Dobra volja je najbolja 
Kaj vem  o lastovtcah
Lastovice so drobne pti-ce in letajo po zraku za mu-šicami. Zato v zraku ne obe-šamo muholovcev. V Šoli pra-vijo, da prinaša lastovica sre-čo k hiši. Moj oče pa pravi, da prinaša blato. Jaz bi dal prav očetu.
Lastovice so namreč iz-učem zidarji. Pri katerem mojstru so se učile, ne vem. Opeke ne rabijo, ker zidajo vse iz blata. Zadnjič sem jim nastavil nekaj opek, pa je Še pogledale niso. Tudi apn a ne marajo. Na cesti si naba-šejo v kljun blata in ga po-tem zanesejo pod naŠo streho. Tam si zidajo svojo hišo, ki ji pravimo gnezdo. Strehe ne delajo. Moj oče pravi, da so lastovice bolj paraetne, kakor pa so bili zidarji, ki so zidali našo cerkev.
»Veš, Jurek, kje so ga polomili zidarji in kaj je v cerkvi nepotrebno?« me vpra-ša nekoč.
»Mežnar,« sem odvrnil, »ker vlači v cerkvi šolarje za ušesa in za lasel«
»Kaj  šel*  pravi oče.  »Streha nad prižnico je nepotrebna,  ker je itak cerkev pod strehol«
Zelo pameten je moj  oče in učen mož.
V  šoli sem bil zadnjič vprašan  o lastovicah in sem povedal tole:
»Ko imajo naSe lastovice mlade, hodi naSa mačka zmeraf na streho ter jih gleda. Mogoče bi jih rada portografirala, pa nima arapata. To je črna škatla in tisti, ki portografira, si dene na glavo črno ruto. Zato sem tudi jaz ovil maČki črno ruto, da bi lahko portografirala lastovice, a ni hotela. Ucvrla jo je na skedenj z ruto vred-
Ko se začne jeseni šola, odidejo lastovice na jug. Zato jim ni treba hoditi v šolo. Nekatere lastovice ostanejo čez zimo pri nas. To so vrabci, ki se na-mažejo s sajami, da so bolj podobni lastovicam, ki so odletele. Tudi vrabci ne hodijo v šolo. Zato bi jim bilo dobro poslati opomin.
Ako se lastovica na potu utrudi, sede na parnik ter se pelje do Trsta. Tam jifa Čakajo ItaJijani ter jib spravijo naprej. Največ jih spravijo v želodec, a ne s perjem. Ferje imajo za vzglavje. Neki cigan je hotel poskusiti, kako spi gospoda na perju. Pa si je podložil desko, na katero je pribil eno pero. Potem se je ulegel nan), a ni inogel zaspaii. Tako ga je UŠČaloI Tedaj skoči cigan pokonci ter zavpije: ,,Ojejmine, ojejraine! Kako le more spati gospoda na takem  kupu perja? Jaz še na enem peresu ne  moreml"
Tistega cigana je videl moj oče, ko je iskal pojjinule prašiče. Takega praŠiča poje cigan kakor mačka miŠ. Potetn je sit in gre spat. Ko se naspir pa gre krast. Nekoč je  tak cigan gledal nale lastovice.
,,Kaj pa zijaš, cigan ciganasti?" ga vpraša oče.
,,Zvezde štejem," odvrne cigan. Pa ni bilo zvezd, ker je sijalo sonce. ZveČer je šlel oče  kure, pa sta dve manjkali.
,,Groraska potica!" je vzkliknil oče. ,,Zdaj vem, kakšne zvezde je štel ciganasti cigan!"
Zdaj imajo naŠe lastovice mlade. Ko se bodo učile letati, pa jih pridite kaj pogledat i Vetn, da vas bo zelo zanimalo. Da pa se ne boste zmotili, ka-tere so naše, vam povem, da tiste, ki jih bodete našli zvečer pod našo streho. Katerih tam  ne bo, ttste niso naše!«
Nekaj o žabah
Žabe niso ptice, ampak spadajo k zemeljskim bitjem, Zemeljsko bitje je lahko žaba. Žaba živi v vodi. Lahko pa živi tudi poleg vode. Mi jih imamo radi v mlaki. Ako žaba brca s kraki, dela elektriko. Taki etektriki pravimo žabja elektrika, Žaba nima perja. Zato ne hodi na letovišče. Fač pa ima žaba spredaj glavo, zadaj pa posušen rep. Če se žaba obrne, ime rep spredaj, glavo pa zadaj.
Ako žabo grize, se vrže na hrbet. Tedaj pride belouška in jo povoha. Ako je žaba pametna, je pri tniru in se ne ganc. Takrat pride kačji pastir in pove belouški, da je žaba turtva in da oi užitna. Ako pa žaba skoči, je užitna in belouška jo poje,
Tudi gobe so nekatere užitne, druge pa ne. Najbolj spoznamo gobo po tem, da jo pojemo in se zastrupimo. Če umrjemo, je bila goba neužitna in je drugič ne stnemo več jcsti. Če pa ostanemo zdravi, lahko gremo §e po veC takih gob. Visoka gospoda pravi, da so tudi žabe užitne. Žabe sploh niso strupene, ker so vsc užitne. Samo regljati ne smejo takrat, ko jih jedo. Ljudje bi oAmreč mislili, da reglja tisti, ki žabe hrusta. Zato pa žabe zdresirajo tako, da so takrat tiho,  ko so na krožniku.
Žaba ne dela gnezda, ampak znese jajca kar v vodo. Kura pa jih znese v gnezdo in jih potera vali. Kura slabo vidi jn vali tudi gosja jajca. Tudi mladih gagtc Še ne pozna. PaČ pa pozoa gos na stara leta. Žabja jajca pa kura dobro vidi, Zato jih noče valiti in raje reglja. lz žabjih jajec se izvale piŠČeta, ki jim pravijo paglavci. Tak paglavec je tudi Zmazkov Dorček. Kajti učitelj mu vedno pravi:
266
»Halo,  Zraazek, presneti paglavec, si bil pa že  zopet ti zraven!«
Mladi paglavci še prodajajo platno zadaj. Zmazek ga niraa veČ. Ako se žaba prestraŠi, skoči v blato in se skrije. Zmazek pa ne skače v blato, ampak se skiije pod klop in potem ščiplje Brtonclja. Brtoncelj je tudi bil že dvakrat paglavec v šoli. Razen nobenega smo bili že vsi paglavci. Zato pa radi skačemo v vodo, če je vročc.
Žabe imajo tudi pevsko društvo in pojejo večinoma brez vstopnine. Zato fih lahko gremo vsi poslušat. Zadnjič sem videl, da jih je poslušal celo gospod učitelj- Žabe krasno pojejo:   »Rega, rega,  kvak,  kvak, kvakl«
Moj oče pravi, da splezajo žabe ob suši na drevo ter prosijo dežja. Če se ulije nagla ploha, priskačejo mlade žabe izpod neba. Jaz sem gledal zadnjič našo mlako na spodnjem koncu, kjer je bila čisto suha in nobene žabe v njej.
Ko pa se je ulil dež, je bilo naenkrat vse polno mladih žabic. Žabica se ime-nuje tudi ključavnica v drvarnici.
Tudi Kurnikovi Špeli pravijo mlada žabica, ker se silno rada napihuje. O neki žabi pravijo, da jc hotela postati vol in se je zato napihovala. Ko se je že precej napihnila, se je razpočila v prazen nič. Tako razpočeno žabo bi jaz zelo rad vidcl.
Zadnjič sem opazoval vola, ki se je napihoval, a se pri najboljši volji ni roogel razpočiti.   Zato je opustil napibovanje  in je  šel domov pit.
Žabe so tudi imenitne kuharice. V mlaki kuhajo žabjo juho, ki plava na vrhu in je vedno lepo zelena. Ako deneš komu žabo v žep, se tisti, ki ima žep, zelo prestraŠi.
Zimo žabe prespe. Tako bi rad tudi moj oče. Ko je lani nastopila zima, se je jezil: »Presneto, vam rečeml Zaril se bom v slamo kakor žabe v blato in pridem  šele spomladi na svetlol«
Res je izginil na skedenj. Toda ni vzdržal dolgo. Že drugi dan je bil zunaj. Jezoo je gledal.  Zravcn pa je kričal,  da je lačen  kakor volk.
Žabe so domostalne živali in so sem pristojne, nekatere pa tja. Kadar ae bo katera odselila v drugo občino, bom povedal. To je pamreč zelo važno!
267