LETUS
NAROČILA KURILNEGA OLJA
tel. 03 891 56 11
V Bočni bo trgovina ostala le, če se najde najemnik
STRAN 6
Družini Zavolovšek in Suljanovič le nemočno opazovali, kako ognjeni zublji jemljejo dom
STRAN 10
BENCINSKI SERVIS
Oglasi
OOKUP TELET, BIKOV, TELlC IN KRAVLL!
Hoiruil ^■¿ll>tltl|!!!
*M
(fa 3,47 C » ptuiHDAi ' TOllLt
an 3,35 c e pavšalom * Krav* do 2,36 C e pi ru Kun
-n*™ . C41H3 11^
l
2
Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014
Iz vsebine:
Tema tedna:
Okoljevarstveniki velik del krivde
za slab zrak pripisujejo prometu......................4
Izletnik Celje pred prodajo:
V Logarsko dolino odslej
pogosteje z avtobusom.......................................5
Teden Rdečega križa Slovenije:
Pomoči deležni tudi Zgornjesavinjčani.............5
Posledice žledoloma:
Od občine do občine
različna višina škode...........................................7
Volitve v Evropski parlament:
Tudi Zgornja Savinjska dolina
ima svojega kandidata.......................................7
Zavod za gozdove Slovenije:
Za podaljšanje roka sečnje
iglavcev je potrebno oddati vlogo...................8
Nazarje
Projekcija filma Banditenkinder -slovenskemu narodu ukradeni otroci...........14
Župnija Mozirje:
Odkritje doprsnega kipa Alojza Žagarja......15
Stopimo skupaj - siti besed:
Nastopili tudi mladi Zgornjesavinjčani........17
Tretja stran
Onesnaženost zraka v Sloveniji problem, pri nas ne (več)
Meritve koncentracij različnih snovi so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka. Na območju Slovenije izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka Agencija RS za okolje (ARSO). Merijo prisotnost žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter delcev PM10 in PM2,5, poleg tega pa izvajajo tudi meritve kakovosti padavin.
Po podatkih iz zadnjega javno dostopnega poročila je onesnaženost zunanjega zraka v Sloveniji v letu 2012 ostala na ravni leta 2011, nižje so bile le koncentracije delcev PM10 in PM2.5, kjer so bile na vseh merilnih mestih koncentracije nižje zaradi ugodnejših vremenskih razmer v času kurilne sezone.
Poleg prometa in industrije ter drugih manjših virov, kot je na primer kmetijstvo, vplivajo na onesnaženost zunanjega zraka v zimskem času predvsem individualna kurišča. V zadnjih letih se je zaradi ekonomske krize in dviga cen fosilnih goriv znova povečala uporaba drv in lesnih odpadkov, zaradi česar se je povečala emisija delcev. Problem je predvsem v tem, da se v zastarelih kurilnih napravah kurijo ne dovolj suha drva.
Kakovost zunanjega zraka je povsod, še posebej pa v kotlinah v notranjosti Slovenije, slabša pozimi, ko zaradi dolgih noči in šibkega sonč-
nega obsevanja nastajajo bolj ali manj izrazite temperaturne inverzije, ki onemogočajo kroženje zraka. Tako se, na primer, prekoračitve mejne dnevne koncentracije delcev PM10 pojavljajo skoraj izključno v hladni polovici leta (od oktobra do marca).
Koncentracije onesnaževal, katerih glavni vir je promet, imajo, kot je razvidno iz poročila AR-SO za leto 2012, značilen dnevni hod z maksimumom zjutraj in zvečer (popoldanska prometna konica se pri onesnaženosti zraka odrazi pozneje, ko se hitrosti vetra zmanjšajo). Koncentracije so opazno višje ob delavnikih, ko je promet gostejši.
V spodnjem delu Zgornje Savinjske doline smo na probleme z onesnaženostjo zraka po tem, ko je prenehala obratovati tovarna ivernih plošč v Nazarjah, kar malce pozabili, če seveda odmislimo občasne težave zaradi prašenja iz lesnopredelovalnega kompleksa in nepravilne uporabe gnojevke na travnih površinah. Nisem prepričan, če znamo dovolj ceniti kakovost bivalnega okolja, v katerem živimo, in če znamo to prednost na primeren način uporabljati za promocijo.
ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 20, 16. maj 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014
3
Tema tedna
Okoljevarstveniki velik del krivde za slab zrak pripisujejo prometu
NA CELJSKEM VDIHAVAMO MOČNO ONESNAŽEN ZRAK
Kot opozarjajo v iniciativi Urbana gverila, živimo na območju enega najbolj onesnaženih delov Evrope. Po njihovih podatkih naj bi ministrstvo za zdravje zaradi onesnaženih tal izdalo celo tehnični ukrep, s katerim prepoveduje pridelovanje in uživanje lokalno pridelanih vrtnin na Celjskem. Mesto Celje spada med osem slovenskih mest, kjer beležijo presežene koncentracije trdih delcev v zraku, še posebej v času kurilne sezone.
V Urbani gverili pravijo, da Celjani vdihavajo drugi najbolj onesnažen zrak v državi, takoj za zastrupljenimi Trbovljami. Zrak v Sloveniji je danes sicer boljši, kot je bil pred dvajsetimi leti, a kot ugotavljajo na Agenciji RS za okolje, še vedno ne dosegamo takšne kakovosti, kot jo predvideva zakonodaja.
Poleti v Sloveniji največ težav predstavlja presežena vrednost ozona, pozimi pa so problem koncentracije trdih delcev. Takrat so zaskrbljujoče presežene vrednosti delcev PM10, kar je predvsem posledica emisij iz individualnih kurišč.
CESTNI TOVORNI PROMET JE VELIK KRIVEC ZA ONESNAŽENJE ZRAKA
Krivec za onesnaženje zraka, še posebej z delci PM10, je tudi povečanje cestnega prometa skozi Slo-
venijo. Predvsem delež cestnega tovornega prometa je po našem vstopu v EU močno narasel, saj se je zgolj obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004-2011 povečal kar za 83 odstotkov.
Zaradi prekoračitev mejnih vrednosti z delci PM10 Sloveniji s strani EU grozijo milijonske kazni, na prebivalcih pa se kažejo številne zdravstvene težave, povezane s prometom. Ukrepov za zmanjšanje emisij ima Slovenija premalo, poleg tega se na vlado vršijo tudi pritiski avtoprevozni-kov, ki so nezadovoljni s povišanjem cestnin in višine sredstev, namenjenih za subvencije ekoloških vozil ter takse za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida.
ONESNAŽEVALEC NAJ PLAČA ZA ŠKODO, KI JO POVZROČA
To ni v skladu s trajnostno mobilnostjo, opozarjajo v CIPRI. Zato so nedavno poslali odprto pismo ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu, v katerem ga opozarjajo, da so višje cestnine za tovornjake ukrep traj-nostne mobilnosti, zato mora ministrstvo vztrajati pri svojih zahtevah.
Kot opozarjajo v pismu, so »finančni ukrepi (ekološke takse, cestnine in subvencije) trenutno edini inštrumenti, s katerimi lahko vplivamo na usmeritev prometa ter vsaj v ekonomskem smislu plačamo del škode, ki jo z netraj-nostnim prometom povzročamo. V kolikor bi upoštevali vse zuna-
nje stroške prometa, bi bile cestnine in takse veliko višje od sedanjih, zato bi se morale te povečevati in ne zniževati.«
V	CIPRI so prepričani, da so zahteve avtoprevoznikov po znižanju cestnin, taks in vračilu trošarin neutemeljene in niso v skladu niti z evropsko niti s slovensko politiko zmanjševanja emisij.
NAČRTI ZA KAKOVOST ZRAKA SPREJETI, A Z OSEMLETNO ZAMUDO
V	aprilu je vlada sprejela še zadnjega od sedmih odlokov o načrtu za kakovost zraka, v katerih so opredeljeni ukrepi na območjih čezmerne onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM 10. Kot ugotavljajo na direktoratu za okolje, se med večje vire onesnaževanja z delci uvrščajo male kurilne naprave in promet, ne gre pa zanemariti tudi industrije. Zato med ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka izpostavljajo spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov, spodbujanje javnega potniškega prometa in zmanjšanje emisij v gospodarstvu.
Načrti so narejeni za triletno obdobje in se naj bi uresničevali s programi ukrepov, usklajenimi z lokal-
nimi skupnostmi, razlagajo na di-rektoratu. Pri tem je treba omeniti, da z omenjenimi načrti že močno zamujajo. Ti bi morali biti pripravljeni že dve leti po vstopu v EU, torej leta 2006, lani januarja pa je zaradi zamude Slovenija prejela tudi uradni opomin Evropske komisije.
Tatiana Golob
ONESNAŽENOST ZRAKA V SLOVENIJI ALARMANTNO VISOKA
Slovenija po onesnaženosti zraka spada v sam vrh držav v Evropski uniji (EU), v tej nečastni kategoriji zaseda celo tretje mesto. Nacionalni inštitut za javno zdravje zato opozarja na zaskrbljujočo posledično rast bolezni živčevja in rakavih obolenj. Velik del »zaslug« za vedno večjo onesnaženost zraka se pripisuje prometu, saj je povečevanje cestnega tranzitnega blagovnega prometa preko Slovenije zaskrbljujoče, ukrepov za zmanjševanje emisij pa nam primanjkuje. Na ta problem opozarjajo številne okoljevarstvene organizacije, med zadnjimi aktivisti civilne iniciative Urbana gverila in organizacija CIPRA Slovenija v imenu Koalicije za trajnostno prometno politiko in Delovne skupine za mobilnost Plana B za Slovenijo.
Velik del »zaslug« za vedno večjo onesnaženost zraka se pripisuje prometu, saj je povečevanje cestnega tranzitnega blagovnega prometa preko Slovenije zaskrbljujoče.
TRAJNOSTNA MOBILNOST V LOGARSKI DOLINI
V Krajinskem parku Logarska dolina na dan trajnostne mobilnosti vsako leto v juniju pripravijo brezplačne aktivnosti, ki spodbujajo trajno mobilnost in ekološko osveščenost ljudi. Med drugim organizirajo brezplačne avtobusne prevoze v Logarsko dolino iz različnih mest.
Novost v skladu s trajnostno mobilnostjo pa v dogovoru s podjetjem Logarska dolina - podjetjem za razvoj Logarske doline in z Zavodom za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, Centrom Rinka uvaja tudi Izletnik Celje. V juliju in avgustu bodo v želji, da bi čim več turistov obiskalo Logarsko dolino z avtobusom, uvedli nove proge ob sobotah in nedeljah na relaciji Celje-Logarska dolina-Celje.
4 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Aktualno
IZLETNIK CELJE PRED PRODAJO
V Logarsko dolino odslej pogosteje z avtobusom
V letošnjem letu praznuje Izletnik Celje 85 let svojega obstoja in ravno letos se bodo morali zaposleni soočiti s prodajo podjetja. Kljub negotovosti, ki jo prinaša prodaja, predstavljajo novost, ki bo zagotovo dobra novica za vse Zgor-njesavinjčane in turiste, ki si želijo obiskati Logarsko dolino. V juliju in avgustu bodo uvedli nove odhode ob sobotah in nedeljah na relaciji Celje-Logarska dolina-Celje.
Javna dražba Izletnikovih delnic (91,5 odstotka) bo 12. junija na Gorenjski banki v Kranju. Direktor Izletnika Celje Darko Šafarič pravi, da so zaposleni v Izletniku v zadnjih treh letih vložili veliko naporov in energije, da je podjetje preživelo in preprečili, da ni šlo po stopinjah lastnika, ki je pristal v stečaju. Pravi, da jim to zaenkrat dobro uspeva, čeprav delujejo brez pravega lastnika.
»Vsi zaposleni želimo, da podjetje uspešno posluje tudi v bodoče, zato pričakujemo od bodočega lastnika, da ima s podjetjem dolgoročne cilje. Le na ta način bo imel zagotovljen nek zmeren donos od naložbe, zaposleni pa bodo imeli zagotovljena delovna mesta in s
Julija in avgusta bo aktivna avtobusna proga na relaciji Celje-Logarska dolina-Celje tudi ob sobotah in nedeljah. (Foto: IS)
tem socialno varnost zase in svoje družine,« je povedal Šafarič.
POSLOVANJE PODJETJA V SKLADU S PLANOM
Poslovanje podjetja v letošnjem letu je stabilno. Predvidevajo, da bo končni rezultat v okviru plana, vsekakor pa bo rezultat nižji, kot bi bil sicer, če ne bi prišlo do znižanja subvencij države za dijaške in študentske mesečne vozovnice.
Zaradi subvencij dijaških me-
sečnih vozovnic s strani države, ki so jih uvedli s prvim septembrom 2012, se je cena prevoza na daljših relacijah precej znižala. Cena dijaške mesečne vozovnice do 60 km znaša 25 evrov, zato se je v zadnjih dveh letih v Zgornji Savinjski dolini povečalo število potnikov, predvsem s strani dijakov.
LOGARSKA DOLINA TURISTOM ŠE LAŽJE DOSEGLJIVA
Kar zadeva načrtovanje in uki-
nitev prog Šafarič zagotavlja, da v Zgornji Savinjski dolini ne nameravajo ukiniti prog, v kolikor bo država izpolnjevala koncesijsko pogodbo. Bodo pa julija in avgusta uvedli nove proge ob sobotah in nedeljah na relaciji Celje-Logarska do-lina-Celje, z odhodom iz Celja ob 7.10 in 13.10 (Mozirje 8.04, 14.04) in odhodom iz Logarske doline ob 10.05 in 18.05.
Šafarič pojasnjuje: »S tem želimo, da bi čim več turistov obiskalo Logarsko dolino z avtobusom. Pred spremembo bomo tudi obnovili vozne rede na postajališčih, tam, kjer je to mogoče. Lastnik avtobusnih postajališč je na državnih cestah država, na lokalnih pa so to občine. Le-te so dolžne za postajališča skrbeti in jih obnavljati.«
Vodja mozirske izpostave Robert Klemenak dodaja, da so prevoze v Logarsko dolino opravili v dogovoru s podjetjema Logarska dolina - podjetjem za razvoj Logarske doline in s Centrom Rinka, Zavodom za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, z upanjem, da bodo pokrili stroške.
Katja Remic Novak
TEDEN RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE
Pomoči deležni tudi Zgornjesavinjčani
V tem tednu se je zaključil teden Rdečega križa Slovenije, ki se je pričel z mednarodnim dnem Rdečega križa 8. maja in je potekal do 15. maja. Potekal je pod sloganom Moja rdečekrižarska zgodba - 70. obletnica ustanovnega zbora RKS, saj je bil 18. junija 1944 v Beli krajini s sklicem ustanovnega zbora ponovno vzpostavljen Rdeči križ Slovenije. Ob tej priložnosti je organizacija izdala poročilo delovanja za lansko leto, iz katerega je razvidno, da je bilo kar nekaj pomoči dodeljeno tudi Zgornji Savinjski dolini.
