^^B^Hm■___________* — I I NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. RO. 9. CLEVELAND, 9HIO, WEDNESDAY, JANUARY 23rd, 1918. LETO XI. — VOL XI Kopališče v slovenski naselbini je dobljeno. Jpo enoletnem hudem političnem boju je mestna zbornica enoglasno dovolila, da se zgradi kopališče v 23. vardi za $66.000. !>_Po dolgem hoj u in skusil tojah potem ko smo patrpež-| ljivo čakali več kakor eno k-P 'to, je mestna zlbornica prišla |ck> prepričanja,/ da slovenska 8 naselbina v 23. varali v resnici Kootrebuje moderno kopališče ||fla se ustreže tisočerim Slo-||§e«icem 23. varde, ki v svojjih Hipih nimajo »prostora za ko-Hptmje. Pri seji mestne zborni-Kef ki se je -vršila v pcmdeljek m Zvečer je bilo enoglasno stk'le-j? njeno, da se dovoli $66.000, 1'dai se postavi mestno kopališče in telovadnica v 23. vardi. Ka-Jkor -znano, je mesto svet za fc kopališče kupilo že skoro jwed i*nim letom;, za kar je plačalo J|$i6.8oo. Toda svut brez stav-ne velja, in po dolgem in i' ostrem ptolitičnem boju v me-11 stni zbornici se je konečno i venlliide odobril potrebni de-BjSar za zidanje. $66.000 bo ve-ff Jgalai stavba, 'ki bo skoro od-fc'govarjala vsem potrebam nail; selb i no. Dovolitev, da se po-I Stavi mestno kopališče v slogoven siki naselbini, ima svojo f zgodovino. Naj omenimo, da se je petindvajsetkrat glaso-valo v ^zbornici za ta predlog, I m vselej je bil predlog pora-p žen, Dobil je sicer večino gla-K/ffov, toda ker se potirebuje dve-i;$retinska večina, ni obveljal, ji/^poiulvljeik je councilman 23. Httftde. Aldtam. j- Danim, po- mm........ ■ 1 ji,,, 1 i ji, PI66.000 zA kopansce v sloven- Ipki naselbini, iti predlog je bil ■opreti et — enogdasmo! Torej mkmi nobene ovire več. Potrebo Ebo kopališču smo čutili že gSjpdavneij. Naš list je :še leta §1910, in od .tega čiusa najprej, ^neprestano drezal mestno ob-H, last. da se kaj stori v tem o-■pital. Pozneje so se vse stran-ike pridružile temu gibanju, fehruštva, organizacije in radi 1 edinosti vseh stranki v tej za>-devi ter po prizadevanju councilman Daival-stvo. Washington, 22. jan. Predsednik Wilson ije sinoči odgovoril vsem kritikam, ki ga na-pa(cPajo »že več tednov' po časopisju, češi da armadno vodstvo ameriško ni v pravih rokah, in da je sddiatijiai vlaida naredila mnogo pogrešikov. Predsednik Wflson sijajno zagovarja vioijnega tajnika Bakerja in ostro biča nekatere kon-gresmane, Iki napadajo vlado le iz tega vzroka, da si dobijo ime za sdbe. Predsednik Wilson pravi v svojem odgovoru mckB tlrugim tudi to: "Vojni oddelek je v očigfled nepripravljenosti naše dežele naredil naravnost ogromno delo v kratkem Času, -odlkair se nahajamo v vojni. Seveda, tu in tam je ihirto odlašanje, zamuda, napake, -.toda to ni samo pri nais, ampak povsokl Gotovo pa je, da roobena aJnmada na svetu ni tako organizirana (kot (je navša, in največja zamuda in ovira pri vojnih pripravah je ravno kongres, iki z raztlimi preiskavami v politične nametne neprestano ovira poslovanje raznih voljnih oddelkov. Kdorkoli opazuje naše delo in naš napredek ter primerja to lefc> in napredek z onim v drugih zavezniških LHeželah, mora fciti prepričan, da je Amerika v krajšem času več naredila kot druge dežele tekom let. Čui sem, da namerava kongres ustvariti posebni odbor, ki bi vodil vse posle, ki %t flčejo vojne. To bi bila kapitalna napaka, ker «em prepričan, da hi se v ta vojni odbor vmešala le pcfliti-ka v osebne korist te ali one stranke, d očim danes vsi cfcJ-delki vlade delujejo sporazumno, po slkušngaJh zavezniških držav in v ktorist vsega naroda." PERMIT. f ubUshed and distributed under permit N«. 