW osfauranfa notrebnlh delavcev trv. voine ln industrijske enote ki se bod« oo potreb! dirigirale v fabrfite na delo. za katero bodo prejemali iste plače kot tovarniški delavci po odbitku stroškov za niihovo prebrano.« Naredba ie že v veljavi. Kai pomeni ta naredba? Nič dru-gftga kot mlHtariziranie vseh tovareit testiJne in usniarske industrije v Ju« eoslavlh*. Ministrski svet ie s tem prekršil naredbo o osemurnem delavniku k( ie zaearantrran celo po sami versail-ski mirovni nocodbl Dolavcil Bodite na straži. Reakcija dviga glavo. Ponesrečeni bel-* graiski štraiki: natakarjev, krojačev, hrivc^v. tiskarjev in zlasti oonesre* čeni štraik železničartev — vse te šialke so vodili nesrečni komunisti!- — so daB vladi no^um. da se drzne sedal tako nastopiti! Sklenite svoie vrste v trdnih sociialno demokratskih organrzaciiah ki so vedno nrav in dobro vodile delavsko liudstvo. Dokler niso prišli komunistični raz-bliači šlo le delavstvo od zmage d5 zmage. Sedai — ? Srce boli človeka, če premišHtrle. koliko zla in koliko geria so ti gadni obrekovalci in 1aZ-ftllvei povzročili delavskemu ljudstvu Vlada iih ie redila. Zakaj? Eto odgovora! Militarizma obrate, dal Ša delavnik in krajša zaslužek. Kanitali-sti sc vesele. Tnžna nam maika. _ Nova avstrijska ustava. Po enoletnih borbali In nos vet o-, vaniih ve avstrijska narodna skupščina proglasila novo ustavo. O nlet sejo deloma žc noroc^H sc v tistih Časih, ko so morali socialistični po-; slanci korak za korakom v trdnerrt vztraianiu uveljavljati posamezne zahtevke nasproti r-eakciionarnim tendencam krščanskoliberaluega blo* ka. . . KaivažneiSi dol nove ustave te določitev razjneria med državno in do-« Stran 2, HAPREJ. Stev. 233. liraiinskimi vladami. Tu ie bilo treba natanko omeiiti območte oosledniih. ker so ogrožale po svoiem klerikalnem značaiu enotnost države. Tako so utrdili državo vsai na temeliu federativne zveze med Doedinimi deželami. ki se pokoriio v splošnih vprašanjih določbam državne vlade. Ta-Ie ima pravico, da razveliavi s Domočio ustavnega sodišča vsako nezakonito naredbo deželnih vlad in odstavi vsake era deželnega predsednika kr prekorači meie svoiega delovanja. Vsak zasebnik, ki čuti. da era ie deželna vlada oškodovala, sme Dred sodniio tožiti in zahtevati odškodnino. Ta podrejenost deželnih vlad na ima tudi važne gospodarske posledice. Niih samovoline prometne omeiitve in blokade postanek) odslei nemogoče in se moralo do 31. iunila 1921. ukiniti. U&tava ie postala mogoča le vsled Sbmnromisov med ooedinimi strankami. ker nima nobena dvetretiinske večine: zato vsebuie tudi razne točke. ki ne bodo vsem po volii. Tako ie bilo oravzanrav nepotrebno, da se ie določil poseben zvezni oredsednik in da delute ooleg narodne skupščine še ooseben zvezni svet. toda Dred-sednik ima omeinno moč in zvezni svet ie sestavlien tudi iz zastopnikov delavstva — kakor narodna skupščina — da se ne more izorelevlti v tisto gospodarsko zbornico, ki so si io želeli krščanski sociialci. Navzlic njegovemu ugovoru se morelo zakoni ki Tih predlaga skupščina, uve-llaviti. Elektricitetno gospodarstvo, vodne siie. skrb za lavno zdravle sicer niso »odvržena izključno zveznemu območhi. vendar o naivažnei-šem v tem nos ledu odločute država. Zadeve poljedelskih delavcev sicer niso oodreiene narodni skuoščini. toda sociialno zavarovane oolfedel-skih delavcev in niih pravice se vendar uredilo potom zvezinih okvirntn zakonov. Naileošo zmago so izvotevali so-cifalni demokrati z uredltviio vprašan ia okralne uorave. Namesto do-sedaniih birokratskih okrajnih glavarstev bodo poslovale od liudstva izvoliene okrajne občine. Zakon o volitvah okrainetra zastopstva se mora proglasiti naidalie v štirih mesecih. Občina Dunal se ooDolnoma osa-mosvofl in postane neodvisna od kia-rlkalno-agramega oodeželnetra zastopstva. Osvobodi se tudi ierobstva niSie avstrijskega deželnega zbora in nfe občinski svet bo imel iste davčna pravice kot deželni zbor. Dunajski žunan zadobi pravice deželnega glavaria *m dunaiski senat moč deželne vlade. §e v zadnjem trenutku pred proglasitvijo ustavnega zakona so snre-menili določbo o Burgenlandu v toliko da le sprelet v zvezo kot samostojen del. Sedanta avstrifeka ustava tie še zelo Domamklliva: o vseh točkah ob-vSega le sološne rtolofcbe. a o nekaterih kakor-n. or. o zemlligkih oravt-cah in svoboščinah, o ureditvi razmerij med državo in oerkvito ter med šolo in cerkvifo soloh ni govora. Vse to bo morala reševati bodoča narodna skupščina in ni dvoma, da se potem uveljavi nova ali seda-nia dobro oooravHena ustava, ki bo dala mladi remibliki resnično možnost da se vsai deloma izmota iz danaSnlega žalostnega ooložaia. Politične vesti. -h Vprašanie razrešitve dolžnosti dr. Leskovarja. Poverieništvo za uotranie stvari ie dobilo od ministra notranjih del brzojavno naročilo, da razreši dolžnosti vladnega komisarla dr. Leskovaria y Mariboru in da poveri to mesto političnemu uradniku. £o dališi debati ie na seii dež. vlade konstatiral predsednik. da v tem vprašanju, ki te brez dvoma političnega značaia. med vladnimi člani ni soglasja, vsled česar zadevo v smislu sporazuma od 17. avgusta t. 