Ob žledolomu, ki je prizadela Slovenijo v začetku letošnjega februarja, je RK priskočil na pomoč ljudem na prizadetih območjih ta-
ko s finančnimi sredstvi kot z agregati, plinskimi jeklenkami, pečmi in drugimi potrebnimi pripomočki. Za pomoč je zbral skoraj 66 tisoč evrov, Zgornjesavinjčani smo bili deležni tudi sedmih agregatov in dvajsetih peči na plin.
Naraščajoče stiske številnih posameznikov in družin terjajo vedno večjo angažiranost RK pri pomoči v obliki prehranskih paketov. S slednjimi je v lanskem letu pomagal več kot 156.000 posameznikom. Prav zaradi velikega števila prejemnikov pomoči je v tednu Rdečega križa v sodelovanju s poslovnim sistemom Mercator in trgovskim podjetjem Engrotuš organiziral humanitarno akcijo Moj trenutek za dobro-
delnost. Namen akcije je zbiranje prehranskih izdelkov z daljšim rokom uporabe, higienskih pripomočkov in šolskih potrebščin za socialno ogrožene.
Ker v RK Slovenije ugotavljajo, da je kljub vsem aktivnostim oskr-
ba s prehranskimi paketi za socialno ogroženo prebivalstvo skrajno zaskrbljujoča, pozivajo Vlado RS, da takoj sprosti prehrambene izdelke iz blagovnih rezerv, ki bodo omilile nastalo situacijo.
Tatiana Golob
Območno združenje (OZ) Rdečega križa Zgornje Savinjske doline je v aprilu organiziralo 8. regijsko tekmovanje osnovnošolskih ekip iz prve pomoči, ki je bilo na Rečici ob Savinji. Zmagala je ekipa iz Šmarja pri Jelšah, iz naše doline je sodelovala ekipa OŠ Rečica ob Savinji. V maju se je združenje pridružilo praznovanju Rdečega križa z izvajanjem aktivnosti v obliki učnih uric in kvizov o RK po osnovnih šolah Zgornje Savinjske doline. Prav tako ves maj pripravljajo Postaje RK po nekaterih krajevnih odborih RK v naši dolini. 6. in 7. maja je območno združenje organiziralo tudi dan odprtih vrat v skladišču in pisarni združenja.
v_J
Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014 5
Gospodarstvo, Organizacije
ZAPIRANJE ZKZ-JEVIH TRGOVIN
V Bočni bo trgovina ostala le, če se najde najemnik
Pretekli teden so se v Bočni srečali predstavniki civilne iniciative, krajevnega odbora in predstavniki Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Razlog je bil v nasprotovanju Bočanov zaprtju zadružne trgovine v kraju. Civilno iniciativo je zastopala Silva Mlinar, krajevno skupnost predsednica Marijana Rihter, srečanja so se v imenu ZKZ Mozirje udeležili v. d. direktorja Stanko Zagožen, predsednik upravnega odbora Ciril Turk, predsednik nadzornega odbora Boris Špo-rin in samostojni svetovalec Uroš Grešak. Slednji opravlja delo svetovalca na predlog Mercatorja. Svoje mnenje je prišel podat tudi gornjegrajski župan Stanko Ogradi, ki se zaveda težkih časov za Zadrugo, a si hkrati želi, da bi krajani trgovino obdržali. V gornjegrajski občini so namreč že zaprli trgovino v Novi Štifti.
VSE JE ODVISNO OD PROGRAMA
Bočani, ki so izrazili željo po srečanju, želijo, da trgovina v kraju ostane. V. d. direktorja Stanko Zagožen je najprej povzel težave in njihov način reševanja v želji, da Zadruga ostane. Po razgovorih z Mercatorjem, s katerim imajo pogodbo o franšizi, so v podjetju postavili pogoj, da reševanje težav v Zadrugi prevzame zunanji svetovalec Uroš Grešak, ki bo tudi pripravil program sanacije, na osnovi katerega se bodo z bankami dogovorili o reprogramiranju kreditov. Od dobrega programa je odvisno marsikaj in glede na to, da je od vseh trgovin le šest živilskih in štiri neživil-ske poslovalo pozitivno, je bil prvi ukrep zapiranje nerentabilnih trgovin ter nekaterih gostinskih lokalov in dajanje teh prostorov v najem.
Da v Zadrugi ni bilo vse, kot mora biti, že zadnjih nekaj let in da se prejšnje vodstvo ni prilagodilo razmeram na trgu in konkurenci, sta potrdila tako Grešak kot Zagožen. Slednji je dodal, da, »kar je bilo, je bilo. Sedaj je čas, da se najde zdravo jedro in posluje naprej.« O tem, kdo je kriv za stanje, nista želela razlagati.
KREDIT NA KREDIT
Zadruga se je v zadnjih letih soočala z izgubo, katero so pokrivali s prodajo nepremičnin in krediti. Zagožen je povedal, da je bilo premalo volje za spremembe in prilagajanje trendom, letos marca je prišlo do popolne blokade dobave blaga s strani Mercatorja. Slaba založenost je tako še zmanjšala promet in sledila je odpoved pogodbe direktorju Andreju Presečniku. Novo vodstvo upa, da bodo z dobrim programom rešili Zadrugo in ji vrnili ugled.
Kar se tiče trgovine v Bočni, je Grešak dejal, da je ta že nekaj let ustvarjala izgubo. Zaprla naj bi se konec maja, v kolikor pa se v tem času najde najemnik oziroma interesent, ki bi trgovino prevzel, bodo počakali tako dolgo, da prevzame posel in se trgovina med tem časom ne zapre.
Udeleženci srečanja so poudarili, da trgov-
ke niso krive za slab promet, saj niso imele dovolj blaga za prodajo, veliko ljudi pa se je vseeno znašalo nad njimi. Na očitke, da je Zadruga namenoma slabše zalagala nekatere trgovine, med njimi tudi bočko, je Grešak odgovoril, da je to zelo težko izvedljivo, saj je glede informacijske tehnologije Zadruga povsem za časom.
VODENJE PREVZELI KMETJE
Kot je še povedal Zagožen, so vodenje Zadruge prevzeli kmetje. Njim je v interesu, da ji povrnejo ime, kakršnega je nekoč že imela. Si pa Zadruga v tem trenutku ne more privoščiti ohranja-
Samostojni svetovalec Uroš Grešak (levo) in v. d. direktorja ZKZ Mozirje
Stanko Zagožen sta predstavnikom civilne iniciative in krajevnega odbora v Bočni odgovarjala na številna vprašanja. (Foto: Štefka Sem)
ti trgovin, ki ne prinašajo dobička, in zato jih zapira. Stroge pogoje so jim namreč postavile banke in Mercator, če želijo še naprej sodelovati z njimi. Sodelujoči na srečanju so imeli več pripomb glede razlogov, ki so pripeljali Zadrugo v sedanje stanje, prav tako so povedali, da bo-
do sedaj zaradi slabega stanja to najbolj občutili potrošniki.
Boris Šporin je dejal, da si takšnih sprememb nihče ne želi, a da Zadrugo zelo bremenijo stroški dela, ki so zelo visoki. Prav tako je dodal, da pogajanja z bankami niso lahka. Potreben bo dober program, da bodo lahko reprogramirali kredite. »Žal nam je le, da nismo ukrepali že v oktobru, ko se je stanje v Zadrugi zelo poslabšalo,« je dodal Šporin. Da je treba ukrepe Zadruge podpreti, saj so namenjeni njenemu obstanku, se je strinjal tudi Ciril Turk.
UPAJO NA NAJEMNIKA
Zagožen je še povedal, da, če bi ljudje več kupovali v domačem kraju, se prav gotovo ne bi soočali z izgubami, in da domača trgovina ni le za vsak slučaj. Res pa je, da jih je konkurenca prehitevala zaradi slabega prilagajanja spremembam.
Da brez lojalnosti domači trgovini ne gre, je poudarila tudi Silva Mlinar, vsa društva pa so potrdila, da so se vedno najprej obrnila na bočko trgovino, kot tudi mnogi krajani. In želijo, da tako tudi ostane.
Po besedah sogovornikov to ne bo izvedljivo. Čeprav v Zadrugi razumejo, da si krajani trgovino želijo imeti, ta ne bo več nosila zadružnega imena in bo v kraju ostala le, če se najde najemnik.
Štefka Sem
Med udeleženci srečanja je občinski svetnik Anton Krefl (tretji z desne) izpostavil, da starejši ljudje v manjših krajih težko shajajo brez trgovine in je zato potrebno narediti vse, da jo obdržijo.
(Foto: Štefka Sem)
6 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Politika, Iz občin
VOLILNA KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SDS MOZIRJE
Podelili priznanja najzaslužnejšim
članom
Bronasta priznanja so prejeli člani občinskega odbora SDS Mozirje, ki so v preteklem letu s svojim delom najbolj izstopali. (Barbara Rozoničnik)
Občinski odbor Slovenske demokratske stranke je v Mozirju 9. maja organiziral volilno konferenco. Vodil jo je predsednik odbora Jože Jelen, dogodek pa je bil tudi priložnost za podelitev priznanj najzaslužnejšim članom stranke. Jelenu se je letos iztekel mandat, na konferenci je bil vnovič izvoljen za predsednika občinskega odbora, za podpredsednika pa Nejc Klančnik.
Poslanca Janja Napast in Ljubo Žnidar sta zbranim spregovorila o svojem delu ter jih spodbudila k še bolj aktivnemu delovanju. Po besedah govornikov je cilj člansko okrepiti stranko predvsem z mladimi, hkrati sta poudarili, da ima stranka stabilno članstvo ter stabilen in jasen
Februarski žledolom je v Zgornji Savinjski dolini naredil veliko škode. O veliki škodi na gozdovih in vrednostih le-te smo že pisali. Sedaj smo zbrali še podatke po občinah.
V	mozirski občini je bilo po zbranih podatkih za dobrih 340 tisoč evrov škode na lokalnih cestah in občinski infrastrukturi, 722 tisoč evrov je presegla škoda na gozdovih in gozdnih cestah. Zabeležili so tudi 21 tisoč evrov škode na stanovanjskih objektih, stroški intervencije pa so znašali skoraj 80 tisočakov.
V	občini Nazarje je skupna škoda na infrastrukturi, cestah in gozdovih ocenjena na 750 tisočakov, stroški intervencije so znašali 85 tisočakov.
V	gornjegrajski občini so skupno škodo ocenili na 465 tisoč evrov, največ, za skoraj 300 tisoč evrov je škode na gozdovih in gozdnih cestah, na cestni infrastrukturi je škode za 160 ti-
program, kar štejejo za svojo prednost.
Gosta sta s predsednikom odbora podelila bronasta priznanja članom, ki so v preteklem letu s svojim delom najbolj izstopali: Nataši Atel-šek, Danijelu Grudniku, Ivanu Bevcu in Stanetu Maroltu.
Jelen je podal poročilo o delovanju za preteklo leto, izpostavil najbolj odmevne dogodke in se zahvalil članom za sodelovanje. Leto 2014 bo politično bolj pestro, saj je za junij razpisan referendum o arhivski noveli, čakajo pa nas tudi lokalne in državnozborske volitve ter volitve v Evropski parlament. Temu bo tekom leta namenjenih več dogodkov.
Barbara Rozoničnik
soč in za deset tisoč evrov na objektih.
Stroški sanacije objektov na javni infrastrukturi in individualnih stanovanjskih objektih ter intervencije v občini Rečica ob Savinji so ocenjeni na 144 tisoč evrov.
V občini Ljubno so imeli za skoraj 55 tisoč evrov stroškov v času intervencije, škodo na občinskih in gozdnih cestah, drogovih in objektih pa so ocenili na 122 tisočakov.
Najmanj škode je žled povzročil v občinah Solčava in Luče. V občini Luče so imeli ob žledu na občinskih cestah za 30.000 evrov škode. Od tega je bilo za 20.000 poškodovanih odbojnih ograj in za 10.000 poškodovanih bankin. Stroški interventnih ukrepov so znašali 7.600 evrov. Iz solčavske občine pa so sporočili, da je bilo za intervencijo namenjeno okrog 81 tisoč evrov sredstev.
Štefka Sem
VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT
Tudi Zgornja Savinjska dolina ima svojega kandidata
V nedeljo, 25. maja, bomo tudi slovenski državljani imeli priložnost odločati o tem, kakšno Evropo želimo. Izvedene bodo volitve naših poslancev v Evropski parlament. Sedanji poslanci in kandidati na prihajajočih volitvah zatrjujejo, da se v Bruslju kljub majhnemu številu naših predstavnikov, naš glas vendarle sliši in upošteva.
Celotna Slovenija je mišljena kot ena volilna enota. Kandidatov za mesta poslancev je 118, med njimi je tudi Jakob Presečnik, ki kandidira na listi NSi in SLS. S širšega celjskega območja se poteguje za evropske stolčke enajst kandidatov.
Volivci bomo lahko glasovali le za eno kandidatno listo, možen pa bo tudi preferenčni glas, saj volitve potekajo po proporcionalnem sistemu. Na tak način bomo izvolili 8 poslancev, ki bodo v Evropskem parlamentu zastopali naše interese.
Volivcem bo kot običajno na voljo več možnosti izražanja volilnih odločitev. Mogoče bo glasovati po pošti ali zunaj domačega volišča, o čemer je treba prej obvestiti volilno komisijo. Od torka, 20., do vključno četrtka, 22. maja, bo mogoče od 9. do 17. ure glasovati na predčasnih voliščih, ki bodo odprta v prostorih upravnih enot.
Marija Lebar
POZITIVNA SLOVENIJE
Jožef Kavtičnik novi vodja poslanske skupine
Po izvolitvi Zorana Jankoviča za predsednika stranke Pozitivna Slovenije (PS) so v poslanskih vrstah stranke z odhodom nekaterih poslancev nastale spremembe. Prejšnji teden so tako poslanci za novega vodjo poslanske skupine izvolili Jožefa Kavtičnika. Ta je po seji zagotovil, da bodo sledili programu stranke Slovenija 2020 in da so odprti za vsakogar.
Trenutno je v poslanski skupini enajst poslank in poslancev. Po besedah Kavtičnika so njihova vrata odprta vsakomur, tudi tistim, ki so poslansko skupino morda preuranjeno zapustili. Vsak pa ima tudi pravico do ustanovitve svoje stranke, je še dodal novi vodja poslanske skupine PS.
Marija Lebar
POSLEDICE ŽLEDOLOMA
Od občine do občine različna višina
škode
Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014 7
Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije
MVM SERVIS D.O.O. MOZIRJE
Na prvem mestu kakovost in zadovoljna stranka
Dandanes, ko doslej uspešne firme propadajo ena za drugo, vse več ljudi pa ostaja na cesti, je dobro pogledati okoli sebe in poiskati svetle vzglede. Med njimi je tudi družinsko podjetje MVM servis d.o.o. iz Mozirja, ki je na grafičnem področju prisotno že od sredine osemdesetih let, uspešno pa pluje tudi med čermi, ki jih postavlja finančna kriza.