19 authorized by the Act of October 6th, • 1917, on file at the Pe«t Office of Cleveland* Ohio. By order ef the President, A. S. Burleson, Postmaster General Boljševikl snujejo rudeco gardo. —i— Pettrograd, 22■ ja«i. .Boljše-viki organizirajo tri velike armade rudeče garldie, katero u-pirajo kot prostovoljno 9ccija>-listično armado.* Zavezniki z zanimanjem opazujejo formacijo te rudeče garltle, Bdjsevi-kr so naredili jaiko pametno, ker fte rudeče garde niso oblekli v uniforme, amipaik vsi člani te armade so olxltrzali svojo delavsko clodeko, taiko da v slučaju če 1»o(!lejo 'ptosla-1 ni na fronto, bodejo Nemci takoj spoznaii, kta se borijo z ruskimi delavci. Tovarne v Rusiji so^vreCej ponehale z delom, raditega se delavci precej pogosto c^lašajo k novi armadi. Pr^mciga pomanj-kuje povsod, 1 kar je glavni vzirok, vej^nilki socijalističnih regru>-tov nepreslfrano opozarjajo vojake, da morajo braniti nauke socijalizmta. .Pripadniki stranke socijal-nilh revolucionarjev, ki so nasprotniki boljševikov propagirajo svoje ideje med ljuld-stvom. Oni sikuša|jo prepričati ljudstvo, da Rusija lahko dobi mir po njih načrtu, dicčim boljševiki ne morejo dobiti miru. Socijalni revolucijonarji se tiili čudijo, zakaj jih zavezniške vlade ne priznajo kot odločujoč faktor v Rusiji. Toda za en čas, ®o Hioljševiki še na krmilu, in zavezniške V'lade nečejo delati zmede v notranjih plevah Rusije, ampak čakajo, da se položaj sam od sebe razvije. --o- Bulgari poraženi ob Vardarju. Londicu, 22. jan. Na laški in francoski fronti vlada sikoro popolen mir. Na maceldionski fronti pa so ibulgiarsike čete napadle francoske postocjanke v Vardarski dolini. Bulgari so po huidem artilerijskem obstreljevanju zasedli nekaj francoskih sttrelnih jarkov, toda grške čete so jihi nemuognale nazaj. Peking, 22. jan. Kitajski rre-volucijonarji so napadli ameriško tcnptničarko Monocasy nai reki Yangtse Kiang. En ameriški mornar je bil ubit in dva ranjena. Amerikanci so edvr-nili s streli, toda ne s kakim uspehom. Ameriška laklija ni Ibila poškodovana. , —>Rqy Rawlings, 1210 A^ dison Rd. je bil v torek zvečer napaden od dveh roparjev, (lei sta mirno kadila vsak svojo pipo tobaka, ko sta tipala po žq>ih Ravvflinsa. Odnesla sta mu $2.50. Avstrija je mirna, toda pripravljena za punt Pretečeno soboto in nedeljo je zastrajkalo v Avstriji 2.000.-000 delavcev. Ljudstvo kriči po kruhu in miru. Amsterdam, 22. jan. (Najnovejše.) . Avstrijski vulkan nevoUje in nemira ter lakote se je nekoliko (pomiril, toda vsi elementi so še ntiprestano prip.avdijeni nediuidicma zopet zbruhniti. Položa je bil silno nevaren zadnjo soboto in nedeljo in vlada je preprečila revolucijo de s item, da jei ljuidL stvui ra/strosila stotine minev-nih obljub. Položaj v Avstriji je poldbben vreli vodi v kotlu, pod katerim *se. ^e plamen nekoliko piolegel, tenia voda še vedno počasi vre. Zdi se, da je I/judstvo sklenilo začasnio pre ni i rje z vliatdb. v , Pravi vzrok nemirov. Pravi v/.rok nemirov v Avstriji je loznačil sodjaiist, državni poslanec Rentier v nekem dunajskem časopisu. Dejal