1. odstavna z dnevnega reda. da ie predloži ministrskemu svetu v rešitev. + Litvansko ooiiski SOor ublažen. Na poziv medzavernišfae nadzorovalne komisiie v Suvalklh ve polisko ooveJiništvo »stavilo ooeraciie proti litvanskim obmejnim varnostnim ČCteltll + Po kongresu v Orleansu. Po dolgotramih debatah med politično stranko in strokovnimi organizacijami se zdi. da >e postal položai koli-kortoUko neizoremenien. ker so dobili večinski kot manjšinski sociiali-stl skoro isto število glasov kot na nreisniem kongresu v Lvonu. Interesanten na ie poiav. da ie večina X£LQ,.T. š. stnokovne_orEanizacitel odločno proti piikHučitvI k moskovski organizacilam (tretieinternaciio-nalnim). ker so bile delavske zveze do izbruha svetovne voine strogo revolucionarne, v tem ko le cikala manjšina (P. S. — politična stranka) na desno stran, a ie sedai svoio taktiko spremenila. Tako se le na orleanskem kongresu iziavila za tretio internaciionalo. seveda, s pridržkom, da se imaio upoštevati speciielne francoske razmere. Tako se ie tudi zgodilo, da ie obljubila stranka brez-nogoino sodelovanie ori vseh akcijah strokovnih zvez. ki se tičeio skupnih interesov. + Izpremmba grške ustave. Iz Soluna iavliaio. da ie grški parlament razpuščen, novi pa. za katerega so volitve že razpisane, bo imel značai konstituante. Ustava bo izpremeniena z om&iitviio kralieve oblasti. Vlada bo odgovorna samo parlamentu. + Anglija obljubuie parlament Angleška vlada je sklenila dati Arabcem v Mezopotamiji parlament in arabsko vlado z angleškimi svetovalci. S tem namerava Anglija pomiriti rebelne Arabce. Ako tudi ne bo pomagalo, bo arabski princ Imenovan governerjem v Mezopotamiji. 4- Delegat sovjetske Rusije Riedsanov v Londonu. Naslednik Kamenjeva, Riedsanov, Je prišel te dni s tajnikom in številnim pomožnim osobjem. Riedsanov stopi v najkrajšem času v stik z Lloyd Ge-orgem. Gre za nadaljevanje trgovinskih pogajanj z Rusijo. Angleški trgovski krogi žele. da se z Rusijo sklene dogovor. + Litvinov odpotuje na Rusko. Sovjetski zastopnik Litvinov je dobil dovoljenje, da sne potovati skozi švedsko ozemlje, toda s pogojem, da ne zapusti železniškega vok; nadzirat ga bo močan stražnl oddelek. -f- Ruska In Finska sta 1. oktobra sklenili mir. + Ruska sovjetska vlada popušča. Sovjetska vlada ie znatno popustila v pogaianiih s Polisko. ejiako tudi v trgovski pogodbi z Angliio. Ne trgovskih ne mirovnih pogodb ne skleoa prav nič drugače kakor meščanske viaderNaravno ie to. ker se ne more izolirati: ne more namreč živeti sama zase. Prihalafo oa iz Rnslie nairazličneia poročila, da le stališče sovjetske vlade otežkočeno. Kakšen ie pravzaprav položai. ie teško povedati, gotovo oa le. da bo Rusiia doživela veliko reakciio. če ne bodo voditelli sovietske Rušite svoiega stališča izoremenili. ker ie nemogoče, da bi vladalo Dar oseb. ki ima sedai okolo pol milijona Hudi v svoii organizaciji 180-miHionov prebivalcev. katerim se ne dopušča niti ensca tista, ne shodov in katerih velika večina nima interesa 00 svoiem svetovnem naziraniu. da bi "odDirala boliševlke. Da v Rusiji ni vse v redu. dokazuieio tudi nervozni govori voditeljev. Rusiia mora trezno presolati položai in izkoristiti moment, če ne bodo sadovi revoluciie zatonili, žal. v kaosu ki mora nastati. _________________ Verfžniki bodo volili! NaJostudaejša prikazen, ki živi med sedanjim človeškim fodora, so brezdvonmo verižniki in navijalcl cea, ki delajo draginjo ia pijejo vsemu prebivalstvu kri. Naša vlada Je do sedaj že mnogo lepih besed izgubila o tem, kako bo preganjala ve-rižnike in pobijala draginjo. Vsakdo je zato pričakoval, da bo volilni red za kon-stituanto izobčil te parasite iz družbe po-itenlh volilcev in jim odrekel volilno pravico. To se je zdelo vsem 6amo ob sebi umevno in je >šc sedaj obče razširjeno mnenje, da tisti, ki so bili obsojeni zaradi ve-rižnlštva ali navijanja cen, nimajo vollne pravice. Pa kaj smo doživeli 1 Volilna pravica ie pač odvzeta onim, ki so bili obsojeni zaradi kakega hudodelstva ali pa zaradi prestopka lz dobičkaželjnosti (tatvine, goljufije, poneverbe, oderuštva) ali zaradi drugih nečastnih dejanj, n. pr. beračenja, ni pa odvzeta verlžnlkom in navijalcem cen. Kdor je bii torej v zadnjih treh letih obsojen zaradi tatvine, ker je n. pr. v sili neopravičeno vzel nekaj kosov premoga ali pa Pollaku par podplatov, ne bo smel voliti; kogar Je policija zalotila, da je beračil, če tudi je mogoče to delal v sili, ker ni imel kaj Jettl, tudi ne bo smel voliti. Bogatin pa, ki je priverižli milijone in je v prvi vrsti kriv sedanjih neznosnih razmer, bo pa smel voliti, če prav je bil — kar se Je pač dovoli redko zgodilo — obsojen zaradi verižnlštva. Se več! Tudi oni tedta verlžnikl, ki jih je zalotila roka pravice in ki bi meli na dan volitev sedeti v zaporu, bodo lahko izvrševali volilno pravico, ker Mh bo morala oblast nalašč zaradi tega izpustiti iz zapora. — Tukaj se vidi, kako pravičen volilni red nam je skovalo sedanje predstavništvo. Tud« dokaz, kako potrebno je, da izvolpludstvam* evoie Hudi v koti9iitu»fttDailv Mail«. ie sovletska vlada na ultima-tum. katerega il ie izročila angleška vlada v