DOBIČEK VLAGAJO V NOVO OPREMO
Družinsko podjetje MVM servis je ustanovil Vinko Matjaž. Sprva se je ukvarjal le s sitotiskom za potrebe takrat cvetoče tekstilne industrije. Zaradi naraščajočega povpraševanja in zahtev naročnikov je kasneje razširil ponudbo in se kot prvi v tem delu Slovenije začel ukvarjati z računalniškim grafičnim oblikovanjem in izrezi napisov. Stremel je k temu, da se vsaki stranki maksi-
OBČINSKI SVET LJUBNO
malno prilagodi in ji izpolni zahteve.
Pred leti je vodenje podjetja prepustil sinovoma Roku in Juretu. Mlada, ambiciozna in polna energije sta se morala spopasti s težkimi razmerami na trgu, saj sta vajeti prevzela ravno v času gospodarske krize. Kljub temu sta odločno zastavila vizijo, da MVM servis postane vodilno podjetje na področju grafične ponudbe v Sloveniji. Zavezana sta kakovosti in vlaganju v razvoj. Ves dobiček usmerjata v novo opremo, s katero lahko strankam ponudijo bolj kakovostne izdelke za bolj ugodno ceno.
ŠIROKA PALETA PONUDB
Ponudba MVM servisa je sedaj tako široka, da lahko pri njih stranke dobijo praktično vse možne grafične storitve. Od izdelave poslovnih vizitk, spletnih strani, tiskanih katalogov, svetlobnih reklamnih tabel, tako imenovanih jumbo plakatov, pa
Bodo z neplačniki najemnin za grobove prekinili pogodbeno razmerje?
Na aprilski seji so ljubenski občinski svetniki obravnavali predlog cen za najem grobov za leto 2013, ki se obračuna v letošnjem letu. Potrdili so predlog občinske uprave, da za najemnike znesek ostaja enak kot leto poprej. Tako je letni najem za družinski grob 28,30 evra in za samski grob 19 evrov. Ob tem so svetniki predlagali, naj se preverijo velikosti grobov, ki so različnih dimenzij, in naj se s temi podatki dopolni odlok o pokopališkem redu, skladno pa naj se uredijo tudi cene najema.
Dotaknili so se še neplačevanja najemnin za grobove, ki ga je ugotovila inventurna komisija, ko je pregledala popis terjatev iz proračuna. Kot sta pojasnila župan Franjo Naraločnik in računovodkinja Marija Potočnik, neplačnike redno
vse do opremljanja sejemskih prostorov. Celo avto lahko z lepljenjem folije spremenijo v oglas s posebno tehnologijo, ki je bolj znana pod nazivom Car wrapping. Med prvimi v Sloveniji so za to dejavnost prejeli certifikat. Pred kratkim so začeli s ponudbo laserskega graviranja. Njihove izdelke lahko opazite praktično v vsakem kraju Savinjske doline in na mnogih lokacijah širom po Sloveniji, Hrvaški in Avstriji.
Dokaz dobrega dela se izkazuje v naročilih velikih podjetij, kot
sta na primer Gorenje in BSH Hišni aparati Nazarje. Enako kot za njih se potrudijo za vsakega posameznika. »Naša zaveza je, da vsako stranko postrežemo po naših najboljših močeh. Želimo, da so z našimi storitvami in izdelki stoodstotno zadovoljni, da se bodo radi vračali,« pravi Jure, ki skrbi za organizacijo dela in zadovoljstvo strank. Prepričan je, da je to edini ključ za uspešno poslovanje.
Benjamin Kanjir
opominjajo. Nekateri nato svojo obveznost poravnajo, spet drugi ne. Tako so posamezni najemniki dolžni zneske za več let. Svetniki so zato predlagali, da je vse treba še enkrat opomniti na njihove obveznosti, sicer pa razmisliti o prekinitvi najemne pogodbe za grobove.
Občinski svet se je seznanil tudi s predlogom sklepa o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Potem ko je ustavno sodišče zadržalo predlagani zakon o davku na nepremičnine, občine v letošnjem letu ponovno obračunavajo nadomestilo za stavbna zemljišča. Sklep ljubenskega občinskega sveta je, da nadomestilo ostaja na ravni lanskega leta.
Marija Lebar
Zaposleni v MVM servisu nenehno skrbijo za kakovost; Roman Goltnik (levo) nastavlja tiskalnik, Filip Eremita preverja kakovost tiska.
(Fotodokumentacija MVM)
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Za podaljšanje roka
sečnje iglavcev je potrebno oddati vlogo
S 15. majem se je iztekel rok, ko bi morali lastniki gozdov posekati iglavce, poškodovane v žledolomu. Ker do tega roka vsem lastnikom ni uspelo dokončati sanacije, je Zavod za gozdove Slovenije izdal obvestilo, da lahko lastniki do tega datuma zaprosijo za podaljšanje. Vlogo je bilo potrebno oddati revirnemu gozdarju, je povedal vodja nazarske območne enote ZGS Toni Breznik, le-ta bo ocenil stanja v gozdu, če je prisotnega že kaj lubadarja ali ne, in odločil o podaljšanju roka.
So pa po besedah Breznika lastniki gozdov v nazarski območni
enoti ZGS posekali že velik del poškodovanih iglavcev, ocenjuje, da je kar tri četrtine iglavcev označenih za posek tudi že posekanih, listavci, katerih sečnja ni tako nujna, pa še čakajo na spravilo. Po podatkih ZGS je bilo doslej v Sloveniji posekanih 23 odstotkov poškodovanih iglavcev, od tega 26 odstotkov v zasebnih in 14 odstotkov v državnih gozdovih. Največjo težavo lastniki gozdov vidijo v tem, da lesa ne morejo prodati. Odkupa lesa praktično ni, cena je padla, zaloge pa se kopičijo.
Štefka Sem
8 Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014
Iz občin, Šolstvo, Gospodarstvo, Organizacije
OBČINA GORNJI GRAD
Na podstrešju
V	gornjegrajski občini se zadnja leta nenehno srečujejo s prostorsko stisko v vrtcu. Širitev vrtca se je odlašala zaradi načrtovane novogradnje prizidka, za katerega so bili uspešni na razpisu šolskega ministrstva. Zaradi težav glede zagotovitve finančnih sredstev s strani občine in pristojnega ministrstva so na gornjegraj-ski šoli v sodelovanju z občino pričeli stisko reševati drugače. Že v preteklem letu so v Bočni učilnico namenjeno pouku odstopili vrtcu, saj je bilo učencev malo in so bili združeni v eni učilnici. Na matični šoli so povečali prostore ene skupine vrtca.
Lani so bili zaradi nevarnosti padanja kritine prisiljeni zamenjati streho na bočki šoli in takrat so vgradili strešna okna z namenom, da se na podstrešju šole uredita dve učilnici, dosedanji pa bi namenili potrebam vrtca. V aprilu je podjetje Betonica iz Maribora, izbrano na javnem raz-
KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
Spletna publikacija postala tiskan medij
Konec aprila je luč sveta ugledala prva številka tiskane publikacije izpod rok zgornjesavinj-skih študentk in študentov z naslovom Eks. Naslovnico krasijo študentke, ustvarjalke publikacije, v njej pa so vsebine zanimive tako za študente kot ostale bralce.
V	krstni številki so tako zbrali, zapisali in fotografsko ovekovečili študentske dogodke zadnjega obdobja, intervju s študentko na izmenjavi v tujini in še kaj. Za lahkotno branje in »udarniško« naslovnico so zaslužne urednica Eva Remic s sodelavkami Dorotejo Slapnik, Emo Škrubej, Katjo Stradovnik in Saro Bezovšek.
ŠS
bočke šole bosta dve novi učilnici
pisu, pričelo izvajati dela. Izdelali bodo dve učil- z prostorom več eno težavo manj. Celotna inve-nici, hodnik in sanitarne prostore. Učilnici naj bi sticija bo financirana iz občinskega proračuna. bili jeseni predani namenu, v vrtcu pa bodo imeli	Štefka Sem
Na podstrešju bočke šole bosta nastali dve učilnici s pripadajočimi sanitarijami in hodnikom.
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
O lastništvu zbirnega centra v Podhomu in občinskih priznanjih
V času praznika občine Gornji Grad bodo na svečanosti podeljena občinska priznanja. Mandatna komisija je na osnovi prejetih predlogov pripravila predlog občinskemu svetu v potrditev. Naziv častni občan bo prejel Jakob Filač, zlati grb občine bodo prejeli Jože Belak in ljudske pevke Pušeljc. Grb občine bodo prejeli Ludvik Miklavc, Maks Mermal in Franc Prek, priznanja občine pa Janez Tevž, Ivana Zagožen, Petra Strmšek, Tomaž Čretnik, PGD Bočna in Športno društvo Bočna. Kocbekovo priznanje bodo prejeli učenci, ki so vsa leta šolanja zaključili z najboljšim uspehom.
Svetniki so podali še soglasje k prenosu sola-
stniškega deleža za zemljišče, na katerem stoji zbirni center Podhom. V izgradnjo le-tega je skupaj vlagalo pet zgornjesavinjskih občin, po ključu števila prebivalcev v občini. Zemljišče zbirnega centra je v lasti Občine Gornji Grad, sedaj pa se bo 74 odstotkov zemljišča razdelilo med preostale občine investitorice. Te bodo tako solastnice zemljišča in zbirnega centra, katerega so dale v najem koncesionarju, podjetju PUP Saubermacher. Lastniški deleži zbirnega centra so po občinah sledeči. Občina Gornji Grad je 26-odstotni lastnik, Nazarje 26-, Ljubno 27-, Lu-če 16- in Solčava 5-odstotni lastnik.
Štefka Sem
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
Ob petnajstletnici katalog vseh inovacijskih predlogov
Na skupščini Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ), ki je bila v aprilu, je bil v načrtih za letošnje delo poleg rednih dogodkov in vsakoletnih aktivnosti omenjen tudi izbor najboljših inovacij za leto 2013. Tokratni izbor bo jubilejni, že petnajsti. Ob tej priložnosti nameravajo na SŠGZ izdati katalog z vsemi uspešnimi inovacijami, ki so jih v teh letih prejeli in jih je vsako leto razglasila posebna komisija. Še posebej je bilo poudarjeno, da so predlogi inovacij iz tukajšnje zbornice dosegali visoka priznanja tudi na izbo-
rih, ki jih v državnem merilu pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije.
Letos se bo komisija za ocenjevanje inovacij sestala sredi maja in pregledala predloge, ki so prispeli na razpis za najboljše inovacije leta 2013. Po besedah direktorja SŠGZ mag. Francija Kotnika je tokratnih predlogov nekoliko več kot prejšnje leto. Osrednja prireditev ob razglasitvi najboljših inovacij in podelitev priznanj bo 3. junija 2014 v Nazarjah.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014 9
Ljudje in dogodki, Iz občin
POŽAR PRI DRUŽINAMA ZAVOLOVŠEK IN SULJANOVIČ S KROPE
Domači so lahko le nemočno opazovali, kako jim ognjeni zublji jemljejo dom
V soboto, 3. maja, je bil povsem običajen predzadnji počitniški dan za družini Zavolo-všek in Suljanovič s Krope. Po celodnevnem uživanju v naravi so se zvečer Suljanovičevi lotili peke palačink. Mamica Tanja je pekla, ati Gregor je počival, tretješolec Jan je gledal televizijo, prvošolka Lana, navdušena baletka, pa je poplesavala po dnevni sobi. Ura je bila osem in v času pouka sta v tem času že v postelji, ta večer pa sta še uživala s starši. Vse dokler se malo po osmi ni razplamtel požar, ki jim je vzel streho nad glavo in jim v trenutku spremenil življenje.
NAPAKA V ELEKTRIČNI NAPELJAVI
Zaradi napake v električni napeljavi se je požar pričel v gospodarskem poslopju, ki je z nadstreškom povezan s hišo, in se z neverjetno hitrostjo razširil na drvarnico in hišo. Ko je zunaj počilo, v hiši pa zmanjkalo elektrike, sta oba moška pri hiši odšla gledat, kaj se dogaja. Ognjeni zublji so takrat že zajeli zadnjo stran hiše. Takoj sta iz hiše rešila družino in umaknila avtomobile.
Bočki gasilci so se na klic odzvali v trenutku
Občina Gornji Grad je odprla poseben račun, na katerem se zbirajo sredstva za pomoč pri odpravi posledic požara. Številka računa pri NLB je: SI56 02 374 0260 926 971.
Tanja in Gregor Suljanovič sta tako rekoč ostala pod milim nebom. (Foto: Štefka Sem)
in videli, da jih čaka težko delo. Suha drva v drvarnici in več kompletov gum na gospodarskem poslopju je nezadržno gorelo, ogenj pa se je razširil tudi na bližnje smreke za hišo. Domačim gasilcem se je kasneje pridružilo še več gasilcev iz drugih društev, skupaj jih je pri gašenju sodelovalo okoli 120. Gašenje se je zavleklo v jutranje ure, zadnji so prizorišče požara zapustili v nedeljo ob treh popoldan. Vse skupaj bi se po besedah gasilcev lahko končalo še drugače, če bi pihal veter in bi požar zajel tudi gozd za hišo.
»SAMO, DA SMO VSI ŽIVI«
Štiričlanska družina Suljanovič in Tanjina starša Marjana in Tone so lahko le nemočno opazovali, kako ogenj jemlje tisto, kar so ustvarjali leta. Hišo so pred leti popolnoma obnovili. Leta 2005 sta si v zgornjem nadstropju dom uredila Tanja in Gregor, ko je bil Jan še dojenček. Pred petimi leti sta zaključila z obnovo in od takrat sta imela več časa za otroka, pa tudi za ideje, ki sta jih uresničevala preko Združenja za razvoj otrok, mladostnikov in starej-

OBČINSKI SVET LUČE
Položnice v okviru lanskih izračunov
Lučki občinski svet je na aprilski seji med drugim obravnaval elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Svetniki so imeli v tej točki nekaj vprašanj, na katera so dobili odgovore. Elaborat, in s tem cene za odvoz in ravnanje z odpadki za letos, so nato potrdili.
K obravnavi točke sta bila povabljena direktor PUP Saubermacher Janez Herodež in sodelavec Marcel Hriberšek. Herodež je povedal, da je bila lastna cena za zbiranje in odvoz odpadkov v predhodnem elaboratu izračunana na podlagi informacij o zbranih količinah odpadkov, v prejšnjih časih odloženih na Podhomu. PUP Saubermacher je po otvoritvi novega odlagališča Podhom z uporabo le-tega pričel s 1. avgustom 2013. Izkazalo se je, da so zbrane količine znatno manjše od planiranih. Lastna
cena, v kateri so vključeni tudi fiksni stroški, je zato prenizka. Iz te dejavnosti so imeli ob koncu leta izgubo, ki so jo pokrivali iz ostalih dejavnosti.