je: "Ptmti v Avstriji so •brli povzročeni, ker prebivalstvo ne dovoli, da bi se nadaljevala vojna v ikorist nemških interesov, ki zahtevajo, da se drugim nartedom ropa njih dežela. Spor med Nemčijo in Avstrijo Washington, 22. jan. Glasom zanesljivih poročil nastaja -&por 4ned Av«4rijo- in^-VXa so d zahteva, (da dobi živež in mir. Splošno prebivalstvo je silnici ogorčeno napram Nemcem in Pan-german6m. Vl'ada js- nekoliko odnehaila s tem, da je sprejela mesignacijo ' nepriljubljenih ministrov, toda časopisje je postaio bolj predrzno in zahteva, > da se sklene mir za vsako ceno. Mir se zahteva, ker vlada absolutno ne more več preskrbeti pcehivaJcev z živežem. časopisje pozivlje na ustajo. Skoro vse dunajsko časopisje je bilo zaplenjeno oldi cenzorjev, ker so časopisi pozivali fyurfstvo, 'da «e upre vladi in naredi vstajo in s tem povzroči konec vojne. De malo časopisov, katerim je cenzor pri-zanesel, prinaša več ali manj ostra naznanila, v kaiterih se grozi, da bodejo moški kot žfenske v Avstriji zaštrajkali, če vlada ne- dovoli, da se nemudoma sklene mir. Jugoslovani se puntajo. Iz jporočil \z časopisov, ki shajajo v Avstriji, je razvidno la so se glavni nemiri pripetili v južnilb delih Avstrije. Brzojavke ne poveidb katko in kje, toda sklepati je, da so pri vstaji proti Avstriji in Nemčiji udeleženi tuidi Sle venci in Hrvati. Wilson v Gradcu. V Gradcu na Štajerskem se je zbralo veliko delavsko zborovanje, katerega je policija le s težavo razgnala- Toda šc poprej so naivzoči delavci sklenili, da ne >bole[jo prej nehali z demonstracijjalmi in štrajki, dtl-cler avstrijska vlada, ne sprejme mirovnih pogojev kakor jih je označil predsednik Wiilson. Iz tega se vidi, da je Wilsonova poslanica kongresu pncdrla v najširše sloje v Avstriji. Lakota je glavni vzrok, da se Avstrijci punitajjo ptroti svoji vladi. Zaloge živeža so skoro* popolnoma p*'šle, in. zima je nenavadno huda. Poleg tega tudi deduje Utejstvo, iker se ne vršijo nobeni boji več. Mi-litaristična klika je sprvia. tolažila prebivals-tvo z zmagami, ticda seKlaj tudi zmag ni. Od italijanske kampanje se je mnogo pričakovalo,, toda daj ima avstrijska armada v Italiji skrajno te/Javen policu žaj. Vse to ije ipovzročilo, \dte je avstrijsko ljudstvo skrajno nezadovoljno. 2.000.000 na štrajku. Amsterdam, 22. (jan. Re-volta se širi po Avstriji hitro ■Mmi Bwikjiinnri w mi* irastlo istrajkainjerv od 100,000 na 2.000.000, in to' so večinoma delavci v municijsik'ih tovarnah. . Ves izdelek mnnicije, je paraliziran. Trgovina in olbrt sikoro popolnoma počiva-tav razven železnic, ki v nag-liici prevažajo vojake iz fronte na fronto. iMir in klici po krdhfiii so spremenili mesta v vojaška taborišča. Vlada se vzdržuje le s pomočjo 'd. po poŠti f+.OO JZa M+fropo - $4.00 Tosamextta Jte Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act qf March 3rd, 1879 _____ JfflTflTt *« No. 9. Wed. Jan. 23rd, 1918. Srpska misija v Ameriki. Okoli' 15. decembra, 1917, je dospela v Ameriko srbska misija. Skoro vsi evropski. narodi, ki set nalhiajajo v vojni | in ki žive v prijateljstvu z . Ameriko ali so z njo v zvezi,! so poslali svoje najboljše mo- 1 že v Ameriko, odkar je Amerika napovedala vojno Nem- , čiji. Ta poslanstva prihajajo v Ameriko, da predložijo ameriški vladi in ljudstvu žeJje, potrefbe in prošnje amjih dir-žaiv. Ofbjednem