nedello. že odeovoriia. Kra-sin ie bil pooblaščen, nai se oogala v vseh tekočih političnih in trgovskih vorašaniih. List baie doznava da le vzpostavitev trgovskih odnožaiev v angleškem kabinetu povzročila ne-soorazumliema. Krasin se ie včerai zglasil v uradu za zunanie posle. POLJSKA IN ANTANTA — ZA MIR? LDU. Pariz, 8. (Brezžično.) Francoski ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve Leygues je imel razgovor s po-roSevalcem lista »Dally Chronlcle«. Raztovarjala sta se o vprašanju Poljske. Ley-gues Je Izjavil, da Je pričela Poljska po zadnjih vesteh uvaževati angleške in francoske pomirljive nasvete. Skupno z angleškim poslanikom v Parizu Je pred kratkim poslal poljski vladi novo noto, v kateri Jo poziva, naj se vzdržuje in brzda. Na vprašanje, kaj da Je najvažnejše za svetovni mir, Je izjavil Leygues, da odvisl to po njegovem mnenju od nadaljnejega »kupne-iLMjJetavanla Anglija in francijo.^*' KRITIČEN POLOŽAJ RUSKE % I VLADE? Pariz. 8. Listi prinašalo izvajanj^ ruskega poslanika v Parizu Mckla-kowa. ki se ie povrnil s potovanja skozi ookraiine. katere ie zasedel general Wrangel. Poslanik ie dejal, da' ie dobil na potovanju fesni vtis. da bof boliševiškega režima kmalu konec.: Mnogo znakov prorokuie padec nun' skovske diktature. Nemir in panika’ vladata v taboru sovražnika. kate-‘ rega vsak dan boli zapušča 11 a da. lioljševiki brez moči motre zmagovit te napade Wranglove na rdeče ar* made in mi imamo sedai samo eif smoter, za katerega smo oripravlienf vse žrtvovati: vztraiati. Preverjeni o brezuspešnosti svoie propaganden® zaoadu. se noizkušaio boliševiki nat sloni ti na vzhod in na države, ki so nastale do versailleski oogodbi. Niih' orizadevania oa bodo ostala brez*« uspešna, ako se preoreči niih diplo-« matska ofenziva la ako se dovrši delo. začeto na boiiščih. ANGLEŠKI POMORŠČAKI PROTI PODR2AVLJENJU PLO\HE. LDU. London, 8. (VVolff.) Na Ictaeof zborovanju zveze angleških pomorščakom se Je včeraj naznanil Izid slasovania zaradi podržavljenja plovbe In pridružitve K delavski stranki. Predlog glede podržavljanja plovbe Je bi! odklonjen s 16.188 glaso- vi proti 5097 glasovom; 3788 jih ni glasa« valo. Pridružitev k delavski stranki je bil« sprejeta s 13.091 glasovi proti 6515 triasa* vom; 5000 jih ni glasovalo. ZA SVOBODNO TRGOVINOi? LDU. London, 7. (Reuter.) Mednaraff« na konferenca za svobodno trgovino je da« nes končala svoje delo. Avstrijski delegaf dvorni svetnik dr. Friderik Hertz Je iz|a-> vil, da je vzrok žalostnemu stanju Avstrije po večini treba pripisovati dejstvu, da ni svobodne trgovine. Konferenca je slde« nila resolucijo, ki nastopa za uvedbo spto£< ne svobodne trgovine. BORBE NA IRSKEM. London. 8. Danes ie napadla četa civilistov v ulici v Corku z ročnimi granatami voiaški avtomobil. En voiak ie ubit več na poškodovanih. V&« iaki so Dričeli streliati iz oušk. Veliko število liudi ie ranienih z krogla* mi iz Dušk in z drobci ročnih granat. Organizacijski vestnik. ČLANOM UNIJE RUDARJEVI Vsem podružnicam in piačllnieam kakor tudi v vednost članov. S 1. oktobrom t. 1. so se pričeli pobirati tednski prispevki z znamkami, in sicer za vse tri razrede; znamke so označene e rimskimi številkami za prvi, drugi kakon tudi tretji razred. Vsakomur, ki plača pri«, spevke, mora blagajnik nalepiti istega razreda znamke, za kateri je plačal oziroma v kateri razred pripada, in to tudi, če plača za nazaj. Podružnice, ki že niso obračunale za mesec september, naj to tako! store in takozvane pečate, ki so se dosedaj rabili za potrjevanje tedenskega prispev« ka, naj takoj vrnejo centrali v Zagorju. —• Zagorje, 7. oktobra 1920. linijsko vodstvo. Kovinar]! v Karlovcu se nahajajo V mezdnem gibanju. Kovinarji naj ne iščejo v Karlovcu dela do poravnave spora, Unija slovenskih rudarjev. Sz stranke. VOLILNI SHODI JSDS IN KDZ V LJUBLJANSKEM OKROŽJU: V nedeljo 10. oktobra: v Tržiču 15. url (s. Etbln Kristan); na Vr^°. . 15. uri (Anton Kristan); v 2ircb ° na Iški loki ob 14. url. m. Radeče. Skupna seja vseli zaupnikov politične, kulturne, strokovnih organizacij; ta K. D. Z. se bo vršila v nedeljo, dne 10. t. m. v društveni dvorani Svobode v Ra« dečah. Ker je dnevni red važen, naj nikdd ae manjka. Vestnik Svobode. Del. izobr. druStvo »Svoboda« iz Ra« deS priredi v nedeljo, dne 10. oktobra t L v Hrastniku igro »Sin« v 4. dejanjih oV. pol 4. uri popoldne. — Vse drugo na 1&< paklli. — K udeležbi uljudno vabi odbor, Objava. V prihodnjih dneh izide volilni manifest Jugoslovanske socHalne de. mokracMe za Slovenilo Ta manifest mora oriti med lhidstvo. da ea bo čltalo. Sodrugi in zaupniki! Naznanite na upravo »Naprei« (Liubllana, Učiteljska tiskarna) z dopisnicam*, koliko izvodov manifesta potrebujete za svoi kral ali okral. Manifest bo izšel tudi kot poseben letak/ Kdor ne sooročl. da ga ootrebuie ga ne dobi Pentralni ^ohlflLodhor .T. S. D, 9f St*v. 282 Dnevna kronika. siSČr' Volilat imenik v Šoštanju so trije tički tako škandalozno sestavili, da tamkajšnje 'delavstvo najogorčenejše protestira. O teh »ožefe se bomo Še pomenili, ko bomo imeli sekoiko več časa, Sodrugl železničarji bodo Čudno gle-aaR, ce jim dane* povemo, da čista