/ Kaj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 Za pol lete.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS The largest Daily list .slovenskih .delavcev v Ameriki. the United States. lamed day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea S—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELE70N: CHelsea 8—3879 NO. 106. — ŠTEV. 106. NEW YORK, THURSDAY, MAY, 5, 1932. — ČETRTEK, 5. MAJA 1932 VOLUME GRANDI KRITIZIRA RAZOROŽUVENO KONFERENCO LAŠKI ZUNANJI MINISTER PRAVI, DA POTREBUJE TRPEČI SVET DEJANJ, NE PA BESED Po mnenju italijanskega zunanjega ministra svet ne bo trpel nadaljnega zavlačevanja. — V Ženevi debatirajo diplomati, na Daljnem iztoku pa grme topovi. — Nevarnost novih zapletljajev na Kitajskem se ni odstranjena. — Senator Hale, predsednik mornariškega odseka pravi, da ne sme ameriška mornarica za nobeno drugo zaostajati. Massie je bil samo eno uro zaprt NAPOVED VREMENA iz solnčne toplote bo mogoče prerokovati vreme. — Izza r i van je toplote se zelo izpremi-nja. SOVJETSKO ODLIKOVANJE Pastir je bil dva dni v viharju. — Reši! je vse ovce.— Njegovo življenje je bilo v nevarnosti. RIM, Italija, 4. maja. — Danes je govoril v zbornici italijanski zunanji minister Dino Grandi Ler rekel, da se samo z besedami ne bo dalo na razoro-žitveni konferenci ničesar doseči. Predvsem je treba dela in pa dobre volje med narodi. Grandi se pa ni omejil samo na vprašanje razorožitve, ampak se je dotaknil tudi položaja na Daljnem iztoku in pa gospodarske krize podonavskih dežel. Italija se prav dobro zaveda dejstva, da so grin eli na Daljnem iztoku topovi, ko so diplomati v Ženevi razpravljali o razorožitvi. Po njegovem mnenju je tamošnji položaj še vedno skrajno resen ter preti nevarnost nadaljnih zapletljajev. O gospodarskem položaju podonavskih dežel je rekel: — Celo oni, ki veljajo za strokovnjake, le površno poznajo razmere. V tem slučaju je predpisovanje zdravil slabše nego bolezen, kajti na gospodarskem polju se zaenkrat še ne dogajajo ni-kaki čudeži. Grandi se je vrnil iz Ženeve, kjer je imel dolgotrajna posvetovanja z ameriškim državnim tajni ko m Henryjem Stimsonom, angleškim ministrskim predsednikom Ramsayem MacDonaldom, nemškimi državnik in zastopniki drugih narodov. — Razorožitvena konferenca, — je rekel, — stopa v posebno delikatno in težavno razdobje. — Narodi, ki so stavili v ta posvetovanja vsa svoje u-panja, postajajo nestrpni, ker delo razorožitve le počasi napreduje. Preveč besed je bilo ponepotreb-nem .izgovorjenih, preveč sklepov*' je bilo uveljavljenih, dočim so uspehi le malenkostni. Treba ie storiti nekaj pozitivnega, če nočemo, da bo vse naše delo zastonj. — 2eneva debatira, na Daljnem iztoku pa grme topovi, la konflikt ogroža mir sveta in to se c?ogaja baš v času, ko je mednarodna solidarnost bolj potrebna kot je bila kdaj prej. WASHINGTON, D. C., 4. maja. — Senator Hale, predsednik mornariškega odseka, se je danes zavzel v senatu za ameriško vojno mornarico, ki naj bi bila tako močna, kolikor ji dovoljujejo reda nje mednarodne pogodbe. Svojo zahtevo je takole utemeljil: — V sedanjem svetovnem položaju se zamore-jo Združene države vsak hip zaplesti v vojno. E,di-nole če bo Amerika močna in mogočna, se ne bo zapletla. Senator Hale je oče predloge, ki zahteva, naj se ameriška mornarica tako ojači, kolikor ji dovoljuje londonska pogodba, sklenjena med petimi velesilami. Ako bo njegova predloga sprejeta, bo s tem baje dokazano ostalim velesilam, da Washington pod nobenim pogojem ne trpi, da bi ameriška mornarica zaostajala za kako drugo. Glede japonsko-kitajskega konflikta je rekel, da je zaupanje v obstoječe pogodbe omajano ter da se teh pogodb ne sme smatrati kot garancije zoper vojno. Moskva, Rusija, 4, in».;a. — Konstantin Apostoli »v. star Ub I ft in vse svoje življenje pastir na ukrajinskih stepali. j<* 1»i 1 vse svoje življenje poznan samo svojim vaščanom. t< krat prišel v javnost in je postal ^^ davek junak dneva. Washington, D. C., 4. maja. — Stari očak solnee zelo i&premi-nja izžarivasnje svoje toplote. In te iapremembe so precej redne, lu če solnee izžari va manj gorkote kot navadno, zemlja občuti velik padec v toploti Ln tudi vetrovi se izpreincuijo. Tajnik Smithsouiaii zavoda dr. Charles A. Abbot, ki zapisuje vsakdanje podatke o vremenu, j.* rekel, da ha iz dosedanjih opazovanj mogoče HH]>ovedati vreme za več dni naprej. Ta opazovanja bodo proučavali učenjaki po celem svetu, kajti samo ta zavod ima natančne podatke o izpremembi vremena. Ker se moč volnenih žarkov izprcmmja. s«' tudi na našem planotii izprmiiuja vreme. Dr. Abbot pravi, da je premem-ba solnčnih žarkov precej redna in uravnana, vsled česar bo po še bolj natančnem preiskavanju mogoče za dolgo časa naprej napovedati vreme. Ravno tako pa bo mogoče tudi natančno za več let naprej določiti, kako se bo "obnašalo" solnee. Take napovedi bi bile nemogoče, ako ne bi solnee tako redno kazalo svoje izpre- membe. \'avadna p«*Č izaariva toploto in ogreva stanovanje. Vsa do lahko presodi kako bo razgreta soba. iiavno tako bodo v bodove znanstveniki mogli iz iiatauenega poznanj;* izžarivanja toplote sol lica sklepati na tcvploto dneva na zemlji in ravno tako na vreme. Solnee ima v svojem izžariva- . a nju toplote mnogo izprememb. ki Ko se je vrnil INemec iz pa so redne. Xekatere izprtfineni-be se redno ponovijo v .68 mese-' cih. druge izpremembe pa v 4."i. 2."». 11 in 8 mesecih. In od vseh teli izprememb je odvisna gorko-ta naše zemlje. Mnogo izprememb pa je tudi. katerih do seda j učenjaki niso spoznali in določili. AL CAPONE V ATLANTI Zaprt bo deset let. — Pred odhodom je jokal in divjal. — Močna straža ga je spremila d o vlaka. Chicago, m., 4. maja. — Kralj ameriških gangsterjev Al Ca-pone je odpotoval v Atlanta. aoslužd desetletno kazen, tM) ovac vrlikan-ki snežni vihar, ki v mnogih slučajih povzroči veliko opustošenje med ljudmi, med <|o-mačimi živalmi, pa tudi med divjačino na ruskih stepah. Stari Apostolov bi lahko našel kako za vrt je, toda svoje eredc ni hotel zapustiti. I>va dni in .dve noči je -prenašal mraz in lakoto, bi I je tudi v nevarnosti za svoje življenje, toda svojo čredo je varno »prignal na kmetijo, ko je vihar polegel. Poljedelski komisar je o tem izvedel in ga je pohvalil v posebni listini poljedelskega komisari-jata. V njej ga hvali in ga povzdiguje kot poseben zgled požrtvovalnosti v svojem del« za stvarjenje novega življenja v sovjetski državi. VRNITEV NEMCA IZ JETNISTVA kom Kelly em. V At la nt i bo daleč proč od svo- Domneva se. da je bil na go-jega kraljestva in svojih prijate- vernerja izve,len pritisk iz Wash-Ijev, ki sede v različnih ječah. ingtona. Tajnik \V:lbnr mu je Zvezni uradniki so bili priprav- telefoniral in ga pozval, naj ijeni na vsak poskus njegovih! obtožeuee pomilostr. prijateljev, da bi ga jim šiloma1 pf>roi''mk Ma-sie, njegova taš-iztrgali. ravno tako pa so bili tudi ter mornarja Jones m Lord so oprezni na njegove sovražnike, ki francoskega jetništva, ga je pričakala na postaji tisočglava ljudska množica. FAIL BO IZPUŠČEN IZ JEČE maja. — Kehl, Nemčija, 4. maja. — Paul Schwartz, ki je bil pozabljen skozi 12 let. ki» je bil francoski vojni ujetnik v francoski kazenski bi ga mogoče hoteli umoriti. V petih atomobrlih so bili detektivi in policisti, ki so spremili Caponeja i/. (V>ok County kaznilnice na Dearboni železniško po-Ktajo. o«l koder se ie f*lpelj-al v Atlanta. (ia. Capone ti i bil več kruti trinog, ki je določeval smrt svojim nasprotnikom. temveč je jokal, ko se je poslovil ocl svoje družine v svoji celici. Solze so mu j>olzele po debelih licih, ko je divje za-tipil : — To je prehud« udarec! Glasno je jokala njegova mati Mrs. Theresa Capone in njegova žena Mae. Meti sorodniki je bit tudi Caponejev sin AIphon.se in sestra Mrs. Mafalda Mariotfe. Caponeja je v oktobru obsodil sodnik WHkerson na deset let je-ec v zvezni kaznilnici in zatem na eno leto v državni kaznilnici. Capone, ki .se je hvalil, da vlada celi deželi, je šel s svojimi pri-tozlwmi proti ohsodbi skozi vsa sodišča. Capo ne je star let. Prvo njegovo delo je bilo kot natakar v i ' neki restavraciji na Conev Isl.. X. V. Toda šele potem, ko je prišel v Chicago, je izostal poglavar organizacije. ki ije izsiljevala dohodke) o vcrvljcv globoko i*»d površino in«»rja in dosedanje navadne priprave za .potapljanje niso pr m erne. Italijani so iznašli jekleno posodo, s katero se je mogoče jn>t«*-— j > i t i v poljubno globočino. Potap- Obravnava proti največji tolpi Ijač more vsled tega ostati dolgo mafije na Siciliji, je bila po treh časa pod vodo. ne da bi občutil mesecih končana in obsojenih je kak pritisk vode ali zraka. bilo 244 moških in žensk v skup-J . ... _ . ,• I 1 otapVjae s,> v tej posinli tudi Washington, D. C., 4. uraja. —..........,, , , .... . ... , ... , - liivši tajnik za notranje zadeve! na otoku le de Salut. ki pogosto pnslo do vroedi bojev ,n v Hardingovem kabinetu. Albert ^ nal,aja v ■skl,»,nn ^ogla-nega ninogo ( aponejevd, prtstasev m it tvn k« i i.,■„u;i..i - — i Hudičevega otoka na severovzhod-; nasprotnikov je umrlo nasilne 1». rail bo te dni liajbrze rzpusecu . ... . . ' .. ,, - . .. , , • .„•,,■„ 1 :ni strani Južne Amerike, se je smrti. Mnogo jih je tudi bilo ob- l/. Ksebno za nje po-1a vi jenih celicah v nekdanjem samostanu Santo Spirito, kj,-r se je vršila sotlnijska obravnava. V vladnem pogonu na črnoro-\ karje je bilo obsojenih že nad tisoč oseb. Tolovajstvo ni Siciliji je bilo zelo razširjeno fn člani mafije so izvršili mnogo bombnih napadov morili so ljudi, kradli živino in izvrševali tudi druga nasilja. MiNsulinL^va vlada ja hotela napraviti konec temu tolo-vajstvu in kot izgleda, se ji bo to tudi posrečilo. Sch\eartz j»- bil rojen na Korziki. ki spada poti Francijo. Njegovi sta riši so bil i Nemci Ln ko je bil Paul še majhen otrok, se je njegova družina pn-srlila v Alza hajiarjo v kaznilnici Leavenworth. Zaradi tega ga zvezne objasti niso hotele poslati v to kaznilnico, temveč v Atlanto. Zvezne oblasti so Caponeja skušale skozi tri leta dobiti v svojo pest. toda vedno se jim je izmuz- cijo. Ko se je pričela svetovna »i1- I*roti njemu je bila dvignjc- vojna. je stopil v nemško arma- na tožba zaradi kršenja prohibi- do in se je -bojeval na zapadni cijske postave; ta tožba Se vedno fronti do premirja. Leta 191H se teče. je zopet vrnil v Kehl. ki je bil v Atlanti pomeni njegov pri- pod francosko okupacijo. Ker ni hod samo kot nov jetnik. Kako imel potnih listov, ga je francosko delo bo dobil v kaznilnici sedaj šc vojno sodišče obsodilo zaradi ve- ni znano, leizdaje. po francoski postavi. Jvi STIMSON SE VRAČA Cannes, Francija, 4. maja. — I)rža\tni fca:nik Henry L. Stiin-son. se je vkrcal na pa mik Vul- cauia. ko je sfcončal svoje delo na I ... . , . • , , r> določuje, daje \-sak otrok, rojen raizorozitevm konferenci v Zene-1 _ J ,.. , , - , , . i na francoski zemlji, traneoski dr- vi vetudi ni d,»segel svojega na-' . . mona -na sestanku in konferenci I an" petih držav. I Ko se je Schwartz po tolikih le- Pamrk se je usta vrl v Cannes tih vrnil, ga je pričakovalo celo pa je skalila vest. da je pred dve-samo zaradi njega; viharno