Svetnike je ob tem zanimalo, kaj pravzaprav potrjujejo, ko sprejemajo elaborat. Hero-dež je povedal, da se mora po vladni uredbi elaborat potrjevati vsako leto, hkrati z njim pa se potrjujejo tudi lastne cene, ki vplivajo na izračun za uporabnike. Dodal je, da gre okoli 55 odstotkov zneska s položnic za odlaganje odpadkov, to je za Simbio Celje. Zadovoljivo narašča ločevanje odpadkov. Ostali odpadki so se od prejšnjih 85 odstotkov znižali na 60 odstotkov. PUP Saubermacher si bo prizadeval, za kar želi pridobiti tudi uporabnike, da bi se ta odstotek še zmanjšal, s tem pa znižal tudi znesek na položnicah. Ta v Lučah po Hero-deževem zatrjevanju ne bo višji od lanskega.
Za povprečno gospodinjstvo bo tako položnica znašala okoli 17 evrov.
Župan Ciril Rosc je vprašal, kako je z zamenjavo rumene vrečke s kanto. O tem se je potrebno dogovoriti z vsemi občinami, je povedal Herodež. Na vprašanje glede pogostosti oziroma frekvence odvoza je dejal, da bodo dobili odgovore oziroma mogoče rešitve na podlagi letošnjih podatkov in se nato odločali za morebitne prilagoditve. Dodal je še, da so vse pomembne informacije, ki bi utegnile zanimati uporabnike, dostopne na spletnih straneh PUP Saubermacher.
Svetniki so soglasno potrdili elaborat in nov izračun, ki velja od 1. maja dalje. Župan jih je seznanil še z lastniškim deležem odlagališča v Podho-mu. Na podlagi izračuna gre občini Luče 15,77 odstotka ocenjene vrednosti nepremičnine.
Marija Lebar
10 Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014
Ljudje in dogodki, Gospodarstvo
ših, katerega sta ustanovila. Združenje je izvedlo kar nekaj projektov, v zadnjem obdobju pa je zaradi pomanjkanja financ na vseh področjih preživela le njihova otroška nogometna šola.
Nekaj dni po požaru je bilo na pogorišču zelo delavno. Sorodniki, prijatelji in sosedje so čistili hišo, gospodarsko poslopje in okolico. Stanovanje Suljanovičevih je bilo popolnoma izpraznjeno, skozi zaščitno folijo pa se je svetlikalo nebo. »Zopet bomo pričeli od začetka,« sta povedala Suljanoviče-va. »Vse bo potrebno podreti, verjetno bo potrebno vliti novo ploščo. Ampak vse to bomo preživeli, samo da se nobenemu ni nič zgodilo,« sta dodala, kajti otroka sta po navadi tak čas že v postelji in lahko bi bilo vse drugače. V službi sta dobila prosto, saj je dela ogromno. Še več ga bo, ko se bo pričelo graditi.
DOBRODELNIH AKCIJ BO OBILO
Oba zaposlena v Ljubljani se v službo vozita od doma in sodelavci so jima že povedali, da lahko računata na njihovo pomoč. Gornje-grajski župan Stanko Ogradi je že
dan po nesreči poskrbel, da so hišo začasno prekrili s folijo in preprečili še večjo škodo. Prav tako so se odzvali v krajevni skupnosti Bočna.
Občina je odprla posebni račun za zbiranje sredstev za pomoč dru-
nehno zvonijo, če kaj potrebujemo. Potrebujemo le svojo streho nad glavo, te pa nam trenutno ne more dati nihče, sčasoma pa bo tudi to, v to trdno verjameva,« sta povedala. Začasni dom so namreč dobili v bližini, v hiši Tonetove sestrične, ki
si zelo želi na nastop, a je v ognju izginila tudi baletna oprema. Jan je nadušen pianist, note smo naslednji dan pobirali okrog hiše, a niso več uporabne,« je povedala Tanja, ki tako kot otroka tekmuje v lokostrelstvu.
Lani je dosegala odlične rezultate, prav tako Jan in Lana. Na pogorišču so rešili nekaj njunih medalj, medtem ko sta loka zgorela. Nepoškodovana sta ostala tudi angel prijateljstva, ki ga je Tanja dobila od prijateljice, in poročna slika. Tanja in Gregor sta se namreč lani poročila v Nemčiji, v družbi svojih otrok. Žal pa je večino družinskih spominov, kot tudi miren spanec, odšlo z ognjenimi zublji.
»Ampak nič ni vredno toliko, kot to, da smo vsi živi, da smo ostali družina,« je Janove besede ponovila Tanja. Poudarila sta, da se iz srca zahvaljujeta vsem, gasilcem, Osnovni šoli Frana Kocbeka Gornji Grad, društvom občine Gornji Grad, sorodnikom, sosedom, prijateljem in drugim, ki so pomagali, ko je bila pomoč najbolj potrebna, in še zdaj nudijo raznovrstno pomoč obema družinama.
Štefka Sem
Požar se je z gospodarskega poslopja z veliko hitrostjo razširil na drvarnico
in hišo. (Foto: GS) žini, imenovan je bil odbor za po- živi v Franciji.
moč, bočki gasilci bodo v imenu odbora sredstva zbirali po hišah, Lokostrelski klub Gornji Grad in Lokostrelska zveza Slovenije bodo organizirali dobrodelno tekmo, prijatelji pa načrtujejo dobrodelni maraton in koncert.
»Ljudje pomagajo, telefoni ne-
Iz hiše sta se namreč morala izseliti tudi Tanjina starša. Zaradi gašenje je tudi v spodnjem nadstropju marsikaj uničenega, voda je dvignila talne obloge, vonj po dimu je še prisoten. »Žalostno je, da sta otroka izgubila vse, nimata šolskih potrebščin. Lana vadi balet in
KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC
Odslej po kolesa in ostalo opremo na Prihovo
Ta ponedeljek se je Kolesarski center Beli zajec lastnika Bojana Napotnika iz mozirskega trškega jedra preselil na novo lokacijo na Priho-vi. Izključno zaradi nudenja boljših delovnih pogojev tam zaposlenim prodajalcem in serviserjem, poleg tega pa dostopnejše lokacije ob glavni magistralni cesti proti Logarski dolini.
Po letih delovanja v Mozirju je lastnik ocenil, da mora poskrbeti za določene novosti. Kljub dobremu odnosu z lastnikom prostorov, katerih najemnik je bil, je odločitev za selitev na novo lokacijo dozorela.
Trgovina, v kateri prijazni prodajalci poskrbijo za nasvete in lažje odločitve pri nabavi koles, opreme za pohodništvo in zimske športe, je dobila nove prostore na Prihovi, tik ob trgovini Eurospin. Na mestu bivše Elkrojeve čistilnice je zrasla sodobno urejena stavba, ki na zunaj oponaša tirolski stil. Oblečena je namreč v les in stare podporne stebre, ki po svoje nakazujejo, kaj lahko tisti, ki vstopi, pričakuje tudi v notranjosti.
Ponujajo raznovrstne in številne športne artikle: kolesa in dodatno opremo, obuvala, oblačila ter vse, kar pohodnik potrebuje za zunanje aktivnosti, ob tem še smuči in vse potrebno za
smučanje. Poleg tega imajo na voljo veliko ostalih osnovnih pripomočkov za izvajanje najrazličnejših športnih aktivnosti, kot so žoge, loparji in podobno.
Kupci so Kolesarski center Beli zajec v Mozir-
ju vzeli za svoj, zato Bojan Napotnik upa in verjame, da bo isto tudi na novi lokaciji. Deležni bodo tudi strokovnih nasvetov, tako glede nakupa kot glede uporabe artiklov.
Benjamin Kanjir
Člani tima Belega zajca na čelu z Bojanom Napotnikom (desno) so z rezanjem traku simbolično odprli novo in sodobno urejeno prodajalno na Prihovi. (Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014 11
Kultura, Oglasi
GLASBENA SOLA NAZARJE AKTIVNA NA TEKMOVANJIH
Mladi glasbeniki nanizali številne uspehe
Počitnice se približujejo tudi za učence Glasbene šole (GŠ) Nazarje. Številni mladi glasbeniki in njihovi učitelji bodo v poletje stopili ponosni na svoje uspehe, ki so jih v minulem letu dosegli na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Predvsem pomladni meseci so bili za GŠ Nazarje polni veselja, saj so njihovi učenci na vseh tekmovanjih blesteli in domov prinašali številna visoka priznanja.
V marcu so se Matic Tevž, Kaja Čopar in Špela Bider, učenci, o katerih smo že poročali, udeležili 43. tekmovanja mladih glasbenikov TEMSIG 2014. Matic in Kaja sta se z državnega tekmovanja vrnila s srebrnima priznanjema, Špela je za svoj nastop prejela bronasto priznanje.
Učenke Glasbene šole Nazarje so se na mednarodnem tekmovanju Svirel odlično izkazale.
(Foto: Ciril Sem)
Konec marca in v aprilu je v Štanjelu potekalo 6. mednarodno tekmovanje in festival glasbenikov solistov ter komornih skupin Svirel, ki je največje glasbeno tekmovanje v Sloveniji. Tudi tu so se učenke GŠ Nazarje izkazale. Flavtistka Manja Vačovnik je znova potrdila visoko kvaliteto poučevanja na GŠ Nazarje in za svoj nastop, ki ga je na klavirju spremljal Toni Acman, prejela 96 točk ter zlato diplomo. Manjo je na nastop pripravljala Eva Deban.
Zelo dobro so se na Svirelu izkazale tudi mlade harfistke, Aja Urlep, Ajda Nina Vivod in Tina Jernejc. Njih je na nastop pripravljala učiteljica Katja Skrinar. Aja in Ajda Nina sta za svoj nastop prejeli 93 točk in srebrni diplomi. Tina Jernejc je prejela 88 točk in bronasto diplomo. V aprilu so se na Dnevih kitare v
Krškem pomerili mladi kitaristi iz vse Slovenije. Med njimi Luka Moličnik, učenec nazarske glasbene šole, kjer igranje kitare poučuje Domen Gnezda. Luka je domov prinesel še eno potrdilo dobrega dela v glasbeni šoli, bronasto priznanje.
Tatiana Golob
RINEK
Uporabi darove, ki jih imaš: gozdovi bi bili zelo tihi, če bi v njih prepevale samo tiste ptice, ki najlepše žvrgolijo.
Henry Van Dyke
Depozit z naraščajočo mero.
Ugodna ponudba depözitov Banke Celte.
I
12 Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014

Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Naša dolina je bila poseljena že davno pred prihodom naših prednikov. Pretežno gozdnato območje je onemogočalo koriščenje obdelovalnih površin in teh je bilo zato premalo. Tako so se ljudje naseljevali v dolinskem predelu, kjer so že predhodniki poskrbeli za plodno zemljo. Gosposka je seveda želela imeti čim več podanikov, zato so naseljevali tudi hribovska območja. Ljudi je tam čakalo težko delo požigalništva, da so pridobivali plodno zemljo. O tem smo že večkrat pisali.
Hribovsko prebivalstvo je bilo redko naseljeno, saj so bile fevdalne hube kar velike in so bili domovi daleč drug od drugega. To je pomenilo neke vrste osamo, ki je silila ljudi k druženju. Družabnost je pomenila veliko, saj je v vsakdanje življenje prinesla nekaj veselja in povezave med ljudmi.
Ko sem zbiral podatke za knjigo Iz roda v rod, sem obiskal veliko kmetij in iskal predvsem starejše sogovornike. Tedaj še nisem imel tovrstnih izkušenj v teh krajih, nisem poznal ljudi in tudi ne njihovih običajev. Danes, ko gledam nazaj na tiste pohode po kmetijah, lahko z veseljem zapišem, da sem bil povsod lepo sprejet in moja be-ležnica se je naglo polnila.
Leta 1992 je izšla knjiga, katero sem omenil. Na predstavitvi je bilo tako veselo, kot na kakšni fantovščini! Prišli so ljubenski godci, ki so nam popestrili večer. Kot običajno je bil naš gost prof. dr. Matjaž Kmecl, ki je s svojo žlahtno besedo polepšal večer.
V uvod knjige je zapisal tudi tole: »Do ljudskih godcev, zlasti pa še do njihovega slovstvenega izročila, je bila naša etnologija dolgo časa precej zadržana. Godčevska šaljivost se je zdela nespodobna in robata; pogosto, ker so muzici-rali in zabavali ljudi na svatbah, tudi kosmata. Teorija humorja tako in tako zatrjuje, da je pra-oblika šale kvanta, če pa ta šala služi zabavi ob dogodkih, ki so zaznamovani z nekakšno legalizacijo erotičnosti, zaide v kosmatost toliko prej in lažje. Toda po drugi strani pa smo bili narod, ki se je krčevito potegoval za enakopravnost med drugimi modernimi evropskimi narodi, zato je moral nekaj dati na svoje dostojanstvo, in tudi krščanskega moralizma je bilo veliko - tako so pred godčevstvom razni zapisovalci raje mižali in o njem molčali.
Eden redkih, ki je na godčevstvo priporočilno opozoril, je bil koroški Matija Majar Ziljski leta 1844 v članku Nekaj o Slovencih, natisnje-
Godci skrbeli
nem v kmetijskih in rokodelskih Novicah; v bistvu gre za popis in opis takrat živih oblik ljudskega slovstva pri nas. Že kar uvodoma in poudarjeno je omenil »godcove«, ki da jih ljudstvo ima še posebej rado. V bistvu gre za šale, pripovedovane ali igrane med plesnimi odmori: tradicija pa se je po svoje ohranila do današnjih dni v inštituciji tako imenovanih humoristov, kakršnega naj bi imel vsak boljši ansambel (pri ansamblu Avsenikov je bil to zelo dolgo pokojni Franc Košir). Šale so bile v veliki meri erotične ali pa politične, seveda v najširšem pomenu besede; služiti so morale kmečki stanovski samozavesti. Žal so se skozi 19. stoletje v precejšnji meri pozabile, čeprav se da trditi, da je zgodnja slovenska novelistika kar precej sama sebe utemeljila prav na godčevskem slovstvenem izročilu.« To je del uvodnika dr. Matjaža Kmecla iz knjige Iz roda v rod.