železničarska organizacija dela skupno a Zre-zarji t Sloveniji, hc da bi o tem obvestila članstvo. Kaj imajo komunisti z Zvezarji opraviti, res ne vemo, ali čudno le to, da delajo za vratmi skupaj, a Zvezani pa terau. S0di;use preganjajo in mučijo. Zakaj Je moral plačati kmet — korupcija. Prišel sera zadnjič v hotel v Št 'aa 1)11 Dravogradu in vidim tam pri «*lm gospoda inženerja in gospoda košar}* z nekim klerikalnim kmetom. Imeli o se dobro. Ko je prišel račun, je moral Wačati kmet okoio 200 K. Zakaj sta si dala dva gospoda plačati po preprostem kme-gostijo, res ne vemo. Kupčija? Plačevanje poslovnega davka. Z ozirom na težkoče, ki bi se pojavile pri vplačevanju poslovnega davka na obrt v manjših trgovinah po južnih krajih, je ministrstvo za finance odločilo, da se v tem primeru plačuje poslovni davek na obrt v Hajmanjših trgovinah na podlagi cenitve letnih dohodkov, v vseh večjih trgovinah M se mora ta davek plačevati na podlagi trgovskih knjig od dneva prodaje. Komanda dravske divizijske oblasti »oživlja vse rezervne sprejete -častnike, ■vse rezervne še ne sprejete častnike, vse . ivne nesPreiete častnike in vse penijo-“rane Častnike, da se priglase pukovskim okruznlm komandam, na katerih ozemlju ve. Kdor je bil stalno premeščen z ozem-ene pukovske okružne komande na oze je ruge, se mora prijaviti obema komandama. Prijave se lahko Izvrže ust-na otični komandi ali pismeno z kivaHš'0 navw^)0 kraja, ulice in številke Posestnik! In najemniki zemljišč se j. Kf.ar*ai° na ra?gias mestnega magistrata bljanskega 0 "Pokonča vanju škodljivega »»rčesia. Kaj je vse v Jugoslaviji mogoče. Vče-*mo pr®teH Po pošti »Vranjski glasnik,, x„u cn‘ okrožnega odbora, ki je zgre-^ ,SV<*! ci^- Namesto da bi prišel v roke -f™« ^i k uredništvo »Naroda« v pr,Sel v Ljubljano. In ob takih S3SS,4‘ — — smotZT, "f -UŽnl Železnici- Prijadrali *e« Cuvni! . tja’ kJer Sm° biH P1,611 30‘ vaji SO imeli, odkar Je bu v veliavi •semurni delavnik, 12 ur službo in 24 ur *°&tka, sedaj pa je ravnateljstvo ukazalo delati službo 24 nr in potem dovoljuje 24 ur počitka. V Avstriji je bilo treba dolgega boja, preden se je odpravil dolgi delovni čas, ker je škodoval delavstvu fn upravi Dogajale so se namreč nesreče zaradi pre-napomosti m železnica je imela mnogo materijahie škode, uslužbenci so pa stali z eno nogo v zaporu, bili so kaznovani kot nekrivd in tudi mnogo popotnikov je moralo žrtvovati svoje življenje. Sedaj si misli ravnateljstvo, čuvaji so ubogi potrpežljivi trpini in pri njih bomo začeli šte-diti za kapitaliste. Pa še eno je potuhtalo ravnateljstvo, namreč, da bo moral vsak čuvaj plačevati železnici davek za drevje, ki raste ob čuvajnici, in za zemljo. Tukaj je polje za komuniste, tukaj naj pokažejo kaj znajo. Električna razsvetljava v Novem Vod-matu. Precejšnje število posestnikov, obrtnikov ?n gostilničarjev Novega Vodmata si je pred dobrim letom preskrbelo napeljavo za električno razsvetljavo s precejšnimi stroški. Električni tok te razsvetljave nudi tamošnje vojaško oskrbovaliiče. Razsvetljava je mizema, da odjemalci z nji nikakor niso zadovoljni. Žarnice ne dajejo mirne razsvetljave, ampak vedno migajočo, sedaj močno, poiem pa liki brleči leščerbl podobno slabotno luč. Vredno je tudi pripomniti, da omenjeno oskrbovališče zvečer ne otvori pravočasno razsvetljavo, temveč šele tedaj, kad se je potpuno zmračilo iu »kad dojde določen sat«, tako da mora marsikateri odjemalec vsak večer v temi čakati, ali si pa s petrolejko, ako ima petrolej, pomagati. Te nedostatke bi bilo nujno potrebno odpraviti, zakaj tudi od odjemalcev se zdhteva vedno višje cene, vrhutega pa še 40-kronskl davek na žarnico, ki ga zahtevajo naši absolutni osre-čevalci. Imenovanja, Pri Dopisnem uradu sta imenovana kot definitivna uradnika Fr. Pogačnik in Anton Tominec. Novi 100-dinarski bankovci so prispeli iz Pariza in jih je nekaj že v prometu. Kronska vrednost je tiskana že v Parizu. Otvoritev telefonske centralo pri poštnem uradu Kokra. Pri poštnem in brzojavnem uradu Kolera se je otvorila 24. sept. t. I. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. Za prireditev pletaiskega tečaja v Kropi in Kamni gorici je deželna vlada dovolila brezobrestno posojilo 20.000 K, da se omogoči domačemu prebivalstvu nov vir zaslužka. Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Co., zaloga Ljubljana, Bres 30. Znfžanc cene! KAFKU, Društveni vesti. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja, ki bo v pondeljek, dne 11. oktobra ob 3. uri popoldne v Hrenovi ulici št 4. — Sestanek upravnega odbora se bo vršil v nedeljo 10. oktobra ob 9. uri dopoldne v prodajalniških prostorih. Po »Srečen« avtor. Princ Win-®Š2rec ie nedavno izdal svoie me-®oare. ki so zadeli na zelo močan ~T°test nmoerih krnsrov ki so v me-Prizadeti: tako se ie avtor ®®Qčfl Dotemiiti svojo kniiero iz oro-™ta. Ko ie založnik Drotestiral. ker 1 Jpl tiskati 100 tisoč izvodov In velik honorar za francoski mu ,e °lačal Drine Doldntsfi naJ- . ^ron- a niemoare bo orodal tirnici. Karolv beži. Vesti iz Prage ajmaniaio. da le bivši madžarski re-IS0narni d'ktator prof Karolv zbežaf v aženevo^ ^e§*osIova*ko in Us^ntrcS^S3 ™*nete' ne kruhu na Anelešken? Se J} 0 CQ.