mor-J telovadno društvo, katerega član ma tednoma umrla njegova mati, je je pri vkrcanju povzročilo ve- je lato valja Ust aa Ameriko in Kanado______________$0.00 Za, pol leta------43.00 fia Četrt leta________JI JO Za Nev York aa oalo lato 17.00 Za pol leta--------«3.50 Za Inozemstvo aa celo <«io___$7.00 Za pol leta___________________IS JO Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. •Qlaa Naroda" tabaja Tsafcl dan lamtemll nedelj In Oopia tores podpisa in osebnosti se ne prtobčujejo Denar naj se bla-fovoil pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, -roslmo da se nam tudi prejinje blvalliče da hitreje najde- mo naslovnika. NABODA". Sil W. IStta Street, Nev Yeefc. N X. Telephone: CHelsea I—3S7S AL CAPONE Zloglasni gangster Al Capone bo moral več let presedeti v jet-i. Najvišja inštauea dežele je razsodila proti n jetrni-Vsa njegova pravna sredstva so izerpana. in njegova moe, ki je bila baje večja od državne, je odpovedala v trenutku. ko so ga dobile zvezne oblasti v pest. Taki ljudje kot j<- Capone, so žalostno znamenje časa. Take sadove poganja močvirje proliibieije in njihova največja nevarnost leži v vplivu, ki ga izvajajo na dolus tujočo mladino. Časopisje jim posveča U* preveč pozornosti, in dobili so se celo časopisi, ki so proglašali Capona za narodnega junaka. Velik del ameriškega prebivalstva je smatral Capona za nekakega "Kobili llooda*'. ne pa za navadnega ti-hotapea in zločinca. Naravnost neverjetno je, kako je spravil Capone skupaj težke milijone. Sam se ni nikdar izpostavljal nevarnosti, pač je pa imel na vrvici korunipirane policiste in korunipirane politike, po vseh delili dežele je imel svoje zločinske zaveznike, dočiin je v javnosti nastopal kot velik človekokljnb in uzoren družinski oče. Nakupil je ogromna posestva in palače, imel je velike zaloge draguljev in se je >olnčil v svoji bandit ski slavi. Oblasti so dobro vedele, da je zasnoval več umorov, toda dokazati mu tega ni bilo mogoče. Zlato, ki si ga je zlahka nagrabil, mu je dalo silno moč in mu je omogočalo, da se .je izogibal postavi. Državne oblasti so bile brez moči. Politični vpliv j«' ščitil tega zločinca, dokler ni posegla zvezna vlada vmes ter ga obtožila kršenja davčnih postav. Capone je mislil na vse drugo, le na to ne. da bi plačal dohodninski da vek od svojih dohodkov. Bas to je bilo pa usodepolno zanj. Sedaj bo najmanj deset let na varnem. Njegov slučaj nam je pokazal, da je mogoče uspešnemu zločincu, ki mora biti poleg tega seveda tudi bogat, kljubovati vsem postavam. Pred bogastvom, čeravno je s krvjo pridobljeno, se klanjajo tudi državni faktorji. Drama iz Zgorje Besnice pred velikim senatom. Pred velikim senatom se (je pri-C*tJlai kazenska razprava proti lovskemu čuvarju, 59-det ne mu Francetu Megušar ju, ki je povzročil ■smrt svojega sorodnika Miliaela IWnika. Predsednik Anton Mladic, sosodniki Iva.11 Kralj. Žigo-n, dr. E. Kobe in dr. Štrukelj. Drž. tožilec dr. Uinko Lucovnik je Megušar ja. obtožil umora', .storjenega s "tem da je 2o. januarja popoldne ustrelil v Zgornji Resnici na poti med 'Divjažein" in "Kov-nikam" z .lovsko puško Mihaela Beraikal naravnost v desno stran prsi ter je prodrlo v nje 2.1 šiber. Nekatere šibre so predrle celo lirbtno steno. (Kbtnžmca obširno navaja vse okolnosti kako je iprišlo do tragedije. Sprva je vladalo med Me-gušarjem in Rernikom. ki je imel njegovo nečakinjo za ženo, največje pri jateliistvo. Ko ft a je leta lf>21* umrla Megušar jeva žena, je nastalo zaradi e začela prepirati, j Megušar je na razdalji kakih 10 j korakov ustrelil. Ko je u videl I strašno posledico, je od vedel konja na Rerilikov doni. se nato praznično oblekel in odšel v j Kranj, kjer -se je javil orožni-' kom. Prinesel je seboj tudi samo-I kres, o katerem je dejal, da ga je j Miha Bernik v prepiru vzel iz ; hlačnega žepa in nanj pomeril, j Po prečitani obtožnici s«- je Fr. Megušar vzravnal in sodnikom dejal : — Tako ne priznam, kakor pravi obtožnica. Da win streljal. j ne tajim. Sel sem v gozd. kjer sem iin«'! lisicam postavljene pasli. Ko sem Beruika došel in sva se spet sporekla. sem mu dejal: — Lepo te prosim, pusti me pr' gmah! Pa je dalje rinil v mene. Jermen mi puški mi je odtrgal. Tz ž^pa je potegnil revolver in menda ustrelil. Sani ne vem. kako je prišlo. Bil sem zelo razburjen. Sprožil sem . . . — f'udna stvar s tem revolverjem. Pravijo, .da ga niso nikdar videli pri Bernik u — pripomni predsednik. — Pri meni ni bilo revolverja, ker ne morem ž njim streljati. Imam desnico nekoliko pohab-lejno. Revolver je imel 'Bern i k! — Ceinu neki revolver, ko je šel ipo pesek * ? — .Nosil ga je vedo seb<• j. Kazal ga je tudi po gostilnah. Revolver mu je gledal iz hlačnega žepa. Zaslišanih je bUo 1M prič, vaš-eanov iz Zgornje Besnice. Podrobneje so opisali žalostne razmere. ki so vladale med Megu-šarji in Berniki. Nekatere priče so označile obtoženca za hudobnega. druge za mirnega' moža. Tudi opisi značaja Bernikovega so THE LABG*8T 8LOVSHS DAILY tal U. S. ML LJUBLJANA - BLED - DOMAČA VAS POZDRAV IZ NEW Y0RKA. Pred no se podam na morije. vas ker bi bilo .predolgo imena našte-dragi moji 'prijatelji prav iz srca j vati. lepo pozdravljam, posebno pa ti-j Obenem hvala vsem prijatelji- ce, ki ste nas prišli preti odhodom obiskat in ste nas spremili na postajo. Srčna hvala družini .Jakob Jenko, Frank Bibič, Frank Kadolf, Frank lieiušak, in sploh vsem. eam moje žene. ki ste ji dale ta ko nepričakovano in izvanrcdno ]K>slovilno darilo. Pozdravljeni vsi skupaj! Janez Zorm&n in družina. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE SUTVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 200 -------------* 4— Lir Din 500 .... Din 1000 . Din 2000 . Din 5000 ________% 9.55 . $18 .70 .. $37.20 $92-50 Ur Lir Lir 100 200 300 soo V ITALIJO —.......................S 5.90 ------------------------ $ 11.50 ........-............... $ 16-80 $ 27— Ur 1000 _____________________ $ 53 25 I! Ur 2000 .......................... $106.30 Za laplaeila v*£jMi mMkov kot zgoraj nivtdtno. bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujem« i« bolj« pogoj«. Nujna nakazila tzvrftujamo po CABLE LETTER za pristojbino »1. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU NEW YOftK. N. V. bili različni. Vsi pa so soglašali v tem. da sta se oba večkrat prepirala in ipravdala. Povod je dala dedščina 2000 Din, ki jo je dobila Bernikova žena po svoji teti Mopušarjevi. Že na ustreljenega 'je iz)>oveda-la: — Tisto jutro ni iiucH nobenega orožja pri sebi. j Sedaj že pokojni posestnik Fr. ' Bešter. ki je bil deloma očividec-dogodka, je v preiskavi povedal:, — Okoli !». se ju srečal v goz- j du. Bernik je šel iz va>i v smeri j proti gozdu Rovniku. Opazil sem. da tje za njim prišel Megušar s puško. Oba sta bila zelo razburjena in sta< glasno vpila drug na drugega. Slišal sem Megušarja zaklieati : Daj mi mir! Bernik pa mu je odvrnil: Kaj laziš s to flin-to za menoj * Meni ni za življenje! Kar suni! Pognal sem nato svoj voz. ker nisem hote! biti priča prepira. Pozneje, ko "sem bil že kakih 370 korakov oddaljen, sem čul f trel. Državni tožilec pledira za obsodbo zaradi umora. 'Branilec dr. Vladimir Ravnihar utemeljuje o-prostilno sodibo, čš»-. da je obtoženec ravnal v skrajnem in upravičenjem silobranu. .Zastopnik pokojnikove žene Angele dr. Zenko predloži iKlškodninske zahteve; 300 Din mesečne rente za .'1 nedo-i ra«h* otroke in 000 Din mesečno ' za ženo. Sodba: France Megušar je rav-j n al v si I ob rami, a ga ji' prekoračil in se zato obsoja na 10 nu'se-! cev zapora. (Jlede odškodnine je j zasebna udeleženka zavrnjena na civilno pravno pot. Sodišče. j<* obsojencu, ki se je doslej nahajal *v zaiporn dovolilo odlog kazni. olje. Smrtna nesreča pri delu. V gozdovih pri Mirni na Dolenjskem so t«' dni delavci podirali drevje. Med drugim je bil pri t ♦mi deJu zaposlen tudi Alojzij Sov rak. s'tar let, doma iz Drenovega. Po nesrečnem naključju sn je nanj zvalil težak ■ploh in ga zmečkal, tako tla je nesrečni mladenič obležal! mrtev. Pokojnik je- skrbel tudi za svojo staro mater-vdovo. ki je s svojim sinom izgubila edino oporo. OBIŠČITE DOMOVINO ZA KRATEK CAS Vsakomur, ki se obrne na nas za brezplačna pojasnila, zagotovljeno je že v naprej u-godno potovanje z malimi stroški. METR0P0UTAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Peter Zgaga IIMSIfl1 POZOR ROJAKI Vse, kar se tiče 14Glasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov: "Glas Naroda** 216 West 18th Street New York, N. Y. Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marsi-j katero zmedo in zakasnitev. 150 dobrega čtiva Cena 50 centov Ni še prepozno, velandii in o-kolici so «?a imoii .priliko slišali že v več operah. Tudi za prihod-njo jesen s»» zbor pripravlja zn veliko «p«»rno delo. I)a bo pa to Prihodnjo nedeljo, dne H. nn- [ stvar lahko izvesti v teh kritie-ja, se bo vršil v BrookJvnu. v nih časih, je treba, da pride vsak dvorani Slovenskega Doma, 233 'zaveden rojak u Clevelanda in Irving' Avenue, željno priča kova- - okolice i*a naš koncert, kateri m-ni koncert, ki «ra priredita pevca 1 vrši 15. maija v dvorani S loven-gg. Dlaževič in Kibič s aodtlo- • NUega IXarodnega Doma na St. vjinjem kvarteta "Jadran" in pia-jciair Ave. Dvorana je velika in nista prof. Trošta. Začetek kon- za tak koncert bi morala biti na-certa ibo ob 2.30 in po koncertu ^»hijena. bledi iples. | Program je dobro izbran. Sli- Blaževič in Ribič sta znana ro-Uajj boste mešan zbor 85 pevcev jakom sirom Amsrike zlasti kot 1 ]Ut številu .treniranih po izbornem peveseiu. pridite od blizu in daleč vico kvarteta "Jadran", tudi v j i,a ta koncert. "Zaiyani" vam yj veste, .sedaj v proliibiei-ji ima človek več prilike, da se kje zadrži. Zjutraj j«* trudoiua odprl oči in ljubeznjivo poklical svojo boljšo polovico: — Ti stara, žejen sem. Ona m it je pa breukttila na/ao : — V kuhinji je voda. — Kaj si gluha ' — jo j«- na-hrulil. — Suj nisem nmazan. pač pa žejen. * Marsikateri moški potrebuje samo za J o pri por«»ki priče, ker bi mu v poznejših letih brez iprie I«' malokdo verjel, da si jo pro-to-voljno nakopal takega zlodja na glavo. * Ko je debatiral govornik s svojim političnim nasprotnikom, mu je rrkel : — Vaš zdrav človeški razum vam mora povedati, da sle neumni. * Kdor ne ljubi vina. Žensk in pelja. — pravi pregovor — živi prokloto žalostno življenje. t V bi me kilo vprašal, kaj bi izmed te trojice najlažje pogrešal. bi niik brez pomisleka odvrnil, da petje. In če bi me še dalje vpraševal, kaj mr je ljubše — vjno ali ženske. bi mu odvrnil, da j** to od starosti odvisno. Pri osemindvajsetih ali trides*-_ tih letih je. meja. Do tedaj je ženska še vedno sla ša nego vino. Ko 1 . v 1 pa postaneta vino m ženska vee j kot trideset I»-t stara, je tako vi-• no bolj zažoljivo. To pa najbrž iz j razloga kei je na svetu le malo ' trideset le! starega vina. tridesetletnih žensk pa na milijone in ml-"ijone. Zažgal si je hišo in prerezal vrat. j je zapazili, da je nastal v njegovi hiši ogenj. Skušali so gasiti, pa Sod a r Josip iJojiert po rodu iz somlborske. okolice, je kot mlad dečko odšfl v Ameriko. Leta 1!MKS we je tam oženil, a v vojni se je vrnil v domovino. -Bila sta z ženo sama in sta kupila hišo v Vinkov-eih. kjer se je Bon ret začel baviti s svojo obrtjo. Ž?vela- sta prav dobro nekaj l«-t. dokler ni Bonert-začol »vojo ženo nadlegovati /. ljubosumnostjo in popivati. Ženi to moževo ravnanje seveda ni bilo iprav in že tako so se prepiri ponavljali, kar je slednjič doved-io ženi tlo ločitve. l*o razsodbi sodišča bi ji bil Bonert moral odstopiti polovico vsega imetja, o niso mogli v hiši. ki je bila zaklenjena. Ko so prihiteli gasilci, so vlomili vrata in spoznali takoj, da je ibil ogenj podtaknjen. Oo-relo je |>o vsej hiši. v stanovanja in delavnici. Ko so ogenj, ki je napravil veliko škode, pogasili, so ugotovili, da je bilo tudi še na raznih po ognju neprizadetih 11 krajih zažgano s trskami, pa se ogenj ni oprijel drugih predmetov. Bonert a ni bilo nikjer. Ko je hrt ogenj pogašen. je o-stala na pogorišču saiuo straža, ki je kmalu nato opazil.a da se . na bližnjem katoliškem p okop a- oeiuer pa ni hotel nič slišati. Kojlišču nekdo Nitmljivo suee okoli" po je stvar prišla tako daleč, da groba rje v ega stanovanja. 