je to zinak simpatije in ozke prijaJtdjske veizi, ki veže Ameriko z vsemi 1 narodi, rtvci in doprinašala jih 1k>, j[je dejal dr. Vesnič do zadnje kaiplje krvi, do zadnjega moža v narodu. Ravno tako je Idlažnost Slovencev in Hrvatov, tdia 'zastavijo vse sv«oje sile za konečno svoifcib-do in edinost tro-imenega naroda. tče bi Idlr. Vesnič ne Ml prepričan, da bodejo tvorili Srbi, Hrvati in Slovenci eno svo-»bodnio državo v bolločnosti. tddaj ne bi govoril tako, ampak se je enostavno, prepričevalno in uradno izjavili, da jo dobimo, in da je stvar že rešena To je ten a veilika beseda, katero smo doseldtaj čakali. To je beseda, natančno kakor nam jo je razlagal dosedaj Jugoslovanski Odbor, to je beseda, ki je potrjena in odobrena tudi od ameriške vlade. Razlika j c le ta: Srbija, 'kot neposredna in i>osredna vkjeležnica Ixxloce Jugoslavije!, je uradna zastopnica tudi Slovencev in Hrvatov, dočim smo mi v Ame/ilki, kar jih ni državljanov, le gostje. Amerika ne ;bo šla in rekla Avstriji:, Ti, Avstrija, odtrgaj prteč slovenske in hrvatske pokrajine ter jih daj Srbiji. Na ta način razlagajo stališče Amerike ne-znalice, povzročitelji naroklnih sporov, vsi oni, (katerim je trn v peti, če bi bil narod edin in sviabod-em. Na ta način razlaga stališče Amerike "Prosve-ta". Resnica je, ki ostane ne-iiz,pod) litna, n <1 s p r emenljiva, da je ameriški vladi znana krfska deklaracija, ker je naše ideikdia racije. Povsem enostavno: nočemo dalje služiti, nočemo biti še naprej v robstvu, nočemo Še naprej apelirati za vsako narodno šolo, za vsako kulturno in narodno potrebo na milost vladajočih, nočemo še nadalje prositi in prosjačiti, temveč hočemo sami odločevati o vseh teh naših potrebah. Vprašali bod'ete, gospodje: V kakšni .zvezi je vse to s pjrora|uin|stki(rrL p r ov izfbrijtan ? Proračunski provizorij je, ka-Dalje na tretji strani. Zima joti«! Id rada donate kaleU. prehlad** ] 1 1 hripo, ali inflUenco. Ne pripustite, 1 I , da bi ae vas kaftelj trdno prijeU t vstayite fifa takoj, da se na ta : 1 1 način izognete komplikacu. 1 li poalsdic kailja. Vzemite S, , [evera s J ' Balsam for Lungs! <' (Sevsrov Balzam za pljuča) 1 In \ < 1 kmalu ss boste prepričali, da j« i . ta balzam zelo prijetno zdravilo, J s katerim se zdravi kaielj, hripa- ] ( I vost in vnetje v sapniku. To sM . , zdravilo priporoča otrokom 1 od- | ' 1 raslim. Na vsaki steklenici j« 1 I 1 natančno navodilo o uporabi . J ( , Cena 28c in 6O0 v lekarnah. ^ ' 1 Ali Imata it 8mm Slovanski j I > almanah (kotodar) aa late 1918? i TEL. PRINCETON 1S3S4. FRANK ČERNF A SLOVENSKA TRGOVINA JLl S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-* FQNI, SREBRNINO IN ZLATNINO. 60$3 St. Clair Ave. Kadar Selite kupiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia! grafofone, plošče v vseh jezikih, posebno importirane slovenske ploiče is stare doaiovine ter vse v to stroko spadajoče predmete, obrnite se zaupno na svojega.rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vsako blagojejamčeno. Dr. M. C HAASE, ZOBOZDRAVNIK 1 -5391 ST. CLAIR AVE* VOGAL MARQUETTE Odprto zvečer- do 8. Ob nedeljeh od 10—12 dop. .