~ Sale. Vz rob da tiči v sS^T0 Ta' o° Katerem se začetkom noveli?' nanene^a leta. 1.1 s 1. aorilom i921' ukine ^Hsnevanfe države ori dobavi WtisOn dela rekla««,. A sanski Dredsednuv je naslovil na »vote volilee orosrlas. v katerem ora-T« med druerim: »Amerikansko Ifud-»e bilo zaDeliano. zlasti v vortf* sHutu mirovne Dosrodbe. Presenečen m bil od nevednosti in nesramnosti nsnrotnikov mirovne ooeodbe. Ame-Kan.iz^nL kakor ea oni razumelo. v,’«ie z i^tfmi metodami, ki so ore-T, °vale v zadnnjj žalostnih letih. 7 ^crikanizem nadomesti Prusko . A5>eriko radi svoie politike j. ^”enia in nezauoama. Zato imam. s<-- 'zoolnifo nade. ki ie stavi svet ki as‘ v ooniočio trdne volie volilcev. šit;S° ,ze^ni da vidilo Ameriko izvr-nalnee. ki iih staviio vanio«. tua^T, ezničarska stavka na Por-Lfeh m' Kakor naroča »Temos« iz sw^e- so nortusralski železničarii v stavko. martUp0*1',se na Le bHeio... »L’ Hu-v°teknlD^e- da se eodi francoskim tl ^»‘.k1' se boiuiein v Ciliciii oro-slabo. >'m »aciionalistom. stjašno nanora J®®^e.Hudi sumira od silnega holezr,; D°hodu skozi oušcave. od cn.eir) ^ s°vražnikovih svinčenk. V 1.437 n,„vme™ regimentu so zeubili no na «1 ; Stvari so zel° žalostne, maslenoelavim francoskim ee- ne n tlom ie to orokleto vseeno, da le siveio zadostiti svoiim nizkim kani-ba’skim inštinktom. Sai le svetovna voina bila menda tudi zadnia voitia in čemu bi sedai ne izrabili nrilike?! Kulturni vestnik. Iz gledališke pisarne. Vsied nenadne bolezni gospoda Putjate se v dramskem gledališču Izpreraeni reportoir: Sobota, dne 9. oktobra »Za narodov blagor«, D; nedelja, 10. okt. »Hasanaginlcas, izven; ponde-Ijek, 11. okt. »Pygmalkn»,,B. Kolosalen U9peh je dosegel Zlatko Ba-lokovič s svojim koncertom v Mariboru. Navdušenje in ovacije občin*Iva, ki je napolnilo koncertno dvorano do zadnjega kotička, so bile brezkončne. \r zahvalo dodal jim je umetnik le deset komadov. Gospodarstvo. _ Razdelitev sladkorja. Minister za finance je imel posvetovanje z ravnatelji vseh naših tvomic sladkorja. Pri tej priliki se je sklenilo, da se (snuje konzorcij, ki naj bi izvedel pravilno razdelitev sladkorja, bodisi proizvedenega v naših tovarnah, *H pa uvoženega iz Inozemstva. — Ministrstvo za agrarno »formo je izdelalo uredbo, po kateri se bo beguncem iz okupiranega ozemlja dajala zemlja v zakup. — Cene pšenice v Vojvodini. »Beo-gradski dnevnik« poroča: Zadnje dneve se opazuje dviganje cen na žitnem trgu v Vojvodini. Vzrok moramo iskati v tem, ker so izvozničarji poplavili vojvodinske vasi, kupujoči pšenico In koruzo. Pšenica velja 920 K, stara koruza 170—340, a v storžih 170, ječmen 500, oves 250, fižol 480 K 100 kg. — Državnemu premogovniku Zabukovca je deželna vlada dovolila zvišanie cen premoga, in sicer bo stal kosovec, kockasti premog in orehovec po 52 K stot, premogov prah po 40 K stot. Ravnotako se dovoli zvišanje cen premoga državnemu premogovniku Velenje, ki bo stal za privatnike po 52 K stot, za cinkarne v Celju In za aprovlzacljo po 30 K stot, premogov prah po previdnosti pa 25 do 30 K. — Cene sladkorju na Češkem. Po vesteh Iz Prage so določene od 1. oktobra dalje naslednje cene sladkornim izdelkom: Surovi sladkor 403 K za 100 kg, rafinirani sladkor, zakou za konzumpcljo vštevSi povšalnl davek na sladkor, 724.50 K. Te cene veljajo seveda samo y, tovarnah« Dopisi. Velikanski strah komunističnih komisarjev za Trbovlje. Dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne se je vršil volilni shod krajevne politične organizacije JSDS. v Trbovljah, predvsem vsled tega, da se opozori delavstvo na potek roka za reklamacije v volilni imenik. Pogled na vabilo za shod niso dala spati gotovim komunističnim ministrantom, ki so brzojavili v Belgrad ali morda celo v Moskvo, da so Trbovlje v nevarnosti; kajti hudo iih je bolel poraz, ki so ga doživeli v nedeljo v Celju, ki er je ljudstvo imelo priložnost spoznati delo socijalne demokracije na eni, demagogijo in laž komunističnih komisarjev pa na drugi strani. — Ker se je torej komunistični apostel Bartulovič v nedeljo v Celju izkazal prešibkega, da obvaiuje integriteto laži in demagogije, so alarmirali v Trbovljah vse svetnike in nadsvetnike Sime Markoviča za ta dan na pomoč. Da bi bila »manifestacija« veličastnejša, so poskrbeli tudi za agitacijo. Ker pa tudi Imena Klemenčič, Bartulovič, Hlebec e tutti auantl nimajo več privlačne sile radi drobljenja hleba v neznatne drobtinice, so sl Izposodili celo našega starega bojevnika, sodr. Etblna Kristana in tako zbobnali precejšnje število delavstva. Po kratkem otvoritvenem nagovoru sodruga Rinalda starejšega, ki je pojasnil lažnjivo agitacijo o prihodu sodr. Etblna Kristana, so poslušalci iznenadeno ostrmeli nad debelo komunistično lažjo. Nato je sodr. Krofi v kratkih in jedrnatih besedah orisal velikanski pomen bližajočih se volitev. 