1'ohit e- ibi se bila morala razdelitev izvršiti. je začel nagovarjati ženo. da bi .se vrnila k nJemu. a-rni dni kakor -v omotici taval fH> mestu in popival, a naposled se je porodila v njem maščevalnost. ki mu je narekovala strahovito dejanje, s katerim je za vedno končal svoj spor z ženo. 19. aprila so Bonertovi si»sed- li so tjakaj, neznanec je stekel kakih deset korakov daleč jm» pokopališču in nalo padel. Spoznali so v njem Bonert a. ki pa je bil ves krvav in v nezavesti. Prerezal si je vrat že pri grobarjev! hiši z velikim kuhinjskim nožem in ko je vMel. da ga zasledujejo. je izpustil nož na tla. tekel še nekaj korakov in se nato zgrudil. Pomoči zanj ni bilo.več. v par trenutkih je izdihnil. 0 PfOTH^Hi'1!/1!1"?^1^^*11PIIMIII HlliPIlilHIllilllllHii I III1 mp llllll llllULflll —III ■ III l«Mllf.TCTWKM ll S • g imajo velik uspeh 0 ■on mm Starega pijančka sf» izvlekli i r-vod*'. 'Niti potem, ko so seedili vm> vodo iz njega, se ni zavetlel. 1'oklicam ambdlaneui zdravnik je odredil: — Dva ga morata držati, eden naj mu pa zlije žganja r uVa. Tedaj «je pa pijanček odprl oči in rekel odločno: — Xak. narobe naj Kdeii na; me drži. dva naj mi pa žganje vliva tvi. * Možak se je vozil s svojo ženo v avtomobilu, na ostrem ovinku se je pa avtomobil prevrnil. Po čudm*m naključju je <,stal moža1 k nept«škodovan. kara je bila le malo obdrgiijena. tod« njegova žena je bila mrtva. — Vaš kaj. prodaj ta nesrečni avtomobil. — so mu prigovarjali. — Za noben denar ne. — Zakaj "pa in*.' — Mogoče se bom še enkrat poročil. * Razorožit vena konferenca je za dva tedna mlgodena — j* sporočilo časopisje. Nikdar pa še ni časopise sporočilo: — Napoved vojne je bila o d god ena za dva tedna. * V Renu. Nevada, je bilo prej precej lahko izposlovati ločitev zakona, v zadnjem času so pa tozadevne cerimonijc »e bolj enostavne. V enem samem letu so zaslužili tamkajšnji odvetniki samo z ločitvami zakona sed"tiistopetdeset tisoč dolarjev. Pa še pravijo nekateri: — Ah. kako t«'žka j*- .o-čitev! * Rojakinja mi piše: — Že tako je kratka tvoja kolona, poleg tega pa postavljaš v njo še toliko zvezdic, pik. vejic, vprašajev, klica-jev in tako dalje, da res ni nič za citati. Že vsaj vejice bi izpustil, kajti po mojem mnenju so vejice brez potrebe. Oh. kako se motiš, draga prijateljica. Vejica je najvažnejše ločilo. Včasi je vejica še boij važna nego -pika. Vzemi za primer stavek: — Rojakinja pravi. IVter Zgaga je še-mii. Vejica za besedo *'pravi" natančno pove. da mene smatraš za šemo. Ako vejico v stavku prestavim. eno pa dcnlain. se stavek glasi: — Rojakinja, pravi Peter Zga-g«. je šetna. Torej sedaj ves. kaj si. če zahtevaš, da bi pisal kolono ITrez ločil. • o NEW YORK, THURSDAY, MAY 5, 1932 KDO JE KRIV KRIZE Med evropskimi politiki in publicisti je tnalo m<*ž, ki bi jtti j>o temeljitem poznavanju mednarodne politike Evrope lahko primerjali z \\\ Stee-doiu, novinarjem svetovnega ugleda. V angleškem listu "Sunday Time*" je Steed ne-davno priobčil o Pod una v ju članek, v katerem odkriva ne samo preža ni ni i vo zvezo med že znanimi stvarmi marveč tudi marsikatero okolnost, ki je-javnosti doslej ostala skrita. Članek prinašamo v krajšem izvlečku. V prvi polovici prejšnjega meseca sta se odigrali v Londonu dve zadevi velike mednarodne važnosti. Angleško-franeoska razprava o pomožnem načrtu za po-dunavske države je iapadla nepričakovano uspešno. Sestanek štirih velesil — Anglije Francije. Italije in Nemčije — pa se je kon-J čal z ist-o tako velikim neuspe--1 bom. Zdaj ni nikakega dvoma več, da so vprašanje sestanka štirih velesil ]H>rinili v ospredje ljudje, ki so si želeli, da bi se yngle-ško-francoski sporazum temeljito izjalovil. Po želji teh je nemški delegat liiilow s pomočjo Italije blokiral anglcško-francoski podu-nav.ski načrt. Razlog- za to je treba iskati v-nedavni preteklosti. Pred dobrin^ letom (je Nemčija nastopila s svojo carinsko unijo. V 1 Vrlinu sedaj priznavajo da je bila ta poteza naperjena proti Italiji kot kazen za njeno prijazno stališče nasproti Hendersonovi formuli! pomorskega sporazuma med An-' glijo. Francijo in Italijo. Nemci- j ja je stalna računala. da bo Him podprl njeno težnjo po pariteti oborožitve, kar pa bi postalo s pomorskim sporazumom nemogoče. osobito ker bi temu >k«»ro go-tvo sledil tudi sporazum na kopnem. Trojica velesil bi bila lepo ]K>veaana s pogodbami in Nemčija bi bila ostala s svojo zahtevo po paritetni oborožitvi osamljena. Nobena izmed ostalih treh velesil bi ne hotela dovoliti nemške oborožitve, da ne bi s tem postale 'Vse pogodbe brezpredmetne, ako bi se v evropski konstelaeiji pojavil nov činitelj — oborožena Nemčija. • Kavno v času. ko so bile lani nade na pomorski sporazum največje. j« porrla nemška bomba. Zadala je predvsem llriandu hudo politično rano, r>d katere si ni več opomogel in Nemčija je tako sama odstranila svojega najboljšega prijatelja, ki ga je imela kda.jkoli na francoski strani. Vendar pa je dosegla svoj cilj. Italija se je ustrašila da bi Nemčija pogoltnila Avstrijo in se tako pojavila kot nevarna neposredna soseda ob Ilrennerju. obenem pa svoj vpliv razširila globoko v Podlimi vje. Zato se je hrž odmaknila od Franeije in Anglije. Ta v kali zatrti sporazum med tremi evropskimi silami pa je u-ničil mednarodno zaupanje in za-r-ela se je evropska finančna in gosjKJtlarska kr!za. Nemčija j«* prva občutila posledice. Stala je pred polomom in pošiljala v Zdr. države obupne kliee na pomoč, ki se jim je Hoover odzval s svojim moratorijem reparacij in voinili dolgov. V Nemčiji in Avstriji so se začeli polomi douarnih zavodov. Angleške banke so takoj pohitele na pomoč, da rešijo svoje ualožuikc v Avstriji, na Madžarskem in v Xemeiji. Vendar so bili angleški denarni krogi tako prestrašeni, da je na samem Angleškem bila kriza neizbežna. Občutila se je zlasti sredi leta, jeseni pa je bil opuščen zla 1 i standard. Ves ta čas sta bili Francija in Anglija v odkritem boju. London je bil iz finančnih razlogov na strani Nemčije in je čakaJ pomoči od Amerike v obliki popusta vojnih dolgov. Senat Združenih držav je na te nade odgovoril z odločno izjavo da Amerika od svojih terjatev ne bo popustila niti vinarja. Med tem pa so tudi v Združenih državah rastle gospodarske težkoče in tudi Francija je bila začela spoznavati, da tudi nji kriza ne bo prizanesla. Pariz in London xta se začela zopet zbli- j zevati, ker je v obeh drža vali za-i čelo prevladovati mnenje, da se bo le v složnem postopku mogoče! ubraniti napredujoče pogibelji. Razvoj stvari v tem praven je omogočil v Podunavju predhodni sporazum med Simonom in Tar-dieujem. ki sta ga sklenila pretekli mesee v Ženevi in v Parizu. Izpopolnjen je bil ta domenek v londonskem razgovoru med pred? sednikotna obeli vlad. Sporazum i je bil več ko prisrčen in angleška javnost je z zadovoljstvom vzela na znanje, da sta Tardieu iu Flandin celo pristala na to. da se zapisnik o sporazumu sestavi v angleščini, ker je menda prva slična koncesija francoskih državnikov. ki ljubosumno čuvajo • značaj francoščine kot mednarodnega občevalnega jezika. Na konferenci štirih velesil pa sta Nemčija in Italija porušili ta doseženi sporazum Nemčija vedno sanja, da se ji kdaj posreči u-stvariti gospodarski blok v Srednji Evropi, da si napravi z njim temelj za še večje področje svoje j gospodarske in obenem tudi po- ( litične ekspanzije. Nemški nameni, obsegajo vse Podunavje in ves Halkan. Tem načrtom je franeo-j ska inieijativa Podunavja močna zapreka. Italija pa se zopet bo i j vsake organizacije, ki bi količkaj spominjala na nekdanjo monarhije*. nasprotuje po pubudi tudi zavoljo tega. ker bi z njo prišlo Po- ■ dunavje več ali manj pod fran-! eosko patronanco. Dober del italijanskih politikov sedaj obžaluje. da se je Italija pred trina stilni leti tako zelo pulila in trga-J la za kraško ozemlje pri tem pa iapus*ila daleko važnejše možne pridobitve. Toda to spada že v drugo poglavje, danes pa nam gre za bodočnost, ne za preteklost. Kakor je pokazal Briandov poskus. je izvedba evropske federacije za sedaj nemogoča, ker se evropske države kot celota ne morejo sporazumeti. Poskus uresničenja nemških sanj o novem go-spodarskem bloku med Uenoin in Vislo bi pomenil novo vojno. Zato ostane kot edini izhod nekaka fornn Podunavja ki naj bi bilo v gospodar-kem pogledu pozitivna postavka v političnem pa element ohranitve statusa litika izigravan<:a Anglije proti Franciji in obratni* kratkovidna iu samomorilna. MUSSOLINIJEV AVTOMOBIL POVOZIL KMETA Rim, Italija. 4 maja. — Pod-tajnik v notranjem ministrstvu. Leana pa ho triurni' Amerike -o po>e-kolovoz, dokler nisva prišla do najbližje l1™-5*4! i]n veljave, -i je Porter vtepel v kantine. j glavo, da se mora 111< 1 i angleški konzul 11- To je hilo moje prvo potovanje z Wil ' slavja. Razložili smo torej kralj«- liani Kydiieym Porterjein. Tako sva šla vomu 1" voje prve skupne korake po poti, ki se je VS4' skupaj v resnici zahavna koinedi a. pozneje za mnogo let izgubila kakor v ne-1 V Trojillu so bile samo štiri hiše tolikšne, kom temnem tunelu. Ko seje pozneje ta pot kolikšno so ponavadi za resne hiše. Ka.-«» spet razširila 111 postala svetlejša, jo hila to nacionalno himno smo zapeli v sonri proil velika deželna rest a življenja, po čemer sva" guvernerjevim domom. A da hi tudi naš dalje potovala in mož. ki je hodil oh moji o<>st prišel na svoj račun. je Porter predla-st rani ni hil ver Bill Porter, hegunor iu hiv- na j prid,-nemo še en verz angleške — Ši kaznjenec, temveč O. Henry, najznaine- 'm Jod ,-ave the King". T«da Hritanee nitejši ameriški novelist. 'odločno postavil po rohu. Vkljuh neki visoki plemenitosti, ki mu; _ Nika,. iU>];x]u, nrmmK>sti je bila prirojena, me je neka nezuana sila -j - , u,ruvaI. takoj prvi hip vsega navezala nanj. Razložil sem mu svoje načrte, povedal sem mu.1 P<»tem smo ; o pravi tck>a -tre-Ijanjo >!sio hoteli zaključili s tem, da \ ci-VronoVem h.gn kraj hale spe"-e::.o 1 lva. Toda ti* nakane nism . ino^li i/pi 'jati, revoliirija nan; j« prekrižala račim. Dve osianei smo «>!i-isl| > -v jo >'1 I lavo in povsod naokrog >«> ležale črepii: i izhi- tili stekel. Karibski krčmarji so je .; iiiili imate pa od hudiča čez glavo pred nami. Po>treči >i»h» se nr ra!i i r -ami - som odgovoril. I in zapitek >ni" za vsak kozarec ve-i 1 <> pu- . ščali na mizi. — Vi ste prvi. kar sem tu. Sklonil se je nad mizo. | Tedaj je nenadoma od zunaj padel stre!. — \ as pač hudo zanima, kdo sem jaz in Porter j«- pravkar - prazno -teki. : !