Velja poudariti, da so naši hribovci od nekdaj živeli trdo in težko življenje. Oddaljenost od središč je bila druga okoliščina, ki je odločilno vpli-
vala na njihovo življenje. Fevdalci so zahtevali večje gospodarske enote, ki so potem dajale večje gmotne učinke v njihovo korist. V razmerah nekdanjih hribovskih kmetij je dejansko odigrala družabnost veliko in pomembno vlogo. Priložnost za kaj takega so bila srečevanja ljudi ob nedeljah pri cerkvah. Včasih pa so si veselje pripravili ob rajanjih in raznih veseljačenjih. Take priložnosti so bile poroke, fantovščine in de-kliščine. Tudi žegnanja in nove maše so bile prilike za množično veselje. Zelo veselo je bilo ob svečarjenju, ki so ga prirejali vaški fantje, dalje so bile v navadi jajčarije, koledovanja in ofiranja ob raznih osebnih praznikih. Zelo so bile prilju-
za veselje (1)
bljene domače zabave (plesi za mlade). Rekli so jim »gaude«.
V družabnem življenju naših prednikov so imeli godci nedvomno posebno mesto. Domači godci zaslužijo pozornost tudi zaradi tega, ker so bili popolni samouki, ker so prevzemali znanje iz roda v rod, ker so bili tudi sicer osrednja točka dogajanja na vsaki domači ali javni prireditvi.
Da je bila glasba vsestransko priljubljena med našimi ljudmi, lahko zasledimo navedbe iz številnih zapisov Frana Kocbeka, ki je opozarjal na to, da so pri vsaki hiši, posebno na hribovskih kmetijah glasbila, tako harmonika ali citre.
Da so ljudje skrbeli za razvoj glasbe, pove primer iz Šmihela, kjer so imeli že od leta 1911 pihalno godbo. To so ustanovili pri Šumečniku. Gospodar je pošiljal svojega hlapca, ki je imel odličen posluh, na Koroško, da je prisluhnil ta-mošnjim glasbenikom, posebej še pevcem, in domov prinesel razne napeve, te so potem v Šmihelu tudi peli.
Povsem drugačen sestav glasbenikov je bil v okolici Ljubnega, imenoval se je Tostovrški pum-povci. To je že bil številčnejši sestav domačih godcev, ki je dobesedno slovel.
Glasbo so sicer v naših krajih na sploh zelo cenili - dokaz temu so bile številne skupine kot tamburaški zbor v Mozirju, prav takšen tudi v Radmirju, godbe na pihala v Mozirju, Nazarjah, Kokarjah, Gornjem Gradu, na Ljubnem, v Lu-čah, Solčavi, Šmihelu in na Rečici. Seveda so bili ti glasbeni sestavi različno močni, toda igralo se je povsod. Ta seznam je žal že preteklost, pa vendar dokazuje vsestransko veselje naših ljudi za glasbo.
Šmihelski orkester okoli leta 1930. Na sliki so v sprednji vrsti (sedijo od leve): Alojz Gregorc -Mihčev, Franc Vačovnik - Vodovski, Jože Lesjak - Lesjakov, Martin Visočnik - Bajdlnov, Ferdinand Visočnik - Bajdlnov. V drugi vrsti so z leve: Valentin Lesjak - Lesjakov, Valentin Goličnik - Hriberski, Miha Naraločnik - Naroločki, Franc Verbuč - Brbučev in Franc Goličnik - Hriberski. V sredini z violino
stoji vodja sestava Florjan Lesjak.
Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014 13
Organizacije, Oglasi
V NAZARJAH PROJEKCIJA FILMA BANDITENKINDER - SLOVENSKEMU NARODU UKRADENI OTROCI
Zgodbe posameznikov pospremljene s solzami
Prvo soboto v maju je bila v na-zarskem kulturnem domu projekcija filma Maje Weiss Banditenkinder - slovenskemu narodu ukradeni otroci. V njem je režiserka, ki je bila z ustvarjalci filma prisotna na dogodku, na pobudo Društva taboriščnikov - ukradenih otrok posnela travmatične zgodbe ljudi v drugi svetovni vojni. Gre za ljudi, ki jih je v najnežnejših otroških letih okupator iztrgal iz varnega naročja staršev in zavetja domov ter jih poslal v otroške centre za prevzgojo.
Te otroke, stare od meseca do 18 let, so hoteli ponemčiti. Nekateri od njih so se po vojni vrnili domov, za drugimi se je sled izgubila. Nekateri so bili preko programa Lebensborn posvojeni in so se kasneje vrnili domov, nekateri so ostali pri posvojiteljih.
Rdeča nit zgodbe pa je, da imajo vsi ukradeni otroci težke spomine na vojna leta in ločitev od staršev, večina jih namreč po ločitvi od njih ni nikoli več videla. Ogled filma
Ustvarjalka filma Maja Weiss je med snemanjem spletla pristna prijateljstva z ukradenimi otroci. Na fotografiji z Janezom Žmavcem (desno)
ter Francem (prvi z leve) in Janezom Štiglicem. (Foto: Štefka Sem) je bil za vse zelo čustven, še najbolj tako ukraden otrok mag. Janez
za tiste, ki so ob posnetkih in pripovedovanju zgodb podoživljali kruto obdobje otroštva.
Projekcije filma se je udeležilo 19 ukradenih otrok iz Zgornje Savinjske doline, nekateri od njih so sodelovali pri ustvarjanju filma. Pred projekcijo je pozdravne besede spregovoril domačin, prav
Stiglic. Omenil je, da dokumentarni film prikazuje manj lepo obdobje zgodovine, katerega pa ne smemo pozabiti.
Nazarska županja Majda Pod-križnik je pozdravila ustvarjalce filma, Zgornjesavinjčane, ki so v njem sodelovali, in ostale obiskovalce. Povedala je, da je bilo iz-
med 650 ukradenih otrok kar sto iz naše doline, 24 jih še danes živi v nazarski občini.
Predsednik društva prof. dr. Janez Žmavc je izpostavil, da je pomembno, da so ta del zgodovine ovekovečili na film, saj se tudi število ukradenih otrok manjša.
Režiserka Maja Weiss je povedala, da je film opomnik mlajšim generacijam, da se kaj takega ne bi nikdar več zgodilo. Tako snemanje kot montaža in vsak ogled je pri njej povezan s solzami, teh nad kruto usodo otrok nikoli ne zmanjka.
Presenečena je bila nad ljudmi v krajih, kjer so bili nameščeni ti otroci. Sovražna propaganda jih je prikazala kot otroke brez staršev in ne kot ukradene otroke. Zelo malo pa ljudje o teh dogodkih vedo tudi pri nas, zato ta film ni njeno zadnje dejanje na tem področju, svoje delo bo v sodelovanju z društvom še nadaljevala.
V preddverju dvorane je bila postavljena tudi razstava fotografij.
Štefka Sem
Projekcije filma se je udeležilo 19 ukradenih otrok iz Zgornje Savinjske doline, nekateri med njimi so sodelovali pri ustvarjanju filma. (Foto: Štefka Sem)
FESTIVAL GORSKEGA LESA NA SOLČAVSKEM
Les je lep - gozd je še lepši
Na Solčavskem bodo v dneh od 23. do 25. maja pripravili drugi Festival gorskega lesa. Pri pripravi sodelujejo številni organizatorji, ki menijo, da se bo v njihovem programu našlo kaj zanimivega in poučnega prav za vsakega obiskovalca.
Dogajanje se bo pričelo v petek,
ko bo ob 18. uri v galerijskih prostorih centra Rinka odprtje razstave lesenih unikatnih izdelkov Jožeta Strmčnika - Slangerja. V soboto bodo pripravili vodene sprehode. Lahko se boste udeležili pohoda po etnografski naravoslovni poti ali se podali na ogled katerega od dveh izjemnih dreves - najde-
belejšega slovenskega macesna nad Klemenčo jamo in znamenite Solčavske tise. Sobotne dogodke bo zaključil ogled filmov in razstav v centru Rinka.
V nedeljo se bo večina aktivnosti odvijala na prireditvenem prostoru v Solčavi. Potekal bo kulturni program, predstavitev lesenih izdel-
kov na stojnicah, zabavno tekmovanje z lesenimi igrami, hitrostno kiparjenje z motorno žago, za še več zabave pa bodo poskrbeli domači muzikanti. Ob tem organizatorji niso pozabili na otroke, za katere bodo čez dan pripravili številne delavnice.
Marija Lebar
14 Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014
Ljudje in dogodki
ŽUPNIJA MOZIRJE
Odkritje doprsnega kipa Alojza Žagarja
Farani so dali postaviti kip kanonika Alojza Žagarja, ki je duhovniško službo v Mozirju opravljal dobrih pet desetletij. (Foto: Benjamin Kanjir)
V okviru občinskega praznika je bila na jurjevo nedeljo, 27. aprila, v Mozirju slovesna maša, ki jo je daroval upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Franc Kramber-ger. Po njej je skupaj s člani odbora za postavitev odkril doprsni kip častnega kanonika mariborskega stolnega kapitlja Alojza Žagarja, ki je duhovniško službo v Mozirju opravljal dobrih pet desetletij.
Upokojeni nadškof Kramberger je med mašo nanizal kup detajlov iz življenja Alojza Žagarja, ki je Mozirju in Mozirjanom daroval velik del svojega življenja. Farani se ga spominjajo s spoštovanjem v srcu in z občudovanjem njegovega lika, ki ga je ustvaril kot človek globokega uma in širokih misli. Žagar je bil poznan po svoji preudarnosti in modrosti.
Zavoljo naštetega je med Mozir-jani vznikla misel, da bi se spominu nanj poklonili s postavitvijo do-
prsnega kipa. Ustanovljen je bil odbor, ki je skrbel za zbiranje donacij in vodenje projekta. Odločitev, da
se oblikovanje zaupa kiparju Mihu Kaču, je bila smiselna, saj je slednji že prispeval dva kipa, ki stojita na mestu pred farno cerkvijo. To sta doprsni obeležji Janeza Goličnika in Ignaca Orožna.
Življenje Alojza Žagarja in projekt postavitve je opisal Roman Čretnik. Izpostavil je odobravanje, ki ga je bilo ob ideji, da se ta projekt izvede, čutiti povsod in med vsemi, ki so bili prej kakorkoli povezani s pokojnim kanonikom in sedaj s tem obeležjem.
Obeležje v spomin pokojnega Alojza Žagarja, ki je umrl pred dobrimi šestimi leti, je bilo odkrito ob prepevanju domačega cerkvenega pevskega zbora in ob zvokih članov Godbe Zgornje Savinjske doline.
Benjamin Kanjir
DOBRODELNI KONCERT SVETA SI ZEMLJA SLOVENSKA V MOZIRJU
Z glasbo do sredstev za pomoč v Kazahstanu
Misijonska skupina mozirske župnije je v kulturnem domu zadnjo nedeljo v aprilu pripravila dobrodelni koncert. Izkupiček prireditve, ki so jo naslovili Sveta si zemlja slovenska, so namenili za pomoč misijonarju patru Mihu Majetiču v Ka-
Pozdravne besede je občinstvu v uvodu namenil domači župnik San-di Koren, ki je spregovoril tudi o bistvu poslanstva misijonarjev po svetu. Program so s svojim nastopom oblikovali ansambli Golte, Šepet, Dominik, Up 'n Downs, pianistka Jerica
Med drugimi je na dobrodelnem koncertu nastopil ansambel Golte.
(Foto: Jožica Stropnik)
zahstanu. Scenaristka in režiserka koncerta Slavica Pečnik si je dogajanje zamislila kot preplet glasbe in pogovorov na temo domovina - Bog - misijoni. K sodelovanju je pritegnila več kot petdeset glasbenikov. Njihove nastope je spretno in domiselno povezoval Marjan Bunič z radia Ognjišče.
Osrednji gost prireditve, pater Karel Gržan je v svojem razmišljanju spraševal, ali se mi, ki na tej slovenski zemlji živimo, dovolj svetlimo, da bi lahko iz notranje resničnosti to svetlobo prenašali drug drugemu. »Slovenski človek ima globoko dušo, ki je občutljiva, žlahtna in plemenita. Žal pa ob vsem lepem in dobrem v nas in naravi vse preveč pozornosti posvečamo ne-gativizmu, s katerim nas kar naprej bombardirajo v medijih in naši oko-
HEAVY RESCUE SLOVENIJA
lici. Tako se v naša srca in duše za-legajo turobnost in temačnost. Če pa si zamorjen, svetlega marsikdaj ne vidiš več,« je med drugim izpostavil pater Gržan.
Posebni gostje dogodka so bili mozirski, ločki in leponjivski kole-dniki, ljudje, ki so na svete tri kralje hodili od hiše do hiše in tako zbirali prispevke. Slednje so izročili prav na tej prireditvi za misijonarja Ma-jetiča.
Marija Šukalo
Gasilci izobraževanje nadgradili z nočno tekmo
Gregorc Bukovec, mati in hči - pianistka in violinistka Jerneja in Rebeka Srebrenjak, zakonca Darja in Franci Pečnik. Paleta izvajane glasbe je bila pestra tako po vsebini kot zvrsteh. Nastopajoči, ki so se odrekli honorarju, so predstavili dela klasične, narodne in narodnozabavne glasbe, rock, duhovne pesmi ...
V Žekovcu so se v času preteklega vikenda na izobraževanju in kasneje tekmi zbrali gasilci iz šestih držav z namenom usposabljanja za reševanje ob prometnih nesrečah. Na tečaj so prišli poklicni in prostovoljni gasilci iz enot, na območju katerih skrbijo tudi za tehnično reševanje ob cestnih nesrečah. Avtomobilska industrija je ena
izmed panog, ki se iz leta v leto zelo razvija, kar zahteva od gasilcev nova znanja. Po dveh tečajnih dnevih je sledila še tekma, na kateri so udeleženci preizkusili fizično pripravljenost.
Več o dvodnevnem dogajanju v naslednji številki Savinjskih novic.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014 15
Kultura, Informacije
■
OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
Retrospektivni vpogled v Makarovičev likovni svet
Direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek je Romanu Makaroviču izročila darilo. (Foto: Roman Mežnar)
KNJIŽNICA MOZIRJE
Knjižne novitete v mesecu maju
LEPOSLOVJE:
Justinek, Terezija: Jerebica, Shannon, Sa-mantha: Sanjačka, Malpas, Jodi E.: Ta moški, Fiorato, Marina: Beneško naročilo, Devera-ux, Jude: Neznanec v mesečini, Summersca-le, Kate: Sramota gospe Robinson - zasebni dnevnik viktorijanske dame, Harrison, A. S. A.: Tiha žena, Fielding, Joy: Območje divjine, Kelk, Lindsey: Obožujem Pariz, Karjel, Robert: Šved, ki je izginil. STROKOVNA LITERATURA: Zorko, Marko: Zapiski Gerte Kuper ; in Skrivni dnevnik Janeza Drnovška, Harding, Luke: Dosje Snowden, Lang, Helmut: Julijske Alpe : 53 izbranih izletov in planinskih tur, Krebelj, Peter: Blender 3D za začetnike, Holcman, Antonija: Reja kokoši in piščancev, Dolinar, Adriana, Lončar, Sanja: Konec zgage in ostalih želodčnih težav, Schreiter, Tom: Kako v trenutku pridobiti zaupanje, vpliv in odnos, Montefiore, Sebag: Stalin : na dvoru rdečega carja. MLADINSKA LITERATURA: Lekše, Barbara: Kodra, Wild, Margaret: Cmok, cmok!, Jarman, Julia: Prijateljica v težavah, Sedgwick, Marcus: Vampirji in volti, Bucik, Nataša: Na deželi, Enna, Francesco: Bojazljivi mrak, Kolmanič, Karolina: Šolski zvonec ne izzveni, Weston, Carrie: Kako se oglaša zajec? Kreller, Susan: Slonov ne vidimo, Ucman, Renata: Ekološka zelišča : za male vrtnarje.