2e poziv sam ni napravil na komisarje prijetnega utiša. In takoj so si znali pomagati iz zagate. Bivši občinski pisar, S■ Koren, ki je že med vojno Izvajal diktaturo nad ubogimi vdovami in invalidi, se je namreč debelo zlagal takoj ko je odprl usta, češ, da je rok za reklamacije že potekel In to kljub temu, da so zunaj na cesti haznanjali lepaki, da poteče reklamacijska doba šele 7. t. m. Sodrus Krofi mu je seveda njegovo komunistično laž takoj ovrgel. Ker je g. Koren z lažjo pričel, je z lažjo nadaljeval tudi kvalificiran strokovnjak (seveda v laži) ministrant iu stipiimat komisarja štu-•donto Klemenčiča, s. Makuc. Le-ta je Korena v laži & prekosil,.ker ie trdil,.da ;|e sodr. Etbin Kristan prišel v Trbovlje na shod — (trdil je to kljub temu, da smo natančno vedeli, da to ni res), da pa sl ne upa nastopiti, ker je socialdemokrat. Da pa dobi laž še krono na glavo, zato je poskrbel sam g. Klemenčič, ki je komunistično taktiko tako zvijal, da je bil topot v Trbovljah največjl zagovornik federalizma in avtonomije. Čudna se nam je zdela ta hipna izprememba od strogega centralista, v strogega federalista. Razumemo 1 Bliža se pač 28. november in vse hoče biti federalistično! Kljub temu, da je Imel g. Klemenčič ves čas komunistične agitacije po revirjih polna usta obljub v podobi celih hlebov, je bil sedaj jako skromen, ter Je zadovolijeval delavstvo z majhnimi drobtinicami. Tudi Savez rudarskih radnika bo po njegovem Izvajanju delil le drobtinice napram drobtinam Unije. Sicer so bila njegova izvajanja samo blatenje socilalno demokratične stranke. O s. Etbinu Kristanu Je trdil, češ, da ga le videl v Trbovljah. — MI se komunistom sploh ne čudimo, da tako govore, ker vemo, da je edino bojno sredstvo naših komunistov laž in blatenje socijalno demokratične stranice hi njenih voditeljev. — Nekdanji ljudski komisar, g. Hlebec, je skrpucal nekako resolucijo, ki jo je dal bivši občinski pisar na glasovanje ter vkonštatlral«, da Je bIla soglasno spre-jeta. Naj drugikrat Štele roke, ki se dvig* nejo pri glasovanju! ker ml soc. demokrati še ne priznavamo diktature nezrelih, kakor sta gg. Koren in Hlebec. Ako bi ta dva zbrala šolsko mladino, bi ta že dvigala roke na komando pisarjev- In ministrantov, ml preizkušeni delavci pa si ne pustimo dopastl takih burk! Ker Je oseba, kakor le Hlebec, sestavila resolucijo, bodo uspehi £ Otovo velikanski! - Kon5no vprašamo g. Klemenčiča, če ima’ dovoljenje od g. Sima. Markoviča, da ne P«‘ane Slovenija avto. nomna? AH se ne boji, da ga za to samostojno ravnanje ne suspendira? Prosimo nadalje sodr. E. Kristana, da javno pove, da on res ni bil dne 5. oktobra v Trbovljah — Pri vsem svojem početju so komunisti kazali svojo nemirno vest, ki jih teži po velikem nedeljskem fiasku v Celju. (Potrjujemo, da s. E. K. res ni bil v Trbovljah. Op. uredn.) Pred volitvami. Pozor na volilne imenike! rOd vseh kraiev Drihaiato pritožbe, kako malomarno so sestavljeni volilni Imeniki. Zato ne zamudite roka! Stopite na fjfečino in preoričaite se. če ste voisani sami in druel naši pristaši Kdor ne soada v volilni imenik sra izreklamiraite. kdor pa ni v nlem. poskrbite, da se voiše. Zadnil dnevi teko. Volitev v konstituanto te tako važna, da moraio vsi naši oristaši oddati svoi eias za prave zastopnike delovnega ljudstva. Vprašanje volilne pravice tuje-rodcev in Slovanov v ustavotvomo skupščino. Vsi oni. Id Imaio no mirovnih pogodbah pravico opciie za svoie naciionalne države, nimaio v zmislu člena 9 zakona za volitve v ustavotvorno skupščino volilne pravice. Pravico opciie imaio Nemci. Madžari. Italijani in Romuni. Za presojo narodnosti in potemtakem tudi za oresoio vorašania. kdo le Slovan v zmislu navedeaneoa člena 9 in kot tak upravičen voliti, pač ne more biti merodaino Hudsko štetje leta 1910. ker se ie vrjilo pod pritiskom. Volilni shodi. Deželna vlada ie soglasno mnenia. da se moraio volilni shodi vršiti nrosto brez predhodnega naznanila, še mani da dovolienia. Vodii poverjeništva za notranie stvari se naroči da v ta namen ukrene vse potrebno. Navodilo glede volilnih shodov. Na volilnih shodih stranke ima predsedstvo sklicateli ali pooblaščenec niegov. Pristop Imaio nanie samo pristaši in povabi iencl. Volilne shode razbiiati ie kazniivo. Na to določbo zlasti oDozariamo. ker se nekateri domišliuieio. da bodo ovirali delo soc. demokratične stranke. Na oblast se naznaniio volilni shodi le. če se vrše na prostem. Pojasnilo. Ker je bila »Vnovčevalnica za živino ta mast« v zadnjem času ponovno napadena v časopisju iu na shodih, se čuti podpisano ravnateljstvo dolžno, priobčiti nekatera pojasnila, ki bodo dokazala neupravičenost omenjenih napadov. Predvsem moramo poudariti, da sedanja »Vnovčeval-niea- nikakor ni Identična z bivšim deželnim mestom za vnovčevanie živine, zavodom žalostnega spomina, ustanovljenim med vojsko od bivšega deželnega glavarja dr. Šušteršiča. To kapitalistično podjetje Je v resnici zaslužilo milijone na račun kranjskega kmeta, žalibog pa leže tl milijoni pokopani v razvalinah raznih uzornih deželnih pristav, oziroma so se porabili za razširjanje k«ge po drago kupljenih švicarskih kravah in za druge »dobrodelne ter občekoriatnec, ge danes v tajfnstveno temo zavite namene, Z razsulom monarhije se je razsulo tudi deželno mesto za vnovčevanje 2ivine. Ker pa je ravno tedaj vsled splošne des-organizacijc pretila Sloveniji katastrofa v prehrani, je takrat narodna vlada ustanovila poseben zavod, sedanjo »Vnovčeval-nicos, in podredila ta zavod odseku za prehrano ter mu pod nadzorstvom tega odseka paverfla ureditev In kontrolo prehrane z mesom za celo Slovenijo. Kot krstno darilo je »Vnovčevalnica« dobila od vlade gotovino nekaj nad 600.000 kron ln pa izkupilo za vojaško goved, v kolikor se je ta goved izročila njej v prodajo. Cela ta dota je znašala približno toliko, kolikor Je morala kmalu na to »Vnovčevalnica« po naredbi vlade izplačati kmetovalcem na doplačilih za živino, da se ie preprečilo podraženje mesa. Tako iegieda torej kapitalizem vnovčevalnlce. Sicer se pa skoro vsi napadi oziroma očitanja sučejo okrog takozvanega monopola »Vnovčevalnlce« v Prekmurju. Oglejmo si torej ta strah malo bližje. Ko je po umiku madjarekih čet zasedlo naše vojaštvo Prekmurje, Je tam vladala velika zmeda. Po deželi so krožili Jugoslovanski, madjarski beli in nemškoavstrijskl denar ter falzlflkati tega denarja. Razni temni elementi so to Izrabljali In goljufali ljudstvo pri nakupu živine. Zunanjih kupcev ni bilo blizu vsled velike oddaljenosti Irt vsled razmeroma visokih cen, povzročenih po zelo razvitem tihotapstvu. Ker je nezadovoljnost med ljudstvom vedno boi! rast-la, so se merodajni faktorji obrnili na vlado oziroma na vnovčevalnioo s prošnjo, naj bi ona vzela nakup živine v roke ter pomagala pri zatiranju tihotapstva, ki je silno škodovalo tako državi, kakor kmetovalcem In konzumentom, polnilo pa žepe nekaterim brezvestnim domačinom. »Vnovčevalnica« se Je šele po dvomesečnem obotavljanju odločila vzeti nakup v Prekmurju v svoje roke, ker to pri takratnih razmerah ni bila nikaka prijetna naloga. Organizirala Je nakup s pomočjo g. Ben-kota, ki ji je bil priporočen kot sposobna ln poštena oseba od pokojnega civilnega komisarja g. Berbuča. Vsem nakupovalcem, bilo Jih je kakih 50, so sc izdale legitimacije, opremljene s sliko in podpisane od »Vnovčevalnlce«, civilnega komisariata ter odseka za prehrano. To je bila kontrola, da nakupovalci niso mogli svojega mesta Izrabljati v druge namene. Vnovčevalnica je pa takrat zastonj Iskala po Prekmurju tiste ljudi, ki sedaj vpijejo po shodih la Časopisih, mesto da bi bili pomagali ljudstvu v prvi najhujši sili, » ' »• - , Stran 3, Sedaj pa preidimo k iinančni strani tega monopola. O tej stvari se piše, goV vorl in laže tako, da se zdi že prekmuN1 sklm teletom preneumno. Trdi se, da Je vnovčevalnica govedo In teleta plačevala po K 4 in po K 6 kg ter kupičila velikanski zaslužek. Resnica pa je, da je vnovčevalnica plačala v Prekmurju za živino' skoro enake ceue. kakor na Kranjskem in so malenkostno diferenco trikrat požrli veliki transportni stroški in velik kalo na teži. Pribijemo, da najslabše krave nikdat niso bic plačane pod K 7 in K 8 leg in da so se cene za govedo stopnjevale do K 15 kg vedno v skladju z vsakokratnimi tržnimi cenami v ostali Sloveniji. Kdor primerja te cene s cenami živine na ljubljanskem trgu, sl bo pač lahko izračunal ogromen dobiček vnovčevalnlce pri tem monopolu, O. ljubljanski tržni nadzornik, ki s svojimi noticami hote ali nehote dviga cene na.' ljubljanskem trgu, za kar mu bodo IJub-bljanskl konzumentje gotovo po svoje hva-. Iežnl, ve posebno mnogo povedati o dobičku vnovčevalnlce pri nakupu telet v. Prekmurju in se še celo opira pri tem na' nekake »verodostojne« vire. Da mu nadaljnje iskanje teh virov In seštevanje dobička ne bo delalo prehudih preglavic, mu v naslednjem postrežemo z izvlečkom Iz naših knjig. Vnovčevalnica je kupila do sedaj % osmih mesecih 4618 telet ln je Izplačala za nje K 3,525.458.90. Transportni stroški, obresti založene glavnice I. dr. režijski stroški so znašali K 255.985.04; skupni stroški so torej znašali K 3,781.443.94. Ker, so se vsa ta teleta glasom fakturnih knjis prodala za K 3,876.192.84, je preostal vnovčevalnlel dobiček K 94.748.90 alt okroglo 2J/a % nakupne vsote. Meso v, Prekmurju nakupljenih goved — okoli 1350 glav — ter prašičev okoli 1200 koso/ «— smo po večini porabili v svojih obratih. Koliko smo morali pri naših cenah, ki ta vedno za 10—20?« pod tržnimi cenami, zaslužiti, sl lahko Izračuna vsak otrok; na verjamemo p«, da bi se s takim zaslužkom zadovoljil g. tržni nadzornik. Nadalje se Je očitalo vuovčevalnicl| da je dal* svoj monopol v roke ljubljan« skenai tr#ovcu Predovjču, To Je $rda laž, tem grša, ker je zapisana ved orna. Vnor« čevalnlca ni ne v trgovskih se v kakih! drugih zvezah t g. Predovičem, ki jo ka« kor drugi trgovci dobil odpremno izkaz* nico za Prekmurje ter kupil hi prodal blago na svoj račun. Ni naša naloga, ra« čunatl, koliko je pri tem zaslužil ali zgubil in tudi nimamo časa, da bi Steli njegov« milijone. Veliko se je kritiziralo vnovčevalnica radi t«ga, ker le poverila glavno zastop< stro domačinu Benkotu. Zakaj je vnovčevalnica to storila, »no obrazložili Se zgoraj. To In pa način nakupovanja Jc podpisani ravnatelj obrazložil tudi zbranim prekmurskim županom na shodu v Sp. Lendavf, oziroma zaupnikom teh županov na posebnem sestanku. Pojasnilo ravnatelji vnovčevalnlce se je vzelo takrat z zadovoljstvom na znanje. Zastopnikom županov; se je ob tej priliki tudi povedalo, kak« cene plačuje vnovčevalnica bi jih je ravnatelj vnovčevalnlce prosil, naj pripravijo kmetovalce do tega, da priženejo živino na kraj dobave brez posredovalca ln da bodo dobili kupnino neposredno Iz rok zastopnika vnovčevalnlce. Posledica tega Je bila, da niti ene glave nismo dobili neposredno od kmetovalcev. Da prepreči nerodnost pri nakupu in obvaruje Uudstvo škode, je vnovčevalnica tudi nastavila posebne neintereslranc zaupnike, ki so kontrolirali nakup ln iaviit pritožbe ravnateljstvu. Takih pritožb pa jc bilo bore malo. Vnovčevalnica je torej vse storila, kan Je bilo v tedanjih razmerah sploh storiti mogoče. Cc se lo vkljub temu napada, se; Je ne napada zato, ker morda neredno posluje, temveč zato, ker sploh obstoji. Gotovim ljudem je vnovčevalnica napoti; nf jim orav, da dobivajo javni uslužbenci od nje par krmile cenejše meso, ni Jim prav, da vzdržuje vnovčevalnica na trgu stojnic co za revnejše sloje, tudi jih 1>oH, da pro< daia novčevalnica meso Javnim nameščencem v Mariboru cenejše In da vzdržuje na Koroškem v con! A troje mesnic, kjer se< ka meso po 16 K. Tem ljudem tud! ne velja to pojasnilo; namenjeno je konzumen-, tom. Omenjena gospoda pa naj le dalj* vpije, saj ravno vpitje teh ljudi je dokaz< da je vnovčevalnica na pravi poti. In pa tej poti bomo šil tudi naprej v strah vsem verižnikom In v korist slojem, ki žive ix rok v usta. Na nadalnje napade pa ne bomo odgovarjali, ker imamo drugega del* dovolj. Ljubljana, 5. oktobra 1920. Ravnateljstvo »Vnovčevalnice a* živino In mast«. Mirko Cesnik L r, t. č. ravnatelj, * Za vsebino je uredništvo odgovorno le v smislu tisk. zakona. SfloiiDjaile ie Milega Mali Izdaiatell: Ivan Mlinar. .Odgovorni urednik: Jak, .Vehovec. N k ftt E 3. Štev, 283. fMgike M; ZZTf* % posamezne po 22 IC vsaka železniška postaja SEVER& k KOMP., Ljubljena* Gostilna Debevec Gosposvetska cesfa šaša šiev. 10, sasa b: Breg še. 20 ee priporoča cen], občinstvu. Izborna pristna vina ter dobra hubin ja po zmernih cenah. na taro iclu »MijKlobuki in slamniki Arhitekt m Viljem Treo :: stavbeno pod;et|'e :: Ljubljana, r== © SS COSUEJGH - LINE TRST- AMERIKA H-ll • lliflffi -110 M m ■ ffilOS ■ ilfllll Brezplačna pojasnila in predaja voznih listov za potnike - - - - iz Slovenije edinole pri - - - - Simon Kmetec. Uubliana, ===== Kolodvorska ulica števv 26. ----— ; ]B[ Odvetnik in kaz. lagoveritik ir. Din ko Puc oznanja, da je otvoril svojo pisarno v L j ubijanj ? Bethovnova ulica št. 15. Telefon st. 533. i se •vseh vrst sprejemajo v snaženje predelovanje. II in Modni atelier za gospode in dame. Lastna zaloga pristno angleškega blaga. Cementne cevi, •cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, elebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi po najnižjih •cenah. F. Banda & drug Kar* lovska cesta 8. Ljubljana. 397 Gradbeno podjetje iiig.Dukič in drug Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. * Tnana kcniMI Milku SI6HUH0 Bill. mm, Ilita 155. - Telefon 8-95. izdelaj« vsakovrstna vsilite u liliji, ttilitu ni!« v raznih velikostih, m-jtili u pirite v betvah, kockah ali Jroglicah. hifli v palčicah, tnacoila !|»jl, itosti Hit, kitau, hu k ti na debelo !n drobno po zmernih etnah. Resljeva cesta 22, I. nadstropje. 3E 3E KAJO DELJC, zlatar in dragnljar LiuMjana Maji priporoča svojo zlatarsko in iragullanko fitiamta za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozi ato -vanje in posrebrovan je. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstan^ po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najviSjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Petrolejske vrče in zaboje kupujemo (zaboj z dvema vrčem«) po K 38 - pea&meine vrle po K aa-- franko postaja odpošiijateija. Hrovat & Kemp. Ljubljena. Polog realk«. soliden, so i š o o za takojšen nastop v večjo tovarno. Le popolnoma zanesljivi, vešči reflektanti naj predlože ponudbe z navedbo zahtevane mezde na upravništvo tega lista pod „Strojni ključavničar*. Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj so obrne na tvrdko TONE MALGAJ stavbeni ii piiM ttti ii lita; Kolodvorska ulica It. C Erjavec & Turk, in i Milin pri »Zlati lopati" ■aa preje NamateradnaMt, *»• Pini Itaijn lig iln. l, nasproti Krllanske cerkve. IMA ii stali vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FRANJO CERAR, v Stiki, Mita hniili pl Ijrtljti!. V popravilo prevzema tudi VBa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki KovaieViC i TeiSin v Prešernovi ulici 5, kjer bo tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ..............- - Na drobno 1 Na debelo! ICAJ1 Jos. Fabiani, Ljubljana, PreSerneva ullCa 54, mm nespretl slavne polte ■» Telefon interarbaa 648. Velika zaloga Špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev, - - namiznih in dezertnih vin - - Kje kupim dober in fin Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni? Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov A. RASBERGER, Ljubljana — Sodna ulica št. 5, (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike. <31»ra«> Knstopstvo za: Pii stroj ima tvrdka THE REX Co., Ljubljana Šelcnbnrgova ul. 7/1. Jn 6radi£