<•.» raz-zakaj sem tu i j ),[\ «iuledal ► na steni. Z nenavadnim, neiz- \ Houdurasu je pač vsak Američan su rekljivo veselim in >mešnim mirom ml ji v suhjekt. j ,,krenil pn-ti vragom. Za hožjo voljo, to me prav nič ne za- J'- j nima. sem hrž odgovoril. Pri nas doma ni-j hče navade vprašati, kako se pišeš in kak-j šnega vraga imaš za seboj. Sam vam človek : na nosu bore. da je vse v redu. [ — Hvala, polkovnik. Po vlekel je zgornjo ustnico. — Recite mi samo Bili. Jaz mislim, da mi bo prav tak«. Tako sva mnogo ur sedela drug oh dru- — < iospo planili na ulico in začeli tli vje >tj*i ljati v zrak. Majhen mož v žareče rdečem suknjiču j«- pravk.ir .jahal mimo. Njemu je sledTio kakšnih trideset bosih jeztleeev. \ v rdečih .»uknjičih, sicer pa zelo nial . oblečeni. 111 za njimi se je dvigal oblak prahu. Streljali so s svojimi >ta geni. bivši cest ni razbojnik v raztrganem roverskimi puškami, kakor da jim prav Iraku 111 begunce v snežnobelili hlačah. I>e- zares. laja sva mirrte, kako bi kapital, kar sem ga Ko jc. kolovodja na svojem majčkenem bil na kradel najbolje naložila. Porter je ^ivem poniju pridrvel mimo, mu je Porter iiieinl, da h, „|„ najbolje, začeti s kakšni- { ,ls in ,a liaI.ahl„ potegnil na tla. 1111 nasadi kokosmih orehov ali nabaviti s: skor.n S(.n| na n je^oVo mesto v sedlo in sem koncesijo za indigo ali pa se lotiti kakšne ,/a>iirn,|iI fina ti ............1.— , KUva Bogu. :i »iir ijutrm, fiua ve* 1."»® MaJXiuej&« v«* .........................I-C® j /t M^rr neW*4»i. v plat ti«' ..................JI® fina *"•** .. .............................— 1 H-nar. naJfltiej-a ......-...........I.®® Angleški molitveniki: (/a mladiuoj Trava hi revolucija (Pitami?) .........30 S <'<'dfHM}'V; tu i in idejni utemelji ru- škrga idejalizma ...................1.50 Kad m. osnovni pojmi iz Radio tehnike. vezano .......................5.— ItrtmirAfMt ....................................1.73 KataMr v kronski in dinarski veljavi .........................................73 R«M *!®c. italijanski in itali- janakl-siovenski slovar .............9® Kotni «pt4oviiili vsakovrtinih pinom ........................................30 Sol urenje ............................................il Slike iz živalstva. Inio vmin .........9® Sl«vfit*!ui narodna mladina (ni'«1«;) 4."»'_' Rinnii ................1 .i»t» Spretna kuhar .ca. inlu veznim ....1.45 Sveto Pismo Klare in nove zaveze. U>|k< mlo vezana ......................... Sadno v »no .........................................t® Sadje v go^iodiHj.stvu ....................7j Spolna nevarnost ..............................25 I čbeuik angleškega jezika ■ Mo ve/....................................1.5® liro .irn u<..............-....................t i!5 l \itd » filozofijo (Veber) 1.50 VHiki il(i xpisovnik: zbirka pisem. listin in vlog za zasebnike iti trgovce —...........1.2."» Veliki vsevedež ....................... Vošriltia knjižica .................... Zliiiitn domačih zdravil .......... /.dr iv tlua irlWa ...................... Zel in plevel. slo«ar naravnega niiiiiiUha ..................................1 -"ill /:i«I»uii;» t metnosti pri Sloven- rih. Hrvatih in Srbih ............I.1W Zdravje mladine ..............................1.25 Zdravje in bde/en v domači hiši, ■J »v»-y.ka ..............................„....1.2111 Zgoduviuu Srbov, tlrvatovin Slave neev < Melik) M. zvezek .....................................80 Prorokova'ne karte ...—...—........— Jurcičrv i spisi; Popplua izdaja vseh 10 zvezkov. lepo vezanih ................................1®.— C. zvezek: Dr. Zober — Tugomer j bru^i rai.tr _____________________________.75 Juan iMsecija (Povesti ia španskega Kako se sem jaz likal ( AIcmovpc i I. zrezek _________——A® | Kako »m se jaz tikal (AleSm-cet II. zv. ...................60 Kako sem se jaz likal (Ale3«ivec( III. zrezek ___________60 Korejska brala, invest iz misljonov < K' ne j i .........................................30 Krvna esveta --------------------------.30 Kmečki punt I Šenoa i ....................60 Kuhinja pri kraljici gosji noiiei ..Ji® Kaj se jc Markam sanjalo ...........25 Kazaki ..............................................0f K rižev pot patra Kupljeuika _______.."0 Kuj se je i/mislil dr. Oks .................45 l.rvstikavi zbrani spisi .....................90 i 1. zv. PespM; Ode ia elegije; Sonet jc; Romance, balade iu legende; Tolmač (Levstik .......70 j 5. zv. Slika Levstika in njegove ...80 kritike in polemike ........_..............70 ..Ji® Trdo vezano ............................1«— Ijnbljai.ske slike. Hišni lastnik. ...40 Tr#e ec, Kuprijrki stražnik. t'i-ai]iiik. Jezični da&lor. Ci-slil-ničar. Klepetulje, Nstakarea. I OiluiVMik. ilil......................... Lov na ženo (roman t .............. laicifer ....................................... j .Marjetica .................................... Materina žrtev ........................... Moje lit I jen je ....................................75 J Mati Lord .............................................80 ' Miijouar brez denarja .......................75 Št. 26. (L. Andrejev) Cm am* ake, ] »oslov. Josip Vidmar, #2 at r. br;«L __________________________________35 Št. 27. (Fran Erjavec! Bfoapo Slovenski Robinzon, trd. vea.________75 \ .. \ ®roWmi » i brezposelne, sin broš. ............35 Itdeea megla______ Kdera kokarda ............ Seržant Diavole, Tez. SlovrnKki Uljhrc _ ____7» UB0 ___40 Stric Tomova koča ...... Sueški invalid _________________ Skrivnost najdenke............. Skozi Širno Indijo ____________ Sanjska knjiga, mala ______________ Sanjska knjiga, velika ....... Sanjska knjiga. (Arabska) .. ...........JS$i ............35 i SL 2* ___________.35« __________as! ...C®! ..J® I LE® i Tarzan sin opie.................A® Tarzan sin opie, trdo rea....L2® tit. 31. Št. 32. Roka roka Živeti _______ .60 .80 I .— I .50 ! .30 POVESTI in ROMANI Martai, krščanski defek iz nona .............................. Liha- Child's Prat ei^MMtk: v l^n'Otii- |.|:»tui<-»' veiaao . V bebt ktw4 v«*caito ............... t 'ante Cnlo Me............................. m«.. \ «•** i to ........................... key »f Rraveft: fin« * :»•> __________i............... » usitje veza t.<> .................. ... ■ » t..jfiiM']M< n«njo vezauu______ t 7.\ MltK ASl.K, Key of llrateti: t i*i«ii.l ............................. v !!■• ifiie-J^i vez v fino liso je veuino .. f alliolic Porket Manual v fino u*njf vezan«................ .u®; ...H5 i jA .ijtj ♦ .1.3® .1 JO j I 30 ' Amerik:«. ptnt>od dobro, doma najbtilje ............................ \cilalor (Kersnik) br«4. _____ Andrej Hofer ........................... Mladih zauiliernežov !astni iivo- lopis ........................................73 .65 Mlinarjev Janez ...........................—50 gj) Muanlitm.............................................«40 jjgi Mrl »i (»osi ar .............................-........35 Ileneška vede/evalka ........................ Ilelgrajski biser ...............................35 Ave Maria: v rili«« u*njr 'jrezano ...............1.1® | POUČNE KNJIGE • j 4hcMm »IavmmIm beril« .......... Anglesko-slov. in slov. angl. slovar J®' Amerika lu Amerikami (Trunk) 5— Angel Jaka Mtiiba ali nauk kako ao naj al rele k sv. ntaii .................1® I ki J nalezljivim Itoleznim ...................75 i erkniiko jezero ................................1.3® Dtttaael iiviutt/dravitik Uri««irai*o 1.25 Ikfiirfl zdravnik po Knaipu: br(«t« ............1A0 Kletarstvo (SfcaJickr) _______________Z.— Kratka srbska gramatika ...............3® Krotka zgodovina Slovencev. Hrvatov In Srbov .......................3® Kaka ae postane državljan Z. D. .25 Kako a« postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .........5® KUbitna Raftiniea .......................„....75 j liberalizem ..................................3® i IJnbatna in snubilna pitana ..........35 j Materija in rneriija .......................1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .73; Alladealerm. 1. zv. ...........................5® II. zv....................................Ji (Oba skupaj rento v) Mlekarstvo .....................................1-— Nemško-angleški tslmač ...............1.40 Nasveti za liiio in dom................— Najboljša slov. Kuharica, €t» str. le|Hi v«'Z. (Ksllnšek) ................ Nemščina brez učitelja: 1 del ........................................3® . del .....................................3® Najvetji spisovnik ljubavnih In tlmgih pisem .................................75 OJnien beton ...................................Ji Obetu« kajigovodstvo ________________230 fttfntninarstva. broMrano --------130 Pravta za aliko —........................J5 fiaa knjiga la ber Ho lnUie^a je- Ileli aieeesen .......................... I tet«- noei. mali jtmak ............. llalkaijsko-TiiršKa vojska ..... ItalUansH* v UjMiZ, h siikauii Hoj in zmaga. p«ne:.t ............. Hlagajna \elikega vojvode . Helfegor ............................... Ilo.v. (roman) ........................ Hoeska vojska ....................... Real In dnevnik ...................... Itožieno darovi Koija pot na Bledu ............. Boija pot na Šmarni gori . Cankar: (Grešnik Lenard. Itn*. . ! Mali Klatef ........................................70 Me>i ja ..........................................—3® Malenkosti llvau A!t»re.bti .........25! .......4® j .......6 Ranjena grnda, izvirna i k »vest. 1U1 str., bri*irano ..........................„...35 2. (Kade Miirnik» Na Bledu, Izvirna jK»ve»l, Ibl str. broS. 30 j • - fit. S. I Ivan Rozman) ..Testament lju«)ska drama v 4 «iej., brtiS. lUo strani ...................................35 ^t. •>".. (Caj Kaln*riJ Krispt Vojna a Jogurta, i »oslov. Aat. l>»k-ler, 12o strani, broš. ______________ .33 -35 J® rft. 36. (K s« ver Meško) 144 strani _______________ št. 3T. Domače ti vali .... Št. 3S. Tarzan in svet 3D. La Baheme ______ Listki. -----------35 --Utev as! 47 MIater«i -------- -J* j štev. 48. Tarzanove živali .. ...3® .13® St. SL .2® .70 .84 ____________________70 ----------------»j ! Na Indijskih otokih .........................J®1 Naši ljudje...........................................4® Nekaj iz ruske zgodovina...................35 Mimo Življenja .............................Na krvavih poljanah. Trpljenje iu Maje življenje ...........................7* Romantične duše .........................60 t strnb«4e z bojuib imbtnltiv Idvfte- g« slitveuske^a jsit^n ...................1.50 Čarovnica ..........................................251 ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...35 Cvetina Borograjska .......................45 ! Onkraj prae«r.tla....................-......