V četrtek, 24. aprila, je bila v dvorani mozir-skega kulturnega doma slovesnost ob prazniku občine Mozirje. Nadaljevanje praznovanja je bilo odprtje razstave Romana Makaroviča Slike in skulpture v Galeriji Mozirje.
Slikar in kipar Roman Makarovič živi in ustvarja v Mozirju. Zadnjo razstavo v domačem kraju je imel pred 31 leti. Prav ta časovna distanca je botrovala povabilu umetniku, da predstavi svoje opus v mozirski galeriji ob občinskem prazniku. Razstava je prinesla retrospektiven vpogled v njegovo delo skoraj od avtorjevih začetkov in vse do danes, predstavljene so bile tako slike kot lesene skulpture.
Mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je razstavo odprl, je bil vesel dogodka, saj se je na razstavi predstavil domačin. Izrazil je tudi zahvalo
GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD
V četrtek, 24. aprila, je bila v galeriji Štekl otvoritev prve letošnje razstave, razstavljavki sta bili članici Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal z Rečice ob Savinji, Mojca Korošec in Majeta Špec. Razstavili sta akvarele z motivi iz narave. Obe sta dolgoletni članici društva in sta sodelovali že na številnih skupinskih razstavah. Mentorica akvarela pri obeh je Milica Zupan, obema pa je slikanje v užitek in zadovoljstvo.
Ustvarjalki je predstavila Nika Kolenc, ki je v tej sezoni prevzela vodenje galerije. Pri tem delu je nasledila začetnico galerijske dejavnosti v Gornjem Gradu Viko Venišnik in Jožico Tiršek Drčar. Kolenčeva se je vodstvu kulturnega dru-
Osrednji knjižnici Mozirje, ker le-ta z organizacijo likovnih razstav omogoča duhovno bogatenje obiskovalcev tovrstnih prireditev.
Strokovni komentar slikarjevega dela je podala akademska slikarka Terezija Bastelj. Izpostavila je barvno harmonijo slik, ki je posledica kontinuiranega dela in študije del drugih avtorjev. Dotaknila se je še kompleksnosti odnosa med žensko in moškim, ki veje iz slikarjevih del.
Spremljajoči glasbeni program sta izvedli učenki Glasbene šole Nazarje Aja Urlep in Ajda Nina Vivod, ki sta zaigrali na harfo. Povezo-valka večera Vladka Planovšek je izrazila veselje ob ponovno stkanih poteh med avtorjem in domačim krajem ter povabila navzoče k ogledu razstave.
Roman Mežnar
štva, ki skrbi za galerijsko dejavnost, zahvalila za zaupanje, posebne zahvale pa sta bili deležni obe »veliki ženski« gornjegrajske galerije, Venišnikova in Tiršek Drčarjeva za vse odlično opravljeno delo v preteklih letih.
Da je galerija v kraju preko leta središče kulturnega dogajanja, dokazuje tudi število obiskovalcev na otvoritvah. Na tej je bila galerija napolnjena do zadnjega kotička, še toliko obiskovalcev pa je dogajanje spremljalo zunaj. Za glasbeno popestritev sta poskrbeli učenki Glasbene šole Nazarje Manja Vačovnik na flavti in Jasna Purnat na violini, za klavirjem ju je spremljal Toni Acman.
Štefka Sem
Ustvarjalki akvarelov Majeta Špec (levo) in Mojca Korošec (desno) v družbi predsednice KD Gornji Grad Tatjane Bezovšek (druga z desne) in Nike Kolenc (tretja z desne). (Foto: Štefka Sem)
Akvareli, na katerih so si
■ • I	I •	v«|* I W •	«•
obiskovalci spočili dušo in oči
16 Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi

DOBRODELNA PRIREDITEV STOPIMO SKUPAJ - SITI BESED
Nastopili tudi mladi Zgornjesavinjčani
V sredo, 7. maja, je RTV Slovenija v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije organizirala dobrodelno prireditev za šolske otroke Stopimo skupaj - Siti besed. Skupaj z znanimi slovenskimi glasbeniki so nastopili tudi mladi Zgor-njesavinjčani.
Na prireditvi so s pomočjo gledalcev zbirali prostovoljne prispevke, ki bodo v celoti namenjeni za topel obrok v šoli za tiste učence, katerih starši so se znašli v finanč-
ni stiski. Glasbenim izvajalcem so se med nastopom pridružili mladi pevci iz slovenskih osnovnih šol. Pevko Nino Pušlar so spremljale vokalistke iz Osnovne šole Mozirje Sara Lamprečnik, Iza Leskovšek in Mojca Maze ter pianist Jaka Zlatin-šek. Ti so s Pušlarjevo prvič nastopili prejšnji mesec na njenem koncertu v Mozirju in jo s svojim nastopom tako očarali, da jih je povabila k nadaljnjemu sodelovanju.
Na prireditvi, kjer so po zadnjih
podatkih zbrali skoraj 140.000 evrov za lačne osnovnošolce, je nastopila tudi priznana zgornjesa-vinjska vokalistka Mojca Bitenc. Prvo glasbeno točko je izvedla skupaj z mlado Zalo Smolnikar in nato nastopila še kot članica narodno-zabavnega ansambla Gašperji.
ID
Nastop priznane zgornjesavinjske vokalistke Mojce Bitenc
Pevko Nino Pušlar so spremljale vokalistke iz Osnovne šole Mozirje Sara Lamprečnik, Iza Leskovšek in Mojca Maze ter pianist Jaka Zlatinšek.
Nudimo: Malice, nedeljsko kosila, jedi pa naročilu, tortice, hotelski; nastanitve.
Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014 17
Šport, Ljudje in dogodki
DRŽAVNO TEKMOVANJE V KOŠARKI ZA MLAJŠE DEKLICE
Lučanke dosegle izjemen rezultat na državnem nivoju
V	začetku aprila je v Mariboru potekalo četrt-finale državnega tekmovanja v košarki za mlajše deklice, kjer so se poleg domačink pomerile še košarkarice iz Celja in Luč. Na prvi tekmi so Lučanke spravile na kolena domačo ekipo OŠ Tabor I z rezultatom 43:34. Na tekmi za napredovanje v državno polfinale med Osnovno šolo Blaža Arniča iz Luč in II. Osnovno šolo Celje so Lučanke slavile z rezultatom 51:25. Zmaga jih je pripeljala na prvo mesto in uvrstitev v polfinale državnega tekmovanje. Na drugem mestu so tako pustile II OŠ Celje in na tretjem OŠ Tabor I Maribor.
9. maja pa so se udeležile še polfinalnega turnirja v Šmarjah pri Jelšah. V tamkajšnji športni dvorani so poleg osnovnošolk iz Luč merile moči ekipi osnovnih šol Šmarje pri Jelšah in Ob Dra-vinji. Tekmovanje so otvorile košarkarice iz Luč in domačinke, ki so veljale za favoritke. Srečanje je bilo povsem izenačeno vse do končnice.
Nekaj sekund pred koncem, pri rezultatu 37:37 je najboljša strelka pri Lučah, Gabi Planin-šek prestregla podajo domače ekipe in krenila v protinapad. Žoga ni hotela skozi obroč in na vrsti so bili podaljški. Tudi ti so postregli z izenačeno igro in na koncu so slavile domačinke z 43:39.
V	naslednji igri proti Slovenskim Konjicam je bilo vidno, da so bile Lučanke utrujene in pod vtisom poraza. Šele v zadnji tretjini so uspele vzpostaviti ravnotežje na igrišču, a izgubile s 54:40
Mlajše košarkarice lučke osnovne šole so krepko Rajka Rudnika dosegle končno uvrstitev 7. -
in tako pristale na tretjem mestu. Prvo mesto si je priborila OŠ Ob Dravinji, drugo pa OŠ Šmarje. Kljub porazu so mlajše košarkarice lučke osnovne šole po zatrjevanju trenerja Rajka Rudnika krepko presegle letošnje cilje in dosegle končno uvrstitev 7. - 9. mesto v Sloveniji z OŠ Vavta vas in OŠ M. Valjavca Predvor, kar je za dekleta izjemen rezultat. »Vse čestitke dekletom za prikazane igre in
presegle letošnje cilje in pod vodstvom trenerja 9. mesto v Sloveniji. (Foto: Marija Šukalo)
borbenost. Treba je vedeti, da smo edina ekipa, ki se je uvrstila tako visoko v državnem merilu, a nima v svojih vrstah niti ene igralke, ki bi trenirala košarko v klubu, kot je to pri vseh ostalih ekipah od četrtfinala naprej. Igrali smo tudi proti šolam, kjer imajo več kot 700 otrok, pa smo jim bili povsem enakovredni in smo jih premagovali,« ni skrival zadovoljstva Rudnik.
Marija Šukalo
MATEJA LEVER ZA ZLATO TOCAJO RAKETE
Tejči že med polfinalistkami
Mateja Lever, ki se poteguje za naziv zlate to-čajke Rakete 2014 na Planet TV, se je v četrtfi-nalnem obračunu pomerila z Anjo Urh. Z glasovi zvestih navijačev in oboževalcev ter svojimi nastopi na preizkušnjah si je prislužila mesto med štirimi polfinalistkami.
V tretji četrtfinalni oddaji je sotekmovalka zmagala v prvih dveh igrah, Mateja pa je pri metanju pikada pokazalo mirno roko in natančno oko. Dobila je tudi naslednji izziv, strežbo. Pokazala je, da je primerna za mesto, za katero se poteguje. V zadnji preizkušnji je imela prvi javni
Mateja Lever med zvestimi navijači (Fotodokumentacija ML)
pevski nastop, na odru oddaje pa so se ji pridružili člani ansambla Golte. Skupaj so poskrbeli za ravno pravšnje vzdušje pred finalnimi minutami glasovanja. S tremi prisluženimi raketkami, ki so ji prinesle 30-odstotni dodatek na število glasov, je nato čakala na razglasitev končnih rezultatov. Slednji so jo dvignili še stopničko višje, kajti zmagala je tudi tokrat. Pravi, da je bila zelo presenečena in uvrstitve v polfinale ni pričakovala.
Lepo pa teče tudi akcija, s katero Mateja kaže svojo dobrodelno noto. Njeno pobudo za zbiranje sredstev v dobrodelne namene so sprejele tudi mnoge druge kandidatke za naziv zlate to-čajke. Sredstva, ki se bodo zbrala v skrinjici, ki potuje od lokala do lokala, v katerih so slednje zaposlene, bodo namenjena Aniti Stopar iz Bra-slovč, ki boleha za cerebralno paralizo in potrebuje operacijo, ter Sebastjanu iz Gaberk, ki za okrevanje po težki operaciji glave nujno potrebuje denar za terapije.
Zadnja oddaja bo 6. junija v dvorani Tivoli. Mateja tudi za takrat obljublja, da bo dala vse od sebe.
Benjamin Kanjir
I
18 Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014
Organizacije
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Florjanovo vedno praznično za gasilce
Na dan gasilca, 4. maja, ko obhaja god sv. Florjan, zavetnik gasilcev, so se člani Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje v lepem številu podali k slovesni maši. Z njo se jim je župnik Sandi Koren zahvalil za vso požrtvovalno in nesebično pomoč, ki jo nudijo ljudem v stiski.
Gasilci so se zatem zbrali pred gasilskim domom, kjer so jih za-
vih strojnikov. Priznanja in značke sta jim podelila domači poveljnik Milan Kroflič in poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric.
Ob tej priložnosti je Mikek prejel donacijo Kulturnega društva Mozirje iz rok njenega predsednika Mateja Skornška. Kulturniki oziroma člani gledališke sekcije so izkupiček zadnje uprizoritve letošnje igre
Direktorica ljubijske poslovne enote Cinkarne Celje Irena Vačovnik je mozirskim gasilcem predala v uporabo nekaj kosov zaščitne opreme.
(Foto: Benjamin Kanjir)
peli Koledniki KD Jurij. Povezovalec programa Luka Paulič je k pozdravnim besedam povabil podpredsednika društva Sandija Mi-keka. Ta je razložil pomen prazni-
Pri maši v Šentjanžu so bili tudi praporščaki gasilskih društev iz rečiške občine. (Foto: Marija Šukalo)
ka in srečanja. V svojih vrstah so po uspešno opravljenem spomladanskem izpitu pozdravili 19 no-
čil, ki bi se potrebovala ob posredovanju ob morebitni nesreči v tem podjetju. Prejeto je blagoslovil domači župnik Sandi Koren.
v cerkvi Janeza Krsnika v Šentjanžu, gasilci nazarske občine pa dan prej v cerkvi svete Katarine na Gorici ob Dreti. Maši, ki sta bili posve-
Ljubenski gasilci so se spomnili svojega zavetnika sv. Florjana v rosuljski cerkvi. (Foto: Franjo Atelšek)
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Ljubno ob Savinji so se zbrali ob gasilskem domu na Ljubnem in se v sprevodu odpravili v
čeni tako živečim kot mrtvim gasilcem, je letos v obeh cerkvah daroval duhovni pomočnik Alfonz Lampret iz Mozirja.
namenili gasilcem v zahvalo za vložen trud ob zadnjih naravnih katastrofah.
Irena Vačovnik, direktorica Kemije Ljubija, poslovne enote celj-
Gasilci nazarske občine so prisostvovali maši na Gorici ob Dreti.
(Foto: Marija Šukalo)
ske Cinkarne, jim je predala v uporabo nekaj zaščitnih oblačil, čelad, čevljev in več kosov delovnih obla-
cerkev na Rosulje, kjer je bila maša po njihovem namenu. Mašno daritev je opravil župnik Martin Pu-šenjak. Ta se je v nagovoru dotaknil njihove nepogrešljive vloge, ki jo opravljajo pri svojem humanem poslanstvu. To se je ponovno izkazalo pri letošnji naravni katastrofi -žledu, ki je prizadel dobršen del naše domovine.
Gasilci rečiške občine so se svojemu zavetniku poklonili pri maši
Lampret je poudaril, da gasilci nesebično rešujejo tako ljudi kot njihovo imetje, in jim zaželel, da bi čim manjkrat posredovali pri gašenju požarov in čim večkrat »prižigali« ogenj prijateljstva in dobrote.
Gostitelji družabnega srečanja PGD Grušovelj, Rečice ob Savinji in Pobrežje ob Savinji so bili grušo-veljski gasilci.
Benjamin Kanjir, Franjo Atelšek, Marija Šukalo
Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014 19
Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki
PREDAVANJE IN DELAVNICA V MUZEJU VRBOVEC
Predstavili dobra načela nabiranja gozdnih dobrin
RAZSTAVA ILUSTRACIJ SPELE ORESNIK
V prostorih Muzeja gozdarstva in lesarstva Vrbovec v Nazarjah so pripravili predavanje in delavnico z naslovom Dobrine (plodovi) gozda nekoč in danes. Dogodek je vodil Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov ZGS OE Nazarje. Predavanje je bilo izvedeno v okviru projekta Trajnostna preskrba prebivalcev občine Nazarje.
Na dogodku so predstavili pomen gozdnih dobrin za preskrbo (predvsem prehrano) ljudi in domačih živali v daljni in bližnji preteklosti ter njihov pomen danes. Ker so gozdne dobrine v svojem bistvu predvsem prehranska osnova za gozdne živali, se mora nabiranje dobrin izvajati sonaravno in trajno-stno. Prikazana so bila tovrstna načela in zakonske omejitve.
Filcane slike dopolnjujejo solčavske pripovedke
Del predstavitve so pripravili zakonca Mikek in Anica Bider, ponudniki nazarske tržnice, ki deluje pod Bohačevim toplarjem v središču kraja. Kot poznavalci zelišč in izkušeni gobarji so skladno s predavateljem pojasnili dobra načela nabiranja gozdnih dobrin, predvsem zelišč in gob. Obiskovalci so slišali nazorno razlago razlik med ponovno vedno bolj priljubljenim čemažem in njemu podobnimi podleskom, čmeriko, šmarnico in kukavico. S tem se je predavanje razvilo v načrtovano smer, delavnico in pogovor. Ponudniki na-zarske tržnice so na koncu dogodka za udeležence pripravili okusno degustacijo raznovrstnih izdelkov iz gozdnih dobrin.
Barbara Rozoničnik
Špela Orešnik (druga z desne) je svoje ilustracije izdelala v mesecu dni.
(Foto: Marija Sukalo)
Silva Mikek je podala napotke za nabiralce čemaža.
(Foto: Barbara Rozoničnik)
Center Rinka je 25. aprila pripravil razstavo polstenih ilustracij domačinke Špele Orešnik. Njena tridimenzionalna dela so že bila predstavljena kot fotografije v knjigi zgornjesavinjskih narečij Goli doli, sem in tja. Tokrat so na ogled postavljeni originali. Dogodek so z zgodbicami iz knjige dopolnili člani Kulturnega društva Franc Her-le in tako še dodatno obogatili dogajanje.
O slikah je spregovorila avtorica sama in povedala, da, ker ni ravno vešča risanja, si je ilustracije omislila z mokrim in suhim polstenjem. Vse skupaj je nato fotografirala, saj so dela dopolnjevala solčavske pravljice in zgodbe v narečju. O slednjih je spregovorila zbiratelji-
ca Marta Orešnik, ki je med drugim poudarila, da je zbiranje zgodb in ureditev del trajalo desetletje in pol, Špela pa je morala svoje delo končati v enem mesecu. Kljub temu je vseh 17 ilustracij narejeno kvalitetno in zaokrožujejo pripovedke, ki jih obiskovalci lahko preberejo tudi ob polstenih slikah.
Solčavanka, ki je po poklicu re-stavratorka, se je s filcanjem srečala pred skoraj desetletjem, ko je skupina deklet in žena iskala način, kako uporabiti domačo volno solčavsko-jezerske pasme ovac. Orešnikova ne ustvarja le ilustracij. Pod njenimi rokami so nastali že številni unikatni izdelki za vsakdanjo rabo in oblačila.
Marija Šukalo
POHOD KONJENIKOV
Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline je v sklopu praznika občine Mozirje pripravilo tradicionalni pohod. Člani društva in njihovi grivasti prijatelji so se 27. aprila zbrali na sejmišču, kjer je blagoslov živali in ljudi opravil rečiški diakon Stanko Čeplak.
Konjeniki so se za tem podali na pot, na kateri so spoznavali okolico Mozirja in Ljubije. Postanek so naredili pri Mlačniku, kjer so se živali odpočile, udeleženci pa okrepili z malico. Nato so pohod nadaljeva-
Spoznavali okolico Mozirja
li preko Šmihela in nazaj v Mozirje.
Po besedah vodje poti Ivana Rakuna so jezdeci in njihovi grivasti prijatelji kljub dokaj strmemu terenu uspeli brez poškodb opraviti pot. Druženje, ki se ga je udeležilo skoraj dvajset članov, pa je okrepilo njihovo prijateljstvo.
Marija Šukalo
Konjenike je na pot proti Ljubiji popeljal vodja poti Ivan Rakun.
(Foto: Marija Sukalo)
16 Savinjske novice št. 20, 20. maj 2014
Šport, Oglasi
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Visoka zmaga za slovo od sezone
Po krajši pavzi so članice RK Nazarje odigrale zadnji krog prvenstva v 1. DRL za ženske. V soboto popoldne so se poslovile od zvestih navijačev v nazarski športni dvorani z visoko zmago proti ŽRK Millennium iz Svetega Jurija ob Ščavni-ci s 37:21 (17:9). Z zmago so potrdile četrto mesto v prvenstvu in dobro sezono.
Za slovo od domačih navijačev v sezoni 2013/2014 so članice nazarskega rokometnega kolektiva odigrale eno boljših in zelo atraktivnih tekem prvenstva. Zmaga je bila presenetljivo visoka, saj je nasproti stala tradicionalno neugodna ekipa ŽRK Millennium. Kljub izkušenosti ni bila dorasla nazarski.
Priložnost za igro so dobile prav vse domače igralke. S tem je trener Brane Dobnik razbremenil najboljšo domačo igralko in prvo strelko prvenstva Sando Melavc. Uspešno se je po poškodbi vrnila Sara Poličnik, ki je dosegla tri lepe gole. Strelsko je kraljevala Katja Krajner, saj je zadela deset golov in se utrdila kot četrta strelka prvenstva.
Nazarčanke so uprizorile veliko lepih potez in navduševale domače navijače. Zanesljiva zmaga je prinesla dokončno 4. mesto v 1. DRL za ženske. V sezoni 2013/2014 so nazarske članice dosegle 14 zmag, en neodločen izid in pet
porazov. S tem rezultatom se je nazarski rokomet utrdil na slovenskem rokometnem zemljevidu, kjer že dolgo ni več neznanka.
Trener Branko Dobnik je v oceni sezone izpostavil, da jo je zaznamovala kakovostna razlika, saj prvih pet ekip ni dovolilo presenečenja nižje-uvrščenim moštvom in so kakovostnejše ekipe v medsebojnih dvobojih odločale o končni razvrstitvi. Njegove varovanke imajo za sabo dobro sezo-
no glede na vse težave s poškodbami in termini treningov v domači dvorani. Prepričan je, da ima nazarski rokomet svetlo prihodnost, saj so v letošnji sezoni v člansko ekipo uvrstili igralko letnik 1999, v mlajših selekcijah pa je veliko talentiranih rokometašic. Želi si več razumevanja lokalne skupnosti, saj je mnenja, da bi v Nazarjah lahko razvili kakovosten rokometni center.
Roman Mežnar
Nazarčanke so uprizorile veliko lepih potez in navduševale domače navijače. (Foto: Roman Mežnar)
MNJSkl^
ZDRUZENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA
Reč i ca ob Savinji 55, 3332 Reč i ca
GSM: 031 471 126
www, zgo rn j esav i n j s ki-ze I od c i.si
OBVESTILO izdelovalcem želodca
Spoštovani!
Če vas zanima strokovna ocena kvalitete vašega izdelka - želodca, vas vabimo, da sodelujete na 24. ocenjevanju želodca, ki ga tudi letos organiziramo v okviru Združenja. Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 24. maja 2014, v prostorih stavbe Rečica 55/občina.
Izdelovalci tekmujejo v dveh kategorijah:
1/ Izdelovalci zgornjesavinjskega želodca z geografsko označbo
po uradni s peci fl kacij 1 2/ Izdelovalci domačega želodca po lastni specifikaciji
Vaše izdelke lahko oddate v petek, 23. maja 2014, na naslednjih zbirnih
mestih:
MOZIRJE, sedež Kmetijske svetovalne službe, od 11. do 13. ure
GORNJI GRAD,gostiščeMenina,od9.do lO.ure
LlJČE, gostišče Kmet, od 10.30 do 12. ure
LJUBNO, kmetijski obrat, ob 12.30 uri
REČICA, v prostorih združenja, Rečica 55, od 18, do 21. ure
Strokovna komisija, sestavljena iz uglednih strokovnjakov, bo senzorično ocenila vaše izdelke glede na izgled, prerez, teksturo, vonj in okus.
Razglasitev rezultatov ocenjevanja bo v soboto, 24> 5., ob 14. uri v prostorih ocenjevanja, kjer bo tudi ocena letošnjega letnika, podelitev ocenjevalnih zapisnikov in potrdil o kvaliteti. Potrdilo o kvaliteti prejmejo vsi izdelki z najmanj 16 točkami od 20 možnih in je lahko pomemben činitelj vaše primerjalne prednosti v ponudbi domačih jedi na turističnih kmetijah.
Deset izdelovalcev z najvišjim številom točk ho prejelo simbolična praktična darila.
ODPAD GOCA,
zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, d.o.o. SKORNO PRI ŠOŠTANJU 64, 3325 ŠOŠTANJ Tel,: 041 242 829
Sledilo bo družabno srcčanjespokušinožclodcaza obiskovalce.
Vabljeni!
NAJ ODPADNI MATERIAL
POSTANE DENAR!
Koristne odpadke lahko tudi vnovčite.
Odpad Goca v Skornem pri Šoštanju odkupuje staro železo, barvne kovine (baker,aluminij, IT :1:! (mesing) in ostalo—), pločevin«, časopis, karton, odslužene gospodinjske aparate in belo tehniko.
Pripeljite ga v naš zbirni center in pri tem dohro zaslužite! K zbiranju vabimo krajevne skupnosti in društva, ki lahko na ta način zberejo tudi kakšen prepotreben evro. Odpad Goca je odprt vsak dan, od ponedeljka do sobote, med 8. in 19. uro.
Rrezplačno Vam odpeljemo odpadne surovine, za večje količine lahko postavimo tudi kontejner! Vsaka stranka, ki ho pripeljala več kot 100 kg materiala v času od 1. februarja do 31. maja, bo sodelovala še v nagradnem žrebanju za POTOVANJE V GAUDALAND! Za odkup potrebujete veljavni osebni dokument, davčno Številko in TRR.
Lahko nas pokličete: 041-242-829 041 341 449
ali obiščete od ponedeljka do sobote od 8.00 do 17.00.
Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014 21
Organizacije, Oglasi

ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE IN VRTEC LJUBNO
Na tematski poti spoznavali naravo in živali
Gozdarji na nazarski območni enoti zavoda za gozdove med drugim skrbijo tudi za osveščanje otrok o pomenu gozdov in narave. Na mednarodni dan Zemlje je gozdar Lojze Gluk na sprehod po tematski poti na Ljubnem ob Savinji povabil skupino Ježki iz vrtca z namenom obeležiti dan Zemlje in spoznati vsebino, ki jo ta nova pot predstavlja.
Gluk jim je na kratko predstavil informativne table na poti, ki predstavljajo flosarstvo, lesar-
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji Tel: (03) 839-18-30, faks: (03) 839-18-35
Datum: 16. 5. 2014 Številka: 430-0003/2014-1
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU
ZA DODELITEV POMOČI ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA SOCIALNE DEJAVNOSTI V OBČINI REČICA OB SAVINJI V LETU 2014
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja programov in projektov
-	ki ljudem z različnimi oblikami invalidnosti omogočajo, da se vključujejo v okolje, jim nudijo podporo pri povečanju neodvisnega življenja oziroma jim lajšajo življenje z invalidnostjo,
-	svetovanja, pomoči in rehabilitacije, namenjene različnim kroničnim bolnikom in uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev,
-	ki blažijo posledice revščine in odpravljajo socialne in druge stiske posameznikov,
-	ki osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju omogočajo vključevanje v okolje ter drugi programi in projekti s področja varovanja duševnega zdravja ter
-	programov medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč ter drugih programov, ki v bivalnem okolju skrbijo za zmanjšanje socialne izključenosti posameznih skupin občanov,
-	drugih programov in projektov s področja socialne dejavnosti, ki dokazujejo vsebinsko učinkovitost.
2.	Rok in način prijave
Vloge morajo biti oddane na naslov »Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji« do 10. 6. 2014. Oddane morajo biti v zaprtih kuvertah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako »Ne odpiraj - razpis za programe in projekte s področja socialne dejavnosti 2014«.
3.	Informacije
Razpis v celoti je objavljen na oglasni deski Občine Rečica ob Savinji in na občinski spletni strani. Objavlja se tudi v Uradnem listu RS. Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji. Kontaktna oseba: Majda Potočnik, tel. 03/839 18 32, e-pošta: di-rektor@obcina-recica.si .
Ježki so na koncu tematske poti vedeli že veliko novega o naravi in živalih v njej. (Foto: Štefka Sem)
stvo, gozdarstvo, travniške sadovnjake, čebelarstvo, ptice in ribje vrste. Opazovali so naravo, drevesa, grmovnice, vonjali cvetove. Pri Mariji Arnič so si ogledali čebelnjak, zajce in dobili sadne krhlje - platičke. Na povrat-ku v vrtec so se pogosto usta-
vljali in med potjo reševali uganke. Ježki so dobili tudi zgibanko Gozdni bonton, Gluk jim je povedal, kako naj se obnašajo v naravi, in jih povabil, naj gozd obiskujejo kar največkrat.
Štefka Sem
OBCINA RECICA OB SAVINJI
Rečica ob Savinji 55, 3332 REČICA OB SAVINJI Tel: (03) 839-18-30, fax: (03) 839-18-35
Datum: 16. 5. 2014 Številka: 354-0005/2014-2
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2014
1.	Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naložbe v male komunalne čistilne naprave v Občini v letu 2014 v skupni višini 10.000,00 EUR. Proračunska sredstva so zagotovljena na proračunski postavki »15019 - Sofinanciranje malih čistilnih naprav« v višini 10.000,00 EUR.
2.	Razpisni rok
Rok za prijavo je do vključno 16. 6. 2014.
3.	Vloge
Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji, v zaprti ovojnici, s svojim naslovom in s pripisom »Za razpis - sofinanciranje MKČN«.
4.	Informacije
Razpis v celoti je objavljen na oglasni deski Občine Rečica ob Savinji in na spletni strani. Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji. Kontaktna oseba: Rok Jamnikar, tel. 03/839 18 37, e-pošta: svetovalec@obcina-recica.si.
22 Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014
Kronika, Zahvale, Oglasi
Zdaj ne trpiš več dragi oče. Zdajpočivaš.
Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
Vili SEM
15.4.1943 - 28.4.2014 iz Luč
Ob nenadni izgubi našega ata Vilija se domači zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekali sožalje in nam pomagali. Hvala za darovane sveče in svete maše.
Posebej hvala gospodoma župnikoma Lojzu in Vikiju za lepo opravljen mašni obred, pevcem, gospe Valči za ganljive besede slovesa in citrarju Robanovemu Franciju.
Hvala osebju zdravstvenega doma Luče, dežurni ambulanti in reševalni postaji Mozirje ter vsem zdravstvenim delavcem pljučnega oddelka bolnišnice Topolšica za vso zdravniško pomoč v času njegove bolezni.
Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali na domu, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se ga spominjate v molitvi.
Vsi njegovi
Šla si, ko prišel je tvoj maj, šla si na rožne poljane, kjer našla si vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj.
Šla si v kraj vseh krajev, šla v maj vseh majev. Ne kličite je nazaj.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame, in prababice
Katarine GORNJEC
1931 - 2014 iz Bočne
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, znancem, prijateljem in vsem drugim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za izrečena sožalja, svete maše in sveče. Posebna zahvala gospodu dekanu Martinu Pušenjaku za lep in čustven pogreb. Hvala gasilcem, praporščakom, pevcem, pogrebni službi Morana, Nevenki Kramer, Nataši Zdolšek, Angelci Šuster in govorniku Marku Potočniku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: hči Ida, vnuk David z družino in vnukinja
Mateja z družino
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	TATVINA NAFTE IZ REZERVOARJEV
Spodnja Rečica: 5. maja zjutraj je odgovorna oseba policiste obvestila o tatvini nafte iz rezervoarjev tovornih vozil v Spodnji Rečici. Tekom noči je neznani storilec vlomil v rezervoarje treh tovornih vozil, last podjetja iz Gornjega Grada, in izčrpal okoli 400 litrov nafte. Na istem parkirnem prostoru je bilo vlomljeno še v zaklenjen rezervoar delovnega stroja, iz katerega so izčrpali okoli 150 litrov nafte.
•	DIMNIŠKI POŽAR
Tirosek: 12. maja ob 14. uri so v dimniku stanovanjske hiše v Ti-roseku. Gasilca PGD Nova Štifta sta pogasila ogenj z gasilnim aparatom na prah in pregledala dimnik.
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Ob neizmerno boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega
Francija PRAPROTNIKA
19.4.1960 - 3.5.2014
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vse izrečene besede tolažbe, tople stiske rok in objeme, podarjene sveče in cvetje. Posebna zahvala vsem, ki ste nam nesebično pomagali, gospodu župniku Sandiju Korenu za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, Robiju za ganljiv govor, pogrebni službi Morana.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste bogatili njegovo prekratko življenjsko pot. Posebej pa se bi radi zahvalili sestri Sonji za večletne sredine obiske. Zahvala velja tudi dr. Karmen Fürst za večletno zdravljenje in vsem reševalcem.
Vsi njegovi
Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014 23
Za razvedrilo
Cvetke
SLABA LETINA ZA MLAJE IN PODUK VREMENU
V Okonini ne slepomišijo. Radi rečejo bobu bob, fižolu fižol, prekli prekla, mlaj pa postavijo tak, kakršne smreke se nudijo letos v gozdu. Kaj bi iskali boljšo, če pa je realnost taka, da so letos smreke in mlaji bolj slabo obrodili. Bo že boljše, ko bo šlo na bolje in se ne bo več boljšalo na slabše. Ta čas pa rešujejo težave s problemi tako, da jih izpostavijo na svetlo dneva, da jih vidi vreme, ki je krivo za letošnji kilav spomenik maju. Sram te naj bo vreme, poboljšaj se in ne vračaj se takšno, kot si bilo, ko si tole ustvarilo.
A
(Foto: FA)
O
KO ZAZVENI GLASBA NA VALOVIH PREŠERNEGA SMEHA
Ljudska godka Milena Praznik (Munčeva) lahko igra harmoniko tudi med plesom. Zanjo to ne predstavlja problem, saj ji ljudski godec David Kaker (Primažčev) pri plesu služi kot stojalo za harmoniko. Če si po strokovni izobrazbi ljudski godec, lahko raztegneš meh tudi, ko ne vidiš tipk. Kako se to sliši, pa je težko slišati, ker ob tem dvorana polna poslušalcev doni od smeha.
Članek s spomini na zabaven dogodek na Ljubnem ob Savinji bomo objavili takoj prihodnjič, pa še kako cvetko nemara.
24 Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014
Križanka, Oglasi
NEDEJAVEN, DOMASE DRŽEČ
Človek
PREPROSTA SVETILKA, BRLIVKA
SI. PESNIK (GRUDEN)
NEKO. TRI-JAMBORNA JADRNICA
SESTAVIL: PETER UDIR
MOČEN ODSEV
GOSTA JED IZ KORUZNEGA ZDROBA IN VODE
IMPROVIZIRAN ZAKLJUČEK JAZZOVSKE SKLADBE
PLOŠČICA PRI HOKEJU
SISTEMATIČNO UREJEMA
SKUPINA ISTOVRSTNIH STVARI
LADJA ARGONAV-TOl/
STANJE OB ZLOMU. PROPADU
VIŠINSKA TOČKA
UDAREC z DLANJO OB DLAN
EVGEN JURlč
DENARNA ENOTA IRANA
IZUMITELJ OINAMITA (ALFREDI
VERZ IZ PETIH STOPIC
IZRAELSKA LUKA
VRHNJE OBLAČILO ZAZASClTO PRED DEŽJEM
SMOTRNO RAZPOREJEN NASAD RASTLIN MED SKALAMI
ORNA ZEMLJA. ORNICA
PREOSTOJ-NIK VEČJEGA SAMOSTANA
DRŽAVA V JZ AZIJI
UUDSKI IZRAZ ZA MOČVIRJE
GLEDALIŠČE
MESNI IZOELEK
KAR SE DA K ČEMU ZRAVEN. POVRHU
INFUZORIJ, MIGETALKAR
LAJOVIO. ANTON
NAPAD. NASKOK
PISEC SLOGOV
[ME TREH PERGAMON-SKIH KRALJEV
ŽELATINA
ZNAN ANGL. KOLIDŽ
NEKO. GL. MESTO NEMČIJE
UM. SNOV IZ ACËT1LNIH SMOL
GL MESTO ŠVICE
HR. NAFTNA DRUŽBA
KAR JE, OBSTAJA
ENOVALEN-TNI RAO I KAL V RAZNIH SOLEH
AGREŽ. ZVONE
NAS GLEDALIŠKI IN FILMSKI IGRALEC (SEVER. 1914-19701
VNETJE SLUZNICE S POVEČANIM IZLOČANJEM SLUZI
DESNIČAR. KONSERVATIVEC
ZAHVALA
Turistično društvo Gornji Grad se zahvaljuje Branku Požežniku - Črepiču za podarjeni mlaj.
Slovarček:
ADOPTAT - posvojenec; BARK - nekd. trijamboma jadrnica; BEREK - ljudski izraz za močvirje;
v,_J
-^
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ZASTAJALKA, ARTILERIST, MOORE, EPIR. SANJA, SKALA, DAH, KLAPA, IP, BARON, KAIRO, PTA, ANALIZA, CERAR, RAPE, ORKAN, MIRO, EE, ŽABER, DVOPOL, TRIADA, TVARNOST, KOTLIČKAR, BIRSA, ABA, LAERT, ATAIR
v_^
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 21. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 16. maj	ob 9.00. CSU Nazarje Delavnica Kako pošiljamo priponke v e-pošti?
	ob 17.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma LSD Mozirje : Celje
Sobota, 17. maj	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma CSC IN MC Mozirje : Vransko
	ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Skupinska vadba fit effect z Urško Rihter
	ob 19.00. Gasilski dom Luče 2. slovenski citrarski večer
	ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad Predstava Moje življenje z Almo Karlin
Nedelja, 18. maj	ob 9.00. Športni park Laze pri Kokarjah Veter v laseh 2014
	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma LMD Mozirje : Vransko
ŽIVALI - PRODAM
Prodam teličko CB, težko 300 kg; gsm 031/759-873.
Prodam teličko in bikca sivca, stara 10 dni; gsm 040/256-652. Prodam pujske 25 - 30 kg, možna dostava; gsm 031/759-955. Plemensko svinjo, brejo 12 tednov, linija 11 - 54, prodam; gsm 051/335-751. Prodam dva bika s.r., težka 120 kg; gsm 031/855-186. Prodam brejo telico sivko, pašno; gsm 041/793-519.
Prodam telico čb, brejo 8 mesecev; tel. št. 838-12-73.
Prodam bikca limuzin, starega 14 dni; gsm 041/657-623. Prodam prašiče od 30 do 150 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam telico simentalko, težko 120 kg; gsm 051/319-040.
ŽIVALI - KUPIM
Mlado kravo, pašno, za zakol, kupim; gsm 031/798-113.
DRUGO - PRODAM
Kupim telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 041/269-989. Kupim bikce simentalce za nadaljnjo rejo, težke od 130 kg naprej, ter krave in telice za zakol; gsm 041/354-971. Kupim kravo, telico za zakol ali dopi-tanje in bikce, teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Kosilnico sip 165 in cisterno za gnojevko creina 2.700 l z mono črpalko prodam; gsm 041/441-702. Prodam svinjsko mast; gsm 041/783489.
Prodam vrtno črpalko, ročno s pod-
stavko in cevmi; gsm 031/628-656.
Ugodno prodam kolo scott voltage YZ
15; gsm 031/898-792.
Prodam 26 m2 (2-paleti) tlakovcev
»rustiko rjavi-mix« za 200 EUR; gsm
031/226-296.
Prodam kosilnico BCS z grebenom 110 cm, tip 602, z majhnimi kolesi; tel. št. 839-52-23 ali 041/878-406. Ugodno prodam rabljeno motoristično čelado, vel. L; gsm 041/806-001. Prodam gumivoz, slamoreznico, ve-tnek in mlatilnico; gsm 041/216-648. Prodam sekular za rezanje drv; gsm 070/397-393.
Oddam sobe v najem in prodam buko-
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE
Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek, ... GSM: 031/337-478 Marko Mlinar.
Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad.
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Fir-št; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	ZLATARSTVO ROŽIČ
Velika izbira zlatega in srebrnega nakita za birme, obhajila ter ostale posebne priložnosti. Izdelava poročnih prstanov po vaši želji. Tel. št. 03/58-32-200. Delovni čas: od 9. do 12. in od 13. do 18. ure, sobota od 8 do 12 ure.
Rožič Darja s.p., Na trgu 22, 3330 Mozirje .
gsm 041/675-730.
NEPREMIČNINE
Dve postelji (visoke) in kavč oddam; gsm 031/695-208.
VOZILA - PRODAM
Ugodno prodam renault 19, l. 94, z EU priklopom; gsm 070/235-316.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor zetor, IMT, univerzal ali štore; gsm 051/203-387.
Rabljeno strešno opeko vinkovci 333, še uporabno, 3.700 kos., podarim;
Nikar nimam sreče, da bi spoznal zvesto dekle za skupno življenje; gsm 041/510-457.
Prodam gozd v izmeri 1,5 h v Lokah pri Mozirju; gsm 041/852-424.
V	okolici Nazarij v najem oddam garsonjero in dvosobno stanovanje; gsm 041/423-152.
Na Ljubnem ugodno prodam adaptirano hišo, l. 2013; gsm 031/852-471. Hišo, hlev in garažo z nekaj zemlje prodam po ugodni ceni; gsm 031/812-491.
V	Mozirju ugodno prodam lepo, 87 m2 veliko stanovanje; gsm 030/284699.
Ljubno, Radmirje, Okonina, Šentjanž -njivo ali travnik kupim; 070/22-44-30.
26
16 Savinjske novice št. 20, 26. maj 2014
Oglasi
EK'RP
V LAS
Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline
Evropski kmolijsau ¡sklnd ¿a razvoj podBŽsl|;t E^rtifta invests v fVMteisi.fi
Projekt:
"SODELUJMO Z NARAVO"
VABILO
na 2. OTVORITEV TEMATSKIH POTI po občini Gornji Grad in
DOBRODELNI DOGODEK ZA DRUŽINO ZAVOLOVŠEK v nedeljo, 25. maja 2014 ob 10.00 uri.
Dobimo se na TRAVNATNEM ŠPORTNEM IGRIŠČU
V SPODNJEM TRGU.
PROGRAM:
Zbor vseh udeležencev na travnatncni športnem igrišču ob 10.00 uri.
Kratka predstavitev projekta in namen dobrodelne prireditve.
Vodena KOLESARSKA TURA po SONČNI POTI.
Vodena TURA ZA POHODNIKE in TEKAČE po ČEBELARSKI POTI.
Predstavitve, degustacije in prodaja domačih i/.de I k o v na stojnicah od
12.00 ure dalje (sodelujejo lokalni ponudniki, podjetniki in aktualni Športniki).
Drnžabne igre in tekmovanja od 12.00 ure dalje.
ZABAVA Z ANSAMBLI: GOLTE, MIKA NAS, ME TRI DO POLNOČI, DRUŽINA ZAVOLOVŠEK, PRIMOŽ ZVIR z orkestrom, AMANDA BEGOVIČ, DUO OPALA, IRENA VRČKOVNIK, MLADI GAMSI in D J F upi od 12.00 ure dalje.
Vljudno vabljeni!
ObCina Gornji Grad in Turistično drtlitvo Gornji Grad v sodelovanju i, organizatorji prireditve
I
Savinjske novice št. 20, 16. maj 2014 27
DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa.
Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek_
ÎF
Poštnina
plačana
pa
pogodbi št. 3 WS
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Telefon/GSM
Savinjska cesta 4
Datum
Podpis
3331 NAZARJE
g O	Z
_	tu
-v,	— o
tU
a.
3 u
Nt
-I
O rv
sr ■
™ m
^ tj %
i" « O"
§= s m =i h
t ž n TL " 3
ti Cl
Ol
0	ü
= S o
1	3
£> C
VI
z
p
n t/l i- bi
<1
- l/l
B %
% s
zr û
0	3.
(K n
1	3" L4	3 ù	01 <	Q1
% A S" «
S" O
t? s
I' :: g-
m 5	o
^ „	if
s S	o
C.
& &	s
5 ?	S
5 &	3
S. §	m
5	=	O.
6	=	S
s ¿	=
3 t	ïï.
°	O
3 I	<
P W.
m S
m. g
£ S
n j± =i a
w -i ü 3
O <
3	01
v	-t
rt	ra
-	M
S	"D
: ;	ÛJ
it	r*
3	3
o	u
iT	Cl
	o
o	in
	r*
d"	m
B	<
fb	6J
T>	in
c	CJ <
f	
m	M
O	5!
■i t	
	3
	O
	<
	n