------------T - TT1l»iy- Ne tratite gorkote. tmnnim»?i tT^JtltJJlt^XIel Vojni časi predstavljajo abnor-malne razmere, in skrajna eko- / nomija mora vladati povsod. / Zapravljivosti v katerikoli obliki\ ni prostora danes v ameriškem življenju. Če hočemo primerno ohraniti na so zalogo živil, se moramo odpovedati prejšnji razkošnosti, na način da se mora vsakdo temu ali onemu odpovedati, četudi se pri tem žrtvujemo. To zimo se zahteva nezaslišano vsakovrstno kurivo, in sedaj, ko je premog redek, prosimo vse naše odjemalce, ki rabijo plin, da čimbolj previdno postopajo s plinom, kadar kurite svoja stanovanja. Mi vas prosimo, da ne rabite več plina kot je v resnici potrebno, da imate enako, zdravo temperaturo v hiši, in tekom najbolj mrzlih dnevov, svetujemo da se rabi gorkota le v dveh ali treh sobah. Mogoče nastane doba tekom te zime, ko vsi odjemalci plina ue bodejo mogli dobiti dovolj plina za kuriavo, toda če bodejo vsi naši odjemalci z nami sodelovali s tem da odpravijo nepotrebno gorkoto, ted tj ne bo nihče posebno prizadet. Mi vas prosimo, da z nami .sodelujete. mxn'Mxium THE EAST OHIO \ GAS COMPANY, j " * ^ prov i/oricnega; v političnem ff it vijem ju se n.ei pripisulje glasovanj u o prov i zori ju talka pvažnost, kakor glasovanju o 1: rednem proračunu. To ni ni-j| »kakoršno vprašanje zaupanja. | Dalje ipravijo: Kako morete v tem trenutku »odrekati vojski, lllci se bori za vas ha Soči, ono, $ ilcar potrebuje? Kalko morete biti gluhi in slepi za lepi eko-nemški In socijalni iprogtraim, vlkri ga je tu razvil minist. pred-sekilnik? Kako, da ne razumete, 'da je vsej tx» v inlteresu dr* tžave in celote? iGospokljje, takoj. vam »hočem odgovoriti na to prigovarjanje z vzgleldbm. Najemniku je k jpiovsem vseeno, ali dolguje lastnik hiše veliikio ali malo, -ali je njegova hiša obremenjena s hipoteko ali ne. Upiravi-tej hiše ima pač korist v tem, da se dolgovi odplačajo, 'd|a iz-' .ginejo, toda najemniku je to vseeno. Navedel bi še em (diruig i vzgled (po sil a net Kurandia: Navajati najemniik»a» v tej dvo-; rani je nevarna stvar). Mi se \ine smatramo na sifoji zemllji za najemnike, toda z nami se postopa kdt s takimi. (ZWahno odobravanje.) Itn zaraldi tega c se 'borimo proti temu. : Iz tega vzgleida morete, gc>-spoid(je, razvideti, v 'kakšnem ■duševnem (položaju se nahaja-,mo. Alko se nam ne dovoljuje, da .bi sodelovali pri upravljanju in vlaldanju, alko se z nianli postopa 'kot »s podložnimi, kot s takimi, nad katerimi se gospoduje, teid&j gotovo nimamo nikfaike ikoristi v tem. Kaj nam mar električni zakon, kaj zakom o rudarstvu, itd., Iko se moramo boriti za svoj goli obstanek, Ikb mora-* mo šele osiguraiti svc(jo ibod^č-nost. Niti tega ne morete ra-, zumeti, gospodje, ker se niste nikoli nahajali v takem položaju. Kedfcr pa toliko let, 'kot mi, tu (brezvspešno trka in kdsa smrti. Pred rumunsko arma-,cfb stoji nemška-, bulgairska in avstrijska, zajdiaj za (hrbtom te armade pa dirži Lenine nož in grozi s isunkom. To je položaj ikot si l>olj tragičnega ne moremo lUiisliti. Noben narod ni bolj hero-ičmoi in častni dokazal, da je vreden svobod, in demobraci- je ikot je to storil rumunski nainod. V zahvalo za to grozi Lenine z vojno. Od idneva od dneva se boj j potrjuje; mnenje o boljševikih, da niso dnir zega kot plačana horda v Rusiji, ki je za kajzerjeve denar, je prodala Rusijo in namerava spraviti v kremplje kajzerja tudi vse male narode. o- Sprejema povelje od Boga. Peoriai, 111., 22. jan. Henry Muenck, neki Nomec, usiluž-ll)en na neki tukajšni farmi, je bil pripeljan danes preid zvezi-no sodnijo, da se zagovarja, zakaj je zažgal vojiabko polO z vprašanji glede vojaščine. Muendk? se je izjavil, dai sprejema poveJja sanno od Boga. Kaj želi Avstrija. Petre grad, 22. ^an. — Grof • • , J- • J minister se je izjavil v nekem govoru s časnikarji, da če mirovne konference v Brest-Li-tovsk ne bodejo prinesle miru, da Avstrija tega ne bo fleri-va. Grof Czernin j»e dejal: "Mi ne zahtevamo ničesar od Rusije, niti nove zeirulje niti vojne odškodlnine. Mi želimo le prijateljske, soserllnje razni ene na varnih* principih, kair l>o Ruscm in Avstrijcem v korišt." Italijani se jezijo nad Lloyd Georgom. Rim, 22. jan. Lašlko časopisje se silovito jezi nad aingleš-kim ministerskim predsednikom Lloyd Georgom in predsednikom Wilsonom, iker nista podrobneje označi/la laških e> nad 20. 000 žrtev. Kako se dobi premog. Fimd'leiy, 22. jan. Ko je neki vlak s premogom ustavil v tem mestu, je kakih sto državljanov napadlo vlak in plenilo premog. Ljudje so pripeljali s seboj samokolnice, otročje vozičke in avtorrtdbile, s' 'katerimi so vozili premog d'dmov. Tudi mestni Idkvhovcn, Rev. Lindsey je prišel z velbar^em, in kiljub božji zapovedi, ki pravi: "Ne kradif" odpeljal polno samo-kolnico premogla._ Ob priliki kak« veselice, botrlnje In pri veeelem omizju, spomnite m n« neredno etavbo "SLOVENSKI MA-RODNI DOM". Ve«k najmanjil dar dobrodošel. Štiri zanesljiva zdravila. Kaželi 1° >ako uimpton, kj Za. Kot liniment ;,;:',"„,"" d0?i QEVEROV QEVEROVO Balzam za pljuča Gothardsko olje Je prijetno Idealno ln uupe&no zdravilo zoper je uapešen liniment za zdravljenje lokalnih kašelj vsakega člana družine. Celo najifilajfti bolečin na prsih, na hrbtu, ali ob straneh, pri otrok ga lahkjo jemlje z dobrim uspehom. Nimu revmati«mu, lumbago, sciatica in kjerkoli ma- opija all morfiju. Cena 25 In 50 centov. zu0 dobrodejno zaleie. Cena 30 in 60 centov. p J naznanja svoj prihod *s ponovnim H-kfrfcU^kl J® navadno nered v Jetrih in rreniau kihanjem, s suhostjo v nosnih nrDlOKWI Bfl ne zanemarjatl. 81u- hodnikih in z glavobolom. Dobra navada Je, da fiajte kadar vas narava svari. Poglejte kaj Je preženete prehlad takoj, ko se Je začel in si- vzrok in vzemite cer z QEVER0VE S EVEROVO U tablete zoper prehlad in jetra zdravil° a obisti ® Jetra So Jako znane za točnost, ker preženejo ta- Je močno zdravilo za bolne Jetra, priporočlJU koj prehlad," iiaVhdno ♦ v enem »H dv«l> 4aevih. . vo pri. težavah. odrnJanlft Y9el' iz koče. Od vzhodu -do zahoda je žarelo nebo jasne zarje, in glej! zagledal sem arhangela. Njegova glava je segala nad zvezde, ki so medlo migljale med gubami njegovega zornatega krila, njegovo lice je gorelo svetlejše od solnca, * njegove oči, temne kakor noč, so bile polne bliskov, zemlja je donela pod njegovimi nogami in gozdovi so se sklanjali .k zemlji pred njegovim močnim dihom. To je bil Mihael, vojskovodja groznih sil! Tu sem izvedel, da mi je Bug milost-Ijiv, da je moja molitev uslišana in novo življenje se je čilo razteklo po mojih žilah. Andrej je z začudenjem poslušal starčev govor, Agrafena pa se ni nič čudila, sklenila je samo glavo in oče Jefrem ji. |je položil blagoslov j aje obe vroki na čelo. Nato je naenkrat pyadel na kolena in se dotikal 7. oKnizom skoro tal. "BoHi zdrava, moja gospa!" je rekel v najbolj globokem spoštovanju. "Dovoli najzve-stdjšemu služabniku svoje matere, da se smejo njegova usta dotakniti roba tvojega krila." ' vstanite, takoj vstani-te!" je zaklicala zmešana. 1 "Kaj govorite, vi da ste bili služabnik moje matere?" MSedite, moja gospa." (je i prosil starec, " vse vam pojasnim. S poslednjim dilhom vam povem o velikih nalogah, ki vas čakajo! Toda samo vaše uho sme slišati, kar vam moram povedati: kdo je ta 1 mladenič, kaj tu išče?" "Pomnite se, sveti mož," je rekla Agnafena, obrnila se je k Andreju in je nadaljevala: "Gospod; pripojite še ano u-slugo k tej, ki ste mi jo i'e tako velikodušno izkazali, pustite naju sama in čuvajte, da bi naju nihče ne motil v najinem pogovoru." Andrej (je radovoljno ulbo-gal. Zaprl je vrata za seboj in je sedel nekoliko na stran na štor posekanega drevesa, ki je bil z mahom poraste!, taki oddaljenosti, 'da se ni mogel noben glas, ki bi prihajal iz notranjosti koče, dotakniti njegovega ušesa, in je uprl oči na mala vrata, za katerimi je bila Agrafena zginila. Zdele so se mu kakor oblak, ki nevoščljivo skriva solnce. Kako čudne reči je doživel v tem kratekem času, kako čudnt občutki so se vrstili v njegovih prsih! Ali je bilo vse le sen ali resnica? Zopet jo je vkliel, kako se je nepričakovano pojavila na kraju gozda, videl je smrtno tesnobo na bregu vode, slišal je njen sladki glas, kako je pripovedovala skrivnostne spomine iz svojjih bolnih detinskib let, čutil je zopet bitje njenega srca kakor trepet jplahe golobice in ntjegovo srce je zopet začelo močno tolči v prsih. Željno se je oziral na vrata koče, kdaj se zopet tam pojavi, toda minila je že cela ura, a vse je ostalo tiho in nespremenjeno, samo solnce se je začelo nagibati za vrhove gozda. Naglo se ga 'je polastil strah: kaj ni bil oni starec, ako se sodi po njegovem govoru, napol blazen? Kaj ni mogla pretiti tej angeljski prikazni nevarnost z njim samim. Poskočil je prestrašen, in čuj! V resnici je slišal krik v koči in takoj nato se je pojavila v vratih Agrafena. "Umira!" je vzkliknila razburjeno. "Požurite se!'' in ko je skokoma prihitel k nji, si je zakrila obraz in pristavila: "Moj Bog, kaj sem vse sluša-la!" Vlekla je Andreja ž roko v izbo. Oče Jefrem je ležal na postelji, če se sme tako imenovati kup sulhiega listja, pokrit s starim (plaščem. Njegove oči so 'bile trdno zaprte in roke je imel na prsih prekrivane. "Morda je to samo omedle-vica.r je rekel Andrej šepetale. Zdelo se je, da je res, zakaj oče Jefrem je odprl oči in se zagledal v mladeniča. "Kdo je to," je vprašal tiho. "To je oni velikodušni mož, I rez katerega pomoči ne bi bila nikdar prišla do Vašega bivališča. Ničesar se ne bojte: čeprav ga poznam samo nekoliko trenotkov, vendar se pridružuje moja duša njemu s polnim zaupailjeni — —" u-molknila je in povesila oči v zadregi; njen obraz in vrat sta se naglo pobarvala s škr-latom. Jefrem jc prijel z eno roko mladeniČevo roko, z -drugo je stisnil dekličino ramo in je gled.il izdaj enega zdaj druze-ga- "Slava Br$ju," je rekel Ag-rafeni, "našla si že torej prijatelja, na katerega se lahko zanešeš — toda ne »prenagli se, delaj s premislekom. Izročim vam, gospod, osamljeno, nesrečno (bitje, ki je izvoljeno, da popravi krivico, do neba vpijočo. Sam Gospod je vaju združil v pustinji; moj utnira-•joči pugled zasleduje vajino usodo v daljni bodočnosti najini usodi ste tesno združeni "Oh, tiho, tiho!" je vzkliknila Agrafena tesnobno, "oče, kaj to delate?" Njegove oči so mu ostekle-nele, na čelo mu je stopil mrzel pot. , "Glej!" je mrmral med zob- mi, da (jie bilo težko razumeti, "svetla zarja od vzhoda do zahoda..." jX'jegov obra'z je odrevenel, oko je ugasnilo — bil je mrtev. Nekaj časa sta stala molče poleg trupla. Agrafena je snela svoj beli paijčolan in ga razprostrla čez obraz umrle-ga." "Vzemite truplo," mu je rekla z mirnim glasom poveljujoče kraljice, "za hišo boste našli izkopan grob, tja £a »položite. Požurite se, pridem za vami." Andrej, osupel od načina njenega govorijenja, je molče ubogal. Položil in zakopal je umrlega llničekirjia v grob in je pokril nizko jamo z mahom in smrečjem. Čeprav je preteklo precej časa, predno jfc svoje delo dokončal, vendar ni Agrafena prišla za njim. Vrnil se je torej v hišo. Bila je zatopljena v molitev pred sveto podof.o. Hitro je vstala. "Sedaj' na konja!" je rekla z odločnim glasom. Andrej je skoro spoznal ni: zdelo j?e mu je, da je za glavo večja, otroški izraz njenega obraza je izginil, toda njena krasota je postala vsled tega veliko veli-častnejša. Šla sta tiho in hitro,, noben izmed njiju ni spregovoril besedice. Ko sta prišla zopet k reki, je Andrej prijel uzdo njenega konja; Agrafena je obledela in se stresla, toda oniedlevica se .je, ni polastila, kakor pred tem, zbrala je vse duševne moči, lice ji je ostal trdnd, nobena črta se ni ganila na njem, samo oči je malo zatisnila. Andrej jo je ogovoril, vendar zastonj; zdelo se je, da ga "e sliši, tako glolboko se je zatopila v misli Ob vznožju griča, kjer sta se prvič seski, je vstavila konja. "Hvala vam, gospod, še enkrat za vse," je rekla hitro. Nikdar ne pozabim, kaj ste zame storili, nikdar. Toda vi ne pozabite na svojo obljubo: nikomur ne omenite o tem, kar ste videli, nikar ne popra-šujte po mojem imenu in rodu. Zbogom, našla bom pot do samostana sama, vi pojdite svojo pot. Nikdar več se ne bova videla." Njen glas se je nalahno stresel pri poslednjih 'besed-ah. "To je nemogoče!" je vzkl-oriti in bojevati. Ne odganjajte me oid sebe! S tem zlatim obroč-o«neje, zakpj ne bi i>rišli eedaj. Ne računamo za naavet ln preiskavo, če ee zdravite. - -f,jl|A[ir ^ ifiiii-tfil-'-Bi-iil ■ ■ M-- E. St. DOCTOR CO^VDRICK ^pf Uradna ura: t. ijotraj Jo B. 1». Oh a »dalja k od 10 do 1. Zaupno zdravilo dela čudeže. Skora že trideset let se Tirinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A t© tudi radi pravega vzroka, ta zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in (čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo še dolgio zoper kfraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dkvek mm je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekolika (povišati Vsak prijatelj Tri-nerjevih leloov prizraaiva brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo v«dildo več •plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato -pa bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo z>a nje. y TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da>bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želddtu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti želocjtec in odstrani iz notranjščine dirdbovja vsa mabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen br-. log zlotvornih tv . ... ^ .*|\j|