-30 Cvetke ......................................... ........25 j Odkritje Amerike, ^trdo vezano------30 Četoelira .................................................25j inehkn veznea".............................J50 trtlre iz življenja na kmet« ________35 Praprečaaore zgodbe-------------------- j Pasti in xanki --------------------------—35 j Pater Kajetan ------------------- Ting vinski otok ................. Povest o sedmih obeženib Pravica kladiva ............... St. Št. 4. (Cvetko Gofar) ..Poletne klasje, izlirnne pesnii, 184 str-, bruš:rano .....................................30 5. (Fran Mileinski) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži žina. vesob»modre črtice 1-, 72 si rani. broširano .........................jj C. (Novak) Ljuobsummmt ... 3« 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mhnlino priredila Ctva. 111 strnul. broS.................35 Št. S. Akt štev. 113 .............. .....75 Štev. f>. (Cniv. prof. ilr. Franc Weber.) IVoblemi sodobne filozofije, 317 straut bro5.............7® ----90 ......30 Šter. 40. Tarzanov sin, trd ves ....13® št. 5U. Stika De Graje ................1.2® Št. 51. Slov. balade in romance....30 Šr. 01. V metežu ..................-........1-— Št. 55. Namišljeni bolnik ................3® Št. 5G. To in onkraj Sotle ................-30 Št. 57. vez Tarzanova mladost, trd PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...3.5® 3. Koroško slovensko narodne pesmi (SvikarSili 1. 2., to 3. z v. skunaj ..................................1,— MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne _____.15 Št. In. Šlo čutiš. Srbiae Inžal .....13 Št. 10. Na planine ---------------------------15 Št. 1L Zvečer ............................«15 SPISI ZA MLADINO (GAXGL) 3. »v. trdo vezano. Vsebuje 12 |h>-▼esti ................................................jiQ 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. jk>-vesti ...............................................30 5. sv. trtlo vezano. Vinski brat ........30 6. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 |»o-teoti ........................................3® IGRE Beneški trgovec, Igrokai v 5. dejanj 30 Cj-ran de Bergerae. Herlena komedija v petib dejanjih. Trd«> vezano ________________________________________1.70 Rdela, drama v 4. dej.......................60 Gospa z morja. 5. dej.......................75 Lokalna železnica, 3. dej..................50! Marta, Semenj v Richmond u. 4. dejanja .............................................jio ' Ob vojski. Igroknz v štirih slikah.....30 \ Tončkove »a j ne na Mildavšev večer. Mladinska ijjra s i»etjeui v 3. dejanjih .........................................60 I šr. 12. Vasovalec .. Št. 13. Podokniea .15 .15 Slavček. zbirka šolskih pesmi — (Medved) ..............................— Št. 58. Glad (llauisuii) ................1.3® .................30 Drobiž, in razne povesti — Spisal UltCtaaki .........................60 Darovana, zgodovinska |M/rest .........50 Dekle Etf/a .........................................4® Dalmatinske povesti ........................-15 Dolaa roka ..........................................30 Do Ohrida in Bitoljm ......................7® Doli z orožjem ..................................M Dve sliki; — Njiva; Starka ........(tleska > .....................................60 Devica Orleanska .........................30 Duhovni boj .....................................j® Dedek je pravil; Marinka in 6kra- tcljcki ............................................4® Elizabeta ........................................33 Fabljola ali eekev v Katakombah.....45 Fran Barou Trenk................................J5 Filozofska zgodba ...............................60 Fra Dlavolo .......................................30 Gazdovnik (2 ZVKZKA>..........1.20 Goitipudarlea »veta .............................40 Gostilne v stari ljubijani .................60 Grška Mitologija ..............................1— Gusarji ....................... ....................73 Gnsar v obUdli ................................8® ffadžl Mura« (Tolstoj) ..................40 Hfi papeža, vez.................................1 Hektarjev meč ________________________________30 Hedvika ...............................................40 Hudi časi. Blage duše. veseloigra .75 Helena < Kmetova t ...........................40 lludo Brczdno (11- *v.> ...............35 llumorske. Groteske in Satire , vezano .......................................80 broftirano ....................................60 Izlet g. Brončka .............................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60 Iz tajnosti prirede ..........................30 Iz modernega sveta, trdo vez. ....13® Izbrani spisi dr. Ivan Menclngcr: 2 zvezka _____________________________„.13® Igračke, broširano __________________________.J® Igralec .................................................75 Jagnje...............................................3® Janko la Metka (aa otroke) ___________S® .........3® .........3® ........J5® _______25 .......J5 Pabirki Iz Roža (Albrecht) FarUki zlatar....................... Prihaja«, povest ...........— »Ožlgalee______________________________3« Papežiaja Fans ta ........................ 1X0 Povesti, iiesiui v prozi (Baudelaire) trdo vezano ........................-....... Po strani klobuk -------------------------3® Plat zvona -----------------------------------.4® Pri etrien ...........................................M Prst božji ...........................................M Patria, i»ove»t iz irake junaSke dobe ..........................—-----------J® Prva ljubezen .................................-5® Po gorah in dolinah _______—------------.8® Pol litra vipavca ...............................J® Poslednji Mehikanec -----------—........-I® Pravljice H. Majar ------------------------30 Predtriani. Prešem In droet svetniki v gramofonu ......................35 Prigodbc čebelice Maje. trda ves L— Ptice selivke, trda vez .......—--------.75 Pred uevihto _____________________________J5 Popotniki _________________________________________«60 Poznava Boga ............ .........................3« Pirlu .................................................:..-3® Povodeuj --------------------------------------3® Praški judek...............-..................—,35 Prisega Haronskega glavarja -------3® Pravljice in pripovedke (Koiutnik) 1. zvezek .....................................4® 2. zvezek .............—.—......—_4® St. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Tereone, relijefna karikatura iu minulosti, 55 str_ broš.........25 Št. 11. (Pavel fitrtlai Peterčkeve poslednje sanje, božična povest Št. 12. (Dr. Kari Eugiiš) Denar naroilu«>-gospodarski spis. pošto veuil dr. Albin Ojris. 236 str, I'rOS, •t Verne duše v vicah. povest, prevel Mlr- Ko Pretnar. 80 stra. ....................30 Št. 18. (Jurosi. VrebHekj) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 strani, brošlrauo ....................................... Št. 10. (Gerhart Honytman) Pa-topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, itoslovenil Anton Funtck, 124 strani, bros. —r.—..30 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komnrasaki. japonski roman, is če5čine prevel dr. Fran Bra-dač. 154 strani, broš- ...........-_____.45 Št. 21. (Friloiin Žolna) Dvanajst kratkočaanih zgodbic, II., 73 str broš. ------ Št. 22. (Tolstoj) sonata 3® Št. 23. (Sopbokies) Antigono, talna igra, poslov. C. Golar, 00 str. brošira no ____........—...----------------....31 St. 24. (E. L. Bnltrer) PeoMnjl dnevi Pompejev, L dd, 359 str, broSL________________4f it, 25. Poaleiajt taevt Pompeja. U. del------...-----------®0 Št. 5t>. (I>ostojevsk! > Zapiski iz .mrtvega doma, L del....................1.— Št. 60. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma. II. del ..................1.— št. 01. (iJolnn Bratje in sestre.....75 Št. 62. Idi jot. I. del (Dostojevkl .90 Št. 62. Mi jot, II del ......................3® Št. 64. Idijot, HI. del ___________________30 Št. C5. Idijot. IV. del ................-.90 Vsi 4 deli ................................3.25 Št. 66. Kamela, skozi ubo šivan- ke, veseloigra ...........-......................45 Slovenski pisatelji II. zt.: Potresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica. I"r-tlre ................................................230 Tigrov i zobje......................................1-— Tik za fronto .................................70 Tatič. (Bevk), trd. vez. ..................-75 Tri indijanske povesti —..................3® Tunel, soc. roman ............................1.2® Trenntki oddiha ..............................-50 Turki pred I hi najem ........................30 Tri legende o razpelu, trd. vez......65 Tri rože .............................................. Tisoč in ena noč: I. zvezek ................................L3® II. zvezek ....................—.......1.40 III. zvezek.......................—......130 S KNJIGE SKCPAJ ............3.75 Tisoč in ena noč (Kape) vez. mala izdaja .................L— Ugrabljeni milijonar ................ 1-3® V krempljih inkvizicije --------------1.3® V rebstvu (MatlčiC) .......................1^5 V gorskem zakotju ............................^5 V oklepnjaku okrog sveta: 1. del .........................—...............9® 2. del................-...........................J® OlIA SKUPAJ ------------------------1.60 Veliki inkviztter ------------------------1-— Vem (\Va klora). t»ro& ----------------35 Vojaka as Sifcana. o slikami.........23 VriMr. (Kabiadraaath Tagore), trdo vezano *?5 broširano .................—...............4® Volk spokornik in d« age povesti....L— trdo vezano.......................135 Višnjega rrpntiea. roman. 2 knjgi 13i Vojni, mir ali poganstvo, L gv.....35 V pnstiv je šla. 111. sv...............—35 Valentia Vodnika isbtttnl spisi ____3® Vodnik svojemu naroda------—.— Vodnikova pratika L 1927 ___________Bi Vodnikova pratika L 1938 .............3i Vodniki in preporoki .......................0® Znrisel smrti .....................................i® Zadnjo dnevi nesrečnega kralja —M Za kruhom, povest ........................... 35 Zadnja kmečka vojska ------------------73 7adnjn pravda, ves. ———-------—7® Zgodovina a nevidnem človeku---35 Zmaj iz Bosne .........................................-7® Življenje slov. trpina, izbrani aptet AleSovoc. 3. zr. skupaj-----13® Zla t okopi _____-..............................2® Ženini naše Koprnelo...............-......-45 $lata vas --------.............................— Zmote In konec gdč. Pavle---—-.45 Zbirka narodnih pripovedk: I. del............................. R. U. R. Drama v 3. dejanjih s pred Igro, (Ča i»ek). vez..................45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .......751 Veronika Deseniška, trda vez ........1.50 j Za križ in svobodo, Igrokaž v 5 dejanjih ...........................................35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .............60 5. zv. Po 13 letih. 4. dejanj« ...........C0 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .................................. Narodne vojaške .