Lojze Zupanc Belokrajinska pripovedka V dolini za sedmo goro ju star grad. Davno. davao je v tem gradu prebival hudobcn graščak s tremi hčerami. Bil je na glasu kot strasten kvartač. Jez- Takrat je živel v deželi mlad člo-vek, ki je #rdo prekinjal. Komaj jc izustil tri besede, že jc zagazil v kle-tev. Kadarkoli pa sc je razjaril, je za-klel: »Vrag po vragoliji!« — S kletvi-nami je v nekaj letih storil toliku za svoj prospeh, da se mi. je vsakdy že zdaleč ognil. Nihče pa ni hote) prckli-njavca v svojo hišo. še manj v službo. In mladeniču ni preostalo drugega ko prazna malha, katero s\ je oprtil in odsel po svetu ... Ijiv pa jc bil neki tako, da noben hla-pn. ni hotel slržiti pri njem. Že po scdmih dneh mu je vsakdo, naveličan njcjjovih krivic. odpovedal službo ter za vavek1 odscl iz njegovega gradu. Tako je ostal neketja dne jezljivi gra-ščak brez posla, ker ga v vscj srenji ni bilo več človeka, ki bi se mu hotel vdinjati v službo. Po vsej krajini je velel zatorej razglasiti. da potrebujc hlapca. 1 ¦=. vedno Nameril st jc spotoma na gostite-Ija. ki ga jt napotil v grad zsl sedrao goro. Mladcnič, ki se je žc tudi pre-objef stradeža in klatenja, se je neute-goma napotil k jezljivemu graščafcu ter se mu ponudil v službo. GraSčak« ki jc spoznal, da lc-temu pretle htda, ga je kajpa rad sprejel, toda voljan je bil samo pod pogojern, da mu bo h' Če služilo nepretrgoma sedcm let, »Če je pa tako,« je odvrnH htapei pa naj bo. Velja. Toda glej-te, da se ne 161 hoete z menoj naplahtali tcr me pred časom odjjnali kajti kadarkoli se uje-zim, strahovito preklmjam in se malo menim, sem li sam ali nc« »Velja.« je pritrctil >»raščak. »Če pa preklinjaš, pa daj. Nisi takšen grdež. da bi se te radi tega bal. Ti kar pre-klinjaj! Nikar ne mkslj. da jaz ne znam! Bova pa oba!« Tako sc jc mladenič vdinja! za hlap-ca. Sedem Itt jl zvesto sltižil svojemu gospodarju. Bil je sicer zagovedne/, ki je rparsikdaj ukrenil kakšno napak, toda svoje dclo jt opravljal s priclom: komaj je pozno zvcčer dobT« zasnul, ie je zarana vstal in hitej k delu. Nc-kajkrat sta sc i graščakom tudi sprla, ker pa sta bila oba jezljiva preklinjav ca, sta zmcrom hkrati prcjenjaU s hru-menjcm; tako je bilo obcma po volji ker ni prvj ni drugi ni hotel obmolk-niti. Ker pa se je hlapec rad nasrkal žganice, je v nedeljo zapil, kar jc biJ v tednt" prislužil. In tako ga ni imei božjaka v žcpu, ko je po scdmih letiK zapuščal ^rad. Očituje si je oprtit prazno malho ter se napotil p<» svctu. Nočcval je kar potl milim nebom, ker ^ja jc. prekti-njavca, vsak jjt>spodar najinal «d hi&c, bojeČ se, da mu ne bi spridil decc. Vcs hromottn se je potikal od sela do sela. K. sreii) je bila v deželi jesen in darcž-Ijiva priroda jc poskrbela tudi za njc-jjovo lakot. BH jc že mrak, ko sc je nekejja vc-čera namahni] do zapuščcnega pojj<.)ri-Šča. Zlobna roka je zapalila kozelc sre-di polja. da je )e šc par ožegov ostalo po njem. Tamkaj je kanil brezposelni hlapec prcspati noč. Lejjel jc pokraj tlečc žerjavke, razbolele noge pa si je prižmcl v prazno malho. Toda za-spati ni mogcl: blotlil je vsakovrstne misli, Dosihdob je šc žive] nekako, skrbelo pa ga je. kako bo z njim v z\-mi, ki se je z dncva v dan pribiižcvala. Spoznal je, da jc ravnal napak, ko ni ostal v gradu še zanaprcj. Ujezil sc jc in zaklcl: Vrag po vragoliji! V gori pa se mu \a ogtasil odmcv. Sprva nalahko, kakor da bi ihtelc -svi-rcli, toda čimhoij jc hlapec robantil. tem Wiže jt prihnjal odjek. Iznenada se j« oglastl za njcgovim hrbtom S^^| ščav ^las; ^H »Klical si me — evo me!« ^^H Ozrl se je zaprcpaščen in Z^^^| dal — vrajja. Od strahu Ua je priče) G^H livati bladcn pot, vraji pa je silU vad^| »Vršeč si mi. kcr znaš ^rditi kot nfl^H čc!« In v oLeh so mu mežtkalc priki^H želje, ku je stejinil roko s polno m^H njo dfnarja. rekoč: »V Čislih si pri O^H ni. Na, tu imaš mošnjo zlatnikov, ^H obljubiš da mi boš sedcm lct na $!f^H bo.« U »Kakšno delo zahtevaš za to I^H čilo?« je hlapčon zvedavo vpraševa^B »Eh, vidim, da si bistroglav,« ^H dejal vrag. Frav niČtsnr drujiega ne ^^H tevam <>d tebc ko neprestane ktčta^J Da ti bodo pa same po scbi vrelej^f ust, hočem, da si sedtm tut ne ob^i^H nosu, Če tudi te bo to spravljulo V G^| VOljO.a . . . i^| Spočctka sc je hlapec še nekaj P^H domisljal in cmtravo pačil. tod* '^M kratkcm preudarku je pristal na vfa^H vo ponudbo in prejcl mošnjn zlat^H kov. ¦ Poslej je zaživcl razkošno, ker je iiO^f dt-narja na pretek. Prekiinjal je še ^^H kot doslcj in posedal po krcmah, M^H tudi št' taku nakaznega človeka trp^^H da ima le peneze ... Nacejal se ie V žganico iv\ vsakomut, kdorkoli i« ^ vidcl njtgovo polnu mošnjo, sc jc zdel od silc bogat. Nihče pa se ni rad prija-teljil z njini, kcr jc bil zmerom smrkav in radi ttga od sile smehoten. Tako se je, vragu po volji, potepa* po svetu žc sedmo leto. Nekega večtTft je vstopil v prostrano izbo gtisposke tjostilnicc, kjer jc za široko javofjevo mizo posedalo sedem kvartačev. Med njimi je bil tudt graščak. nekdanji hlapčcv gospodar. Smrkavi hlapcc se jc hotel približati kvartačcm, toda nfl-gnusnc^a, kakršcn jc bil. so ga nagnali v kot k peči. Kvartači pa so metali kvarte pozno v noč. Graščak je izgubtjal igro za igro, dokler ni zaigral vscga premoženja- Ves obupan je na nos na vrat odhitt.'' na dvor, da bi sc obesiL Za njim je pohitel smrkavi hlapec. kričeč; 162 ¦ jnlaj, gospodar. nikar ne pozabite ru ui hčcre, ki vas ondod pričakujejo!« je pokazal na grad v dolini. »Eh. žalost-no poilrebsčino bi jim na ta naein na-godli.« »Odkod pa naj vzamein denarja. da rešim, kar scm zaigrai?« se je gnal raz-jarjeni graščak. »V niuji mošnji ga je dovolj za oba,« je odvrnil smrkavi hlapec. »Voljan sem ga dcliti i vami, če mi daste — vrag po vragoliji! — eno vaših hčera za ženo.« Domenjeno. Gražčak je prejel od smrkavega hlapca zlatnikov, da je od kupil zakvartani grad. Stnrkavi /enin pa je neutegoma pri-čel snubiti grajske gospodične. Prigru-stil! sc je najstarejši, da ga je nagnala, piimrzel5 se jc tudi srednji, ki se je « = zastudil a — zasovražil skrita pred njim, le najmJajša je na priprošnjo zaskrbljenega očeta, četudi tztežka, privolila, da ga bo vzela za moža. Ko pa se je umeknila v svojo sobico, jc zajokala, ker ji smrkavi že-nin ni bil pri srcu. Prihodnjo nedeljo je bila svatba. Ta-čas pa je že tudi minila pogtnlba z vra-gi>m. Smrkavi žcnin je poslednjič za-klel: »Vrag po vragoliji!«. se useknil. odel v praznična oblačila ter napotil v ifrad po nevtsto. K.o sta starejši sestri videli postavi^fl ga ženina, jima je bilo žal, da sta ^ft odklonili. Prijela ju je ihta1, da ju sm na svatbo ni bilo. ^L Vsa srenja je bila povabljena v svš^^ to\*sko. Bila je veseJa gostija. na kateri so popili toliko vina, da ga danes nc zmore vsa krajina. ' — cmerava je^a