( PerjanCiO ...........30 Lira. srednješolska. J. in 2. zrezek po .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Prt-gel) ......1.— Mešani in moški zbori (AljaS) — zvezek: Psaliu Ti veselo P«»j; Na dun; Divna noč .............4® 6. zve2«'k: opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite Go-si»oda; Občutki: treslo ...................4® 7- zvezek: Slavček: Zaostali ptič; Itoniorudna iskrica: Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 JS. zvezek: Ti osrečiti j«» botl (me-šjin zl»<»r>: Prijatelji in gen-«-a (mešan y.iK»rt : Stoji, solnčice stoj; Kmetski biši .........................40 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene i»esml za mešan zbor .................................. 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ................. 14. snopič. Sv. Roštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .......... 15. snopič. Tnrki pred Dunajrm, Fabjola in Neža ............................ 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega o*roka ........................ PESMI in POEZIJE ...60 30 30 12. Taiituni Ergo (Premrli .......... Mpšue pesmi za mešan zbor — (Sattuer > .................................... 12 Pange iLiigua Tantum Ergo Ge* nitnri. (1'oer.steri ........................ 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-uitori (Cerbiči .............................. Hvalite poda v njegovih svetniki ti. 2n |«esnii na čast svetnikom i Premrl i .............................. 10 obhajilnih in 2 v castpresv. Srcu Jezusovemu Itimuii ............ Missa »u lioiiorcm St. Joseph! — (Poga«-tinik» ............................... .30 .30 Kyrie .............................................. K svetemu Rešnjemu telesu — (Koersleri ............................ .1.— ...59 ..30 3® ...50 ...40 ...35 ....40 —G® Sv. Nikolaj ........... ___4® ....60 Akropol is in Piramide ......................Ko broširano —...................................80 Azazel, trdo vez.................................1.— Balade in romance, tnla vez ........1.35 Bob za mladi zob. trda vez -............40 Kraguljčki (Utva) ...............................65 trdo vezano ...................................BO Moje obzorje. iCanjilt ....................1.25' Narcis (Grudeut, broš......................30 Primorske pesjpii, (Grudeu i. vez.....35 Slutne (Albrehti, bro?......................30 Pohorske poti (Glasen. broS. ..........30 Oton Znpančič: - Sto ugank...........................—............-50 Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .............90 Zlatorog. pravljice, trda vez ..........60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR • (PavčiC-> Slovenska koračnica: 10 zrezkov. Vsak zvezek ikj .........30 10 ftezkov skupaj ........................230 S mladinskih pesmi (Adamič) 30 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA i I Album sl«>v. narodnih iiesrnl (Prelovec) ...................................80 Sest narodnih pesmi (Prelovec) 30 MEŠANI TS MOŠKI ZBOR IL del ...................... Znamenje štirih (Doyle) ... Zgodovinske anekdote ... Z ognjem in' mečem ...-- Zločin in kazen: I. in II. zvesek vezana ____..._____________ -3® .-3® .135 ______________________________35 Kreutzerjeva Zgodbe Napoleonovega huzarja vezana ______________................ Zgodbe zdravnika Zlati pantar ______ 3® ..7® ZBIRKA SL4>VENSKIH POVESTI ir aU I. zv. Vaji 3. zv. Hode 3. sv. Vesele povesil 4. sv. Povesil in ist« JS .35 35 Slovenski akordi I. zvezek ..... IL zvezek ------- (Adamič): .............................15 .......................75 Pomladanski odamvi. II. av........45 Ameriška slovenska lira) H al mar j 1 — Orlovske himne (Vodopivec > ........130 1® moških in (Adamič) MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) Izdala Glasbena Matica ..... Narodna nagrobniea (Pavčič) ... Gorski odmevi (Labarpar 2. zv. 45 .....40 ....35 „...45 DVOGLASNO: Nail himni.............................................50 MEdANI ZBORI t IL av. (Lekarnar) Trije RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM : Domovini, (Foester) !____________ Izdala Glasbena Matica ..4® Gorske cvetlice (Laharnar) četvero In petero raznih glasov —.....45 Jaz bi rad rndečih rož. mofikl zbor z bariton solom in priredbo m dvospev......................................30 V pepelnični noči (Sattner), kan-' tatnta za soli. zbor la orkester izdala Glasbena Matica ______ .75 Dva pesmi (Prelovec). aa moild abor la bariton solo .............—-..20 If an mi (Groa). Vionft MIhu. —« Kraajake iege In navada. Na* ■adavoljiho, 3 svezki skupaj L- NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju na rilrah. 1 zvezki ........................3.54 Buri prideio, livručnii a .......................20 NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tsmhn raški zbor in petje (Bajuk) ....1.3® Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih |>esmi l Bajuk » ............1,— Na Gorenjskem je fletno ................1.—. RAZGLEDNICE Nevvjorške. Itazlične, dučat .............40 Velikonočne, božične in novoletne ducat ................................................41 Iz raznih slovenskih krajev, dueat .10 Narodna nosa. ducat ......... ...............4»| posauiezue po .................................0J ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moč n i m papirju s platnenimi pregibi -------------------------------------------------7.50 Pokrajni ručni zemljevidi: Dravska Banovina ..........................30 Gorenjska ......................................39 Slovenske Gorice, dravsko ptuJ. skopolje .............................................30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Poli or je, Kozjak ............................30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ....................................34 Prekmurje in .Mednmarje ............30 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje ________30 Canada ...............................................40 Združenih držav, veliki ................4® Mali ...................................................15 Nova Evropa........................................59 Zemljevidi: Alabama. Arkansas. - Arizona. Colorado, Kansas, Kentoekj in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, vsaki po................25 Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin, West Virginia. Ohio, New York — Virginia, Okie, New York —» vsaki po ............................................41 Naročilom je pruozitl denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajt® pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni u ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA4 Sit W. It Street i OH A* KEW YORK, THURSDAY, WAY 5, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. 8. JL BOO O PREGELJ: ZGODBA O DREVESU * sva srečno prispela. Kar dobro ču-: Um pot v perotih." Samico je skrbelo: "Kaj bo, če j ne najdeva primernega kraja ^za: no drevo. Borno je stegalo tri veje; gnezdo. Da bi e dvorišče je sivo. Pokri-1 Slavca sta zletela. Za njima je •aro. pokr*vam! Da boš lepo sivo i sklonilo drevo svoje veje. Vanje ju d^tvo sredi s'vega dvorišča, kjer! je hotelo zaplesti, da bi ga ne pu- U.pajo sivi možje. Vse sivo! Si-1 stilu samega. Više sta vzprhnila vo'" Tako je šepetal prah in marljivo prekrival v vedno novih plasteh komaj vzbrstele liste, dokler se ni-' j »k'.on'li in ohlapno obviseli kakor kosi zmrvenega sivega papirja. Drevo pa je lo vse višje tri v m j z vrhom preseglo prah Ko so !rvca. Preko rtrehe sla se pogna-a in izginila. Samo je ostalo drevo sredi sivega dvorišča. Trdo je uVa!o v njem: Samo. samo. samo! Za Lunjastimi oblaki je izginilo ječalo in poganja-i solnee. Čez sleme je planil veter, ravne veje, da bi j Ž', iigaje se je zapletel v veje. Vil j-h j iu se posmehoval. "Hoho. mlado drevo, neumne drevo, kaj počneš samo sredi dvorišča. Pojdi v gozd! Pojdi v gozd! Tam so tvoje vrste. Tu je prah! Prah! Z glavo se je zaril v prah in ga iii'ial s polnimi prgišči okrog sebe. da je napolnil kakor siv oblak vse dvorišče .Sikaje je bičalo drevo :iak in škripaje vpraševalo: "Kako .iaj pridem do gezda? Kako? Kako^" • Neumno si, mlado drevo. Kaj vprašuješ? Dokler bodo tvoje ko-rerine tičale v zemlji, se ne boš raztegnile čez dvorišče vijolične večerne fence in je zadišalo od daleč po rosnih travnikih, je razklenila. Na dvorišče ni nikdar padala rc«a. Novič je bila pomlad. Prvo soln-ee je božajc drselo po golih vejah In trkalo, da so otekali popki in cMuti za drugim zeleno pokali. Sredi rjavih, lepečih luskin so ležali listi še vsi zviti in zmečkani. Niso prav drznili, da bi se razmekni-li in razklenili. V sclnčnih žarkih je bilo še vse preveč trpkosti zimskih mrazov in v kotih dvorišča so umazano mežikali kupi poslednjega snega. Tedaj je sedel na sred-i..to vejo par slavcev. Samec si 'c cbtls&l pot s čela: ' Hvala bogu, da V drugo se je pretegnilo drevo. Jedko ga je zvila bolečina, ko se je vtrgaia druga korenina. Drevo je ječalo: — -'Boli, boli do srca!" Brezsrčno ga je oponašal veter: ■Boli boliii! Takšna ste, drevesa. Čim siabeje se vam godi, tem globlje poženete korenine. In potem steče te in vekate, da se ne znate presaditi!" Kakor pijano je omahovalo drevo v vetru. Pozabilo je, da stoji sredi kasarniškega dvorišča. V gozdu je. Okrog njega šepečejo drugi. Na široko je razpelo rogovilo. V njej varno leži gnezdo. Kakor v naročju. Slavca gnezdita v njem. Tri drobna jajčeca leže v gor ki dlani gnezda. Kam sta odletela slavca. Jajca se bodo shladila in bodo zpnila. Kje sta slavca? Vihar ju je sagrabil v svoje tenke roke in ju cdnesel, kdo ve kam. "Vmi mi slavca, da se gnezdo ne shladi! " je zakričalo drevo in ie pognalo za vetrom. Ostro se je zlomila poslednja korenina. Veter je dvignil drevo do slemena. Pome! ga je v tenkih, okrutih rokah in ga spustil z viška nazaj na dvorišče. BOJ LETALCEV S SPANCEM KVAREN VPLIV SUROVE AGITACIJE NA MLADINO Angleškemu letalcu Mollisonu, ki je priletel v pičlih petih dneh iz Anglije v Capetown, se je pripetila nezgoda, ki pa k sreči ni imela hujših posledic. Letalec se je morji zaradi popolne izčrpanosti spustiti na tla. S to nesgodo je bilo pa1 p( jasnjeno vprašanje, ki se je vsi-j Ijc-valo pri vsakem rekordnem poletu, namreč, kako dolgo vzdrži letalec v zraku brez spanja. Za polet je treba osredotočiti vse duševno sile in tega iii zmožen močno utrujen človek. Boj s spancem po- j •itune letalcu usoden. Nekoč sem bil na štiridnevnem; poletu — pripoveduje pilot v lan- i donskem listu — in spal sem komaj' tri ure. Četrti dan mi je bilo brnenje motorja že sladka uspavan-1 kr. V trenutku sem zatisnil oči, le-, t&lo je letelo mirno v višini 900 m. j Naenkrat se je močno streslo in zemajalo. Motor je strahovito za-brnel. Zdramil sem se iz polsna in opazil, da drvim naravnost nad gozd. Mislil sem, da se je zlomil prrpeler, tako močno sem okrenil krmilo, toda k sreči je propeler napor vzdržal. Ne da bi slutil, sem se bil med kratkim dremanjem spust ii 400 m niže. Koliko nepojasnjenih nesreč je že zakrivilo v letalstvu tako trenutno dremanje! En dan v letalu jc zelo utrudljiv, kaj šele pet ali šest dni! Navaden človek si niti misliti ne more. kako težko je letalcu boriti se s spancem, ki mu vtono bolj sili na oči. Močno iz- V divjih vrtincih je vrel prah. V debelih plasteh je posipal zlomlje-1 črpan letalec se ležko obdrži v zra-ne veje. Marljivo je hitel in skrb- j ku in vsako njegovo prizadevanje ljivo škropotal: — "Vse sivo! Vse j spustiti se. zlasti pa spustiti se za- sivo! Vse sivo....' SESTDESETLETNICA MORSEJEVE SMRTI j silno, je zelo nevarno. V vsakem ' letalu, ki krene na daljšo pot. mo-! ruta biti dva pilota ter imeti od-| cL?jni in sprejemni radioaprat. — : Drkler jc pa letalec izpostavljen napornemu boju s spancem, je izpostavljen tudi neprestani smrtni nevarnosti. CENA DS. KERNOVECA BERILA JE ZNI?A*A Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER» St» B« Ml r.t« j!o nikdar dvigniti na pot." "Pa hočem, hočem!" je vedelo d::vo. Nič več ne bom stalo sredi praznega dvorišča. Onstran sivih1 hiš vrste v njem drevesa. Z drobnimi vc ami se božajoč sklepajo, s slo- Narailte KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 218 West 18th Street H*w Tark City Prešlo je šestdeset let, odkar jc genialni Američan Samuel Finley Mcrče zatisnil za vedno svoje oči, potem ko je človeštvu daroval ele-tromagnetsko telegrafijo. katere o-mrežje bi lahko imenovali živčni sistem našega tehniziranega časa. , . Že dolgo Dred njim je človeštvo sloji sezd. Druge cb drugem se]^^ QajU metode. po katerih bi i sjioročali svoje vesti v čim krajšem j času na čim večje daljave. Davno k.ml belimi debli rasto drugo cb pred odkritjem elektromagnetizma drugem. Sama drevesa. Vsa polna' bm v rabi svetlobni znaki v naj_ .o zelenja. Ko je večer, so njihovi i r3zli5nejših variantah. Toda do polni dišeče rose. Brez pre-, očj^r.ne^a preobrata je prišlo SC-si šepečejo žalostne in ve- le z ^^ elektrolize po angle-011? pCimi. , škem naravoslovcu Mihaelu Fara- Drevo se Je skrčilo. Kakor nape-; dayu s čimer se je uvedla elektriki struna je počila prva korenina. ka v brzojavno službo. Zdravnik ?.fetča bolečine je spreletela drevo 5cemmenng je izkoristil pojav raz--lo vrha. Pa to mora biti. Drevo bo i1 o z vetrom v gozd. vrhovi :Ljnka krejanja vode po električnem toku za konstrukcijo prvega elek- Tarn V gozdu SO zelene sence. j ničnega, brzojavnega aparata na Nikjer ni prahu, da bi dušilo liste,j tcai temelju: Oddajni apart spro-ko se razpletajo k luči. Visok vrh se razpletajo & mu. »*« -31 ii bo nadelo drevo. Vse zelenje bo' na njem vzbrstelo, ki je zvenelo v praznih letih sredi prašnega dvorišča. Na vseh vejah se bodo odprle svetlo rdeče dišeče oči, ki so v.selej brez plodu počrnele. Kakor Ja «a je zapadel rožnat cvet, bo dehtelo sredi gozda. i! Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. * 8th Street New York, N.Y. Telephone: CHELSEA 3(78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN s pritiskom na gumbf ki sklene električni tok, v sprejemni postaji, kie; gre električni tok skozi posodo z vedo, majhen, mehur v tej votL — znamenje, da se je delček vede razkrojil. Z različnim številom zaporedno pojavljajočih se mehurčkov je Soemmering sestavil tudi brzojavno abecedo, ki je bila uporabna, toda zelo neokretna. Šele ko je Faraday odkril tudi pojav elektromagnetske indukcije, je prišel čas za praktičnejše električne brzojavne aparate in celo slavni matematik Gauss je skonstruiral takšnega. Odločilni korak pa je napravil z najpreprostejšimi pripomočki Morse, ki je bil po poklicu slikar in se je le v prostem času bavil s tehničnimi eksperimenti. — Morse je izumil tudi brzojavno a-becedo, ki je še danes v rabi. Svoj prvi telegram je poslal iz svojega ataljeja — kuharici v kuhinjo. Kakor le redki izumitelji, je Morse i-mc) srečo, da je svet priznal njegovo delo še za njegovega življenja in mu omogočil brezskrbno eksistenco. Pov r a tek k ročnemu delu Ivcinica za cigarete* —Perusa v Mcnakovem je tvegala interesan-tfcii po?kus. Nastavila jc več sto de-lrvfe za ročno izdelovanje cigaret in se hoče posiužiti tega načina t izrielovana v večjem obsegu. Po eni strani je to storila zaradi tega. da nekoliko zmanjša brezposelnost. po drug: strani pa zato, ker so z roko izdelane cigarete kvalitativno mrogo boljše od strojnih izdelkov. Ivorničarji upajo, da jim bo glede na ta pestopek tudi država znižala nekatere dajatve. finalni salon za pse V Londonu so pred kratkim o-Ucrili kopalni zavod aa pse z vse-t vii pritliklinami. Lastnica zavodi; je večja družba, ki si obeta od svoje ustanove lepega dobička. Njen nrmen je izpo3lovati v vseh angleških mestih kopališča in česalne salone za pse in sorodne živali. V Londonu že imajo takšno česalni-kjer ostriaejo. počešejo in osna-žiio psa za 75 centov. Ni smiselno nezaupanje Podpredsednik avstrijske Narodne banke dr. L. Kranz dokazuje v dunajskih listih, kako nesmiselno je skrivanje denarja, katerega hranijo ljudje doma v strahu, da ne bi ga izgubili v denarnih zavodih. Od lanskega do letošnjega aprila je na ta način ležalo v skrivališčih plahih lastnikov denarja 140 milijonov šilingov in ljudje so zaradi tega bili ob 7 milijonov obresti. Dr. Bruening je rekel zadnjič na nekem volivnem zborovanju: — "Pazite na našo mladino. Če jo boste brezobzirno vlekli v politiko, se bo to lahko končalo s katastrofe." Dnevni tisk prinaša zadosti dokazov kvarnega vpliva volivnega razburjenja na milado Nemčijo. —" Tako je ušla 16-letnemu gimnazijcu Glaryu v Hohenhamelnu kot prepričanemu Hitlerovcu o priliki nekega spora surova psovka na naslov Hindenburga. To se je zgodilo v javnem lokalu. Policija je morala sestaviti zapisnik. Glanz je zvedel, da bo najbrž moral zapustiti šolo. Prišel je domov in se ustrelil z lovsko dvocevko. Blizu Draždan so se skregali gojenci nekega vzgojc-voiišča na šolskem sprehodu. Neki deček je pripovedoval, da so glasovali njegovi starši za komunista Thalemanna in "prav storili". Dva tovariša sta ga vrgla z mosta v reko. Obležal je sicer na bregu, a se hudo potolkel. Nacionalističen učitelj cbrtne šole Wilke v Halleju.J 23 let ?tar, je bil tako obupan po ! Hitlerjevem neuspehu ,da se mu je zr-xešaio. Skočil je iz okna tretjega nadstropja šolskega poslopja in Obležal mrtev z razbito lobanjo, i L;.hko bi nadaljevali te dnevne ve-1 zii bre: konca. .. Nekaj razvedrila f nudijo samo zaključni podatki o-=rednjesa volilnega urada. Kažejo namreč poleg v^eh za pctorico t'cr.diaatov oddanih glasov š l S G22 posebno izbirčnih volilcev. Ni-■o bili zadovoljni z uradnimi kan-oiciati ter sc si sami postavili druge. Seveda ni-so imeli ti gia-ovi ,v.»-•hnt veljavnosti. Med •'zasccaim: p.tzid**nti" jc na prvem mcitu btk*er Miks Schmclling. svetovni zmagovalec. Zbral je 622 glasov, cla^i s? ni posluževal nobene pro-[ p^Eande in odkrito izjavil, da b-/ ^ i v al za Hindenburga Charicy Chaplin je zbral 200 glasov, da^i rima kot državljan Severno-ame-iiske unije nobenih narokov na piezidcntovsko čast na Nemškem. Ti glasovi 50 bili oddani povečini na 'Bavarskem. Dr. Eckener. znani Zcpoeiinov vojnik, je podlegel neKdanicmit prestolonasledniku, ki c dosegel 130 glasov. Med skrom-iiCjčimi kandidati so Hans Albers, M^ks Reinhardt in celo italijanski bokser Primo Camera. Slednji dobil samo en glas in sicer v Bc lir-u. Nesreča ne pačiva! Tudi tmrt ne. Podvrženi ste eni ali drogi vrak dan. KAJ STB PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO 8VOJ1H OTROKI Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrti F Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00. članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo ▼ Združenih državah z 8. člani. Pristopniua proata - Berite najboljši slovenski tednik "Novo Doboglasilo J8KJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbašnik, Ely, Minn. n» umetnost je prišla danes že ta-korekov tako daleč, tla se dado soki umug-ih žlez umetno nadomestiti. Takšna zdravila ima v z«lo-vsaka lekarna. Med orjrani. ki jih človeški organizem more pogrešati, .j«* v prvi vrsti vranica. IVi nekaterih krvnih boleznih j«* eelo potrebna njena fnlstran tev. V takšnih :>ri-merih prevzamejo vlogo vranice t-tra. Slepič je takisto hr»-z viil-nega pomena v trehusiii votlini. Xe«'eto ljudi živi tudi ln«v. ž<>lč-neira mehurja in >o s tem rešeni žolčui kamni. I);j -t- i i; i 11-c • ► oil.^trji nijik razni tleli ž<*1\ič nfinj znano ni. da /.'.- j ve ljudje lahko brez h lt-a.; Zdravniki no imeli priliko < j>:i/.o-' vati primere, k > m' je tednik l»i t /. žeh dea zredil. Seveda na ne mii--ti i * • ipri rperariji!« te vr>!>- p 'a . hiti. da rada nastopi u>alt>krvn"»r | k" \ et-krat p«»vzr«»ei Miir" Tnd-daitka — laltk.....I tran •s i i rovcNji pa n|ii<- < la!»-r t«aj\«t"- p«-t k» i! m re I««! m k za iiiivi- na važnejši e.l. \ ilru^e se 'ah k T -m'. • Ire/a : - v. - eer la !• lakot. i ».i NK'II.'I rt. i z operacijo. Kite. ki služijo člove-kemu telesu samo za prenašanje moči. ni>»o neobhodno potrebne z.a zivijenje. (Vlo v možganih človeka -o mrtvi deli. ki se lahko 04I--1 ranijo. Tako se if;i .pr. sme izrezali precejšen del malih možganov. Popolnoma nenadouitMliive pa mi oči in ušc.>a. 1'diii živci se lahk<» /.aš^je o in celo razcepijo in spletejo svi!!i»:itimi nitkami. Koža se da pre-aditi iz cnejra «»rpa-na na drn^e^a. Kri je poprej nadomeščala solin razt«*piia. zdaj jentljej > namestil nje kri iste krvne skupine. Kdin«». '».i iV-itr je <"-l»>vi-k izklj-••en. je rejren^racija n >va tvor-1 a organov, kakor vidimo pri /Fv ih ni/i.;" vrve. Tu ;e narava I>ri i-li.vrkii |"»jM»ln«>Tiia "dfKivetla-la. V.at • j !iatl'»mt'št"'a in ov-ku .♦• iiiia»l»».T. V m p 'in' i ' s.i :ii p. •. >i n 'i tit i" \ * eirt : »«Ied.Vam more hranilnica odgovoriti. — — — — — — — — —' — \ dunajski "I raniji" jt» predaval univ. prof. dr. Jul. Scluiitz-ler, glavni kirurg bolnice v W.ird-iiu «> nadomestili in nenadoruest-nili delili -v človeškem orpaiiizinu. Xij«fgi»vo predavanje je bilo prav iMjučno in liazoniit. \'ajboljši prejrled n trm. kaj st* tla v človeškem trh-su nadomestiti. in kaj se ne Ua. iuia pne kt-nir^'. (V|»rav vet-kraT pritneri. da se rode otroci z raznimi |hi-inanjkljivostmi ju se eeh» d<»«?aja. da tiakaiii otroei žive. je mnogo zanimivejše to, kateri dHi se Jah-ko oilstranLjo iz našega urbanizma ne da. l>i zaradi tejjra moral človek umreti. l&mocelnik jt» torej tisti čarovnik. ki mu je dovoljeno posegati v skrivnostno tvorbo našega organizma. ne tla bi zahtevali za odkupnino bolnikovo življenje. Splošno je znano dejstvo, da je človekovo življenje brez obisti izključeno. Če se tega organa loti jetik«a ali če nastopi krvavenje, mora bolnik umreti. Tudi ravnili žlez ni mogoče odvzeti človeku brez nevarnosti za življenje, llrez ščitile žleze bi telo propadlo v najkrajšem času. X'astale bi namreč takšne motnje v presna vi jamju, d»a bi človeka v najkrajšem času uničile. Dokazano pa je. da more človek živeti s primemo zmanj šnim delom ščitne žleze, kar daje ranoeekiiku možnost, da jo delo-mo odstrani, če ne deluje pravilno. Tudi trebušna slinavka je izredno važna za predelo-vanje oglji ko vi h vod a nov in presnavljanj« sladkorja, vendar zadostuje petdeseti del te žleze, da ohrani telo v normalnem delovanju. Zdra-vil ti ......... .. ADVERTISE in "GLAS NARODA' Ta GLOBUS j kaže v pravem razmerju vodovje in suiio zemljo. Na nieT" <*o vse i7uremembe, ki so posledica zadnjih bo odgovoril na vsako zemlje-; dlsi odraslim, bodisi učeči se | Oiobusom vam je pri rokah svet save. KI^—imO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnčev. MODERN VZOREC krasen Predmet, ki je kulturne vrednosti za vsak dom CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — $h 'GLAS NARODA 75 216 Wfst 18 Street Key York, H. X. 1 1 |< —' "O ODA" new york, thursday, may 5, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAIL7 Id U 8 A. Naj ljubezen joče roman iz uvljknja. Za Glas Naroda priredil I. H. n ° ■ B VJ (Nadaljevanje.) Kaj Iro, jc hotel odločili st-Ie pozneje, ko bo izvedel o njeni družini in kuj je bil njen oče. O tem Ivore Se ni vprašal. Govoril bo O vsem 7. njenim bratom in bo na podlagi tejra izdelal svoje načrte. — Tukaj smo Rudolf. — veselo vzklikne Lori in pokaži- na nizko, z briljaiiom obra&eno K.šo iz rdeče opeke, ki se pala v kotu, dvigne glavo in takoj spozna Lori. nakar veasela skoči*k njej ir. *=» ii s,pe-nja po kolenih. * - Hišna vrata se od pro in gospa Marija se prikaže. na pragu; liori sh ji vrže v razprostrte roJiV. — Mati! — Nisem te videla, ko si prišla. Lori. in vendar sem tpogosto gledala skozi okno — iu Erik ti je šel naproti. — govori gospa Marija meti solzami. KudoJf gleda gospo z belimi lasmi, katere obraz mu je bil tako poznan, kot bi ga bil preti nekaj leti že enkrat videl. In v bolj razsvetljeni sobi se mu je .spomin še bolj zbujal — premišlja, ko ga g« spa liergerjeva hoče pozdraviti. Toda govpa. Marija povesi že dvignjeno desnico in slrnii s prebodi ji vini ipogledom v obraz posla-niškega svetnika, eegar roko je prijela Lori. Med smehom iji jokom pravi mlado dekle: — Mati, vsa nu»'a sreča! Urof Rudolf Verd'n ljubi tvojega ''t roka. Toda otrpla stoji gospa liergerjeva in stiska ro(!e v svoje krilo. Gospa Marija samo prikima in reče: — (irot' liu-lolt' Verdru.' Da! Tako; sem vas s]»ozuala. Nisem vas s»» pozabila. (jo».j»a Marija se nekoliko za -meje. Cudito se je razlegal ta nueh po t i hi sobi. Osupnjeua gleda Lori mater, katere besed ni razumela, katere obnašanje se ji je zdelo nekam čudno. >koro blazno. Plaho ji pride skozi ustnice: — Iti če «ra poznam! — Nato obrnjena k Rudolfu, ki jo gleda in ki jo je prejšnjem ipoznanju zopet iskal: — lirof Verd in. ali im vcv ne poznale* Pomislite nekoliko! Ivo sva se prvi? videla, je* bila moja hčerka stara komaj pet let — in zdaj je od tega že šestnajst let in to je dolgo--- Rudolf j«' takoj vedel, čegave no bile te žive <»či : stal je nasproti gospej Mariji Virbnikovi. prvi ženi svojega brata in ta žena je !jila moti ljubljenega dekleta! To oilkritje ga je spravilo iz ravnotežja. Otokarjeva želja, najti svojo družino, se je nepričakovano hitro izpolnila. Njegov pogled zleti k 'Lori — ali je ka.j vedela —Toda ko vidi njen plahi, zmedeni obraz, jo je na tihem prosil odpuščanja, da se mu je za trenutek porodila suniiija. tla se je zvito hotela ž njim poigrati. Prav ničesar ni vedel, nedolžni otrok! Iloko položi okoli ni enega vratu, nato pa pogleda gospej Mariji naravnost v obraz iu reče: — Da, zdaj vas zopet poznam, milost I ji va gospa. Lori pritisne svoje lice na Rudolfovo ramo. — Povej vendar. Rudolf — tako čudno mi je vse — -— Lori. bodi trdna. Zdaj boš nekaj izvedela, kar te bo zelo presenetilo, zato poslušaj: — Lori pridi k svoji materi. — ga prekine gospa Bergerjeva i; prime s vri "o hčer za roko. — od mene naj izve. ne od vas — "Lori. gospoda si oglej natanko: ta j«', ki ti je vzel tvojega očeta in je iz ivoje matere napravil riajiiesrečnejžo, najbednejšo ž<'no. Lori krik ne da je vsakega sp rele tel o do mozga. Trdno se oklene Rudolfa in s prestrašenimi očmi gleda v njegov smrtno bledi, resni obraz. — Rudolf, reci mi — ur resnica. — kar trdi mali — saj to »nore biti ns! I^ori glasno vzdihne. Obraz si zakrije z rokami. Rudolf stisne ustnice. Posta) je/ves bled. Kako spretno je znala gospa govoriti! se je bilo res pa vendar hi mogla povedati malo drugače in lepše. Vsaka njena beseda je bila pomočena v sovraštvo, in maščevalnost. —- Da, Lori gospod grof Rudolf je bil tedaj Se mlad mož. poln ponosa na svojo družino in poln zaničevanja do gostilničarje ve hčere. ki >e je vsilila v njegovo družino, ki so se je hoteli otresti kot nadležne golazni in vsako ceno. Njegovemu uplivu se imamo tudi zahvaliti, da vaš oče ni hoteJ več vedeti o vas, četudi sem bila" z Erikom na Ilmcljniku. — Na Huicljniku ste bili.' — krikne Lori s tresoč'm glasom. .Mati prikima. — Da, bilo je nekega deževnega dne — kot bi bilo včeraj, mi je še vedno živo v spominu — tedaj sem videla' tvojega starega očeta in mater in tudi poznejšo grofico Verdinovo. (I)aljc prihodnjič.) ZADNJI CAR Saj tudi ni tako. Veliki knez Aleksander je objavil zanimive dokumente o polomu carske države iz katerih posnemamo naslednja mesta : Carjeva odpoved na prestol je dokončno odločila usodo Rusije. Nihče iri tega bolje razumel nego Nik i t a. (car) sam. Prijel me je za roko in me od vedel v svojo sobo. — Kaj naj naredim— je vpraševal. — Kaj bo z menoj, s teboj, tvojo materjo.' Nr-eni več voljan biti car. Nikoli si nisem želel to postati. Ne razumem umetnosti. kako se vladajo dežele. Ne vem niti tega. kako naj občujem s svojimi ministri. Ce bi bil Nikolaj I L sin pripro-ste družine, bi vodil harmonično življenje, njegovi predstojniki bi ga nagradili in vsi bi ga spoštovali. Ni bila njego-va krivda, tla je usoda njegove najboljše čednosti prelevila v uničevalno orožje. Nikoli mu ni prišlo na misel, da bi vladar ne imel pravice biti človeški. smo se tudi streljanja z gorskim topom v nekem vrtu. V svojem desetem letu bi se lahko udeležil obstreljevanja kakšnega velikega mtM-a. Od osmih do enajstih dopoldne ill oil dveh do šestih popoldne smo opravljali razna domača -dela. Po ruskem dvorskem običaju ni bilo nobenemu velikemu knezu dovoljeno obisko-vati kakšno javno ali zasebno šolo. Doma nas je obdajal vedno eel trop domačih učiteljev. Predvsem pa so nas učili streljanja. jahanja, borenja z mečeiu in bajonetom. Najmanjša napaka pri čitanju kakšnega nemškega pisma nam je ukradla dodatne jedi. Kdor je odpovedal v matematiki. je moral klečati celo uro z nosom -proti ste-ni. IV smo obo-t.pvljaje se odgovarjali na kakno vprašanje, smo občutili težko črtalo na glavah iti na rokah. STARA PERZIJSKA PRESTOLNICA Mezopotam-ja, matica oriental ske kulture, nudi moderni arheo-i F ^ logiji vedno nova presenečenja. — j Tienutno raziskuje deželo več evropskih odprav, ki jim gre v prvi vrsti za odkritje starega Ktes'.fo-na. To mesto, čigar razvaline še štrle iz peska v puščavi, je nastalo iz prvotnega taborišča v peščini :a je stalo nasproti Selenceji ob Tie risu. Šelenceja pa je bila naselbina vojskovodij, ki so si bili razdelili dediščino po Aleksandru Velikem. Ktesifon je bila rezidenca Par-tov, arijatskega plemena jezdecev, ki so zavladali Perzijo in razširili s\ojo moč do Tigrisa. Prevzeli so giško kulturo in Sasanidi, ki so jim sledili, so spet uvedli staro perzijsko vero v ogenj in svetlino, ki je biia vera Zaratustre. Sasanidi so bili, ki so napravili Ktesifon za prestolnico svojega plemena. Povzdignili so jo v cvetoče mesto, domnevno v sredini prvega tisočletja pred našim štetjem. Ktesifon je imel svoje stavbe, mer njimi je bil najslavnejši Ko srarov lok. ki je deloma ohranjen še danes. Ta lok je vhod v obokano paiačo, ki je morala biti svojstve na po svoji arhitekturi in obsegu.' Še večja presenečenja pa so se od-pilr. ekspediciji, ko je začela kopa-| ti pod temelji te palače. Ugotovila ' j p. da so bile pod njo še večje zgradbe. Vse hiše so imele četvero-kotne temelje in na vsakih štirih > s'cbrih je poaivala kupola, ki je bila središče zgradbe. Stene in j stropi so bili okrašeni divnimi o-' kraški, predstavljajočimi rozete, granatna pabolka in razne okrilje- SHIPPING NEWS 6. maja: Olympic, Cherbourg 7. maja: Mauretanla Cherbourg, Rotterdam, Boulogne »ur Mer, Rot terdam 12. maja: Suropi. Cherbourg. Bremen New York. Cherbourg. Hamburg 14. majat Paris. Havre A'luitania.. Cherbourg Veendam, Boulogne Sur Mer. Rotter dam Reliance. Cherbourg Hamburg Majestic, Cberboui g 17. maja: Columbus, Cherbourg. Bremen Vulcunia, Dubrovnik, Tr»t 19. maja: Albeit Balltn. Cherbourg. Hamburg 20. maja: Homerir, Cherbourg 21. maja: Brenit-n. Chf-rbourg. Bremen Stat«*ndion. B-iulogue sur Mer. Rot erdunl 25. maja: Bert-ng.it la. Cherbourg 26. maja: Hamburg. Cherb' urg. Hamburg 27. maja: Franc*. Havre Olympic. Cherbourg 28. maja: Europa. Chcrhourg. I'.rempn Voletniam. Boulogne Sur M.-r. Rotter da in St IjouIr. Ch^bourg, IIhtiWi 1. Juni 'a: .Mauretania v Cherbourg Moderni ziiaiist-veiiiki bi v miši naravi odkrili oeitna znamenja Ivo me je dosegla vest o ear je-'za žejo po ljubezni. Vsi smo trp«'-vi odpovedi, sem si m"slil. da je li zaradi izredne o-anielosti iu ni-izgubil razsodnost. <>d kdaj se smo imeli nikogar, da bi se /. njim kakšen monarh odpoveduje pre- pogovorili, stolu, kt*r vlada pomanjkanje j kruha in so v prestolnici Imku.li nemiri? Ali gaje izdajstvo pe.tr«-graj-skih rezervistov pripravilo do tega.' Ali ni imel na razpolago armade 13 milijonov mož.' < >dpo-ved so mi jo zdela smešna zeta 1 Ml7 in sr mi zdi smešna še dano«. 24-urna bitka v petrograj-skili predmestjih bi napravila red. Od mojega sedmega do petnajstega leta jo bila moja vzgoja podobna vojaški. Moji 4brat bilo leta 1870. — Lori. ti ni hči mišjega brsta Otukarja. Skoro divje skot'-i od njega in z izbuljenimi očmi strmi vanj. Jaz — liči tvajejra brata <>tokarja.' Saj so mi vendar vodu« pravili, tla .i«« moč «><*e tv dolgo mrtev. Iu ipotem — Kudolf tem ti moj strio-- po- JO Xaš za.itrk jo bil »"aj. kruh in maslo. vso drugo je bilo ^trogo prepovedano. da bi se 110 ra'.vadili. Telovadba in streljanje nam jo izpolnilo liadaljuo uro.- Vadili Da. to se pravi, samo s tvojim očHom imam skupnog; Petnajst let pozneje. . Prišel je čas. da se poroeiin z najstarejšo carjevo heorjo. l'o starem običaju cesarske rotlbine hi mi moral car podariti doloeeuo število oblačil. Prejel sem štiri tacate srajc, štiri tacate spalnih srajc itd. Po štiri tucatc nd vsako vrste. Xekaj posebnega je hila si-«*-brna suknja in par srebrnih copat. Suknja so mi je videla izredno tožka. — Šestnajst funtov. ja.I ceremonial-. jo d« — Šestnajst funtov.' Kako naj jo pa nosim* Moja nevednost «ra je vznevo-ljila. Dejal jo. da mora žtMiin. ki pripada carski rodbini, v poročni noči nositi ta. nostvor suknje in to -srebrno copate, ko stopa v po-ročno sobo. K toj smešni navadi moram |>ri-šteti še drugo. ]»o kateri mi ni bilo dovoljtMio. tla vidim svojo nevesto na dan ]>rod poroko. i\Ioral som so udati. Rodbina Komanov-cev ni hila voljna, da bi opustila svojo tri stoletno tradicijo . , . ne živa*.i. Pod temelji h:šo so od- A \7 1 m krili tudi naprave za centralno V JU*jOoL./vVIJsJ kuriavo. Ktesifon pa je imel tudi stadion za borbe z živalmi. Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. > jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tor a1 da se Vas opominja, temveč obno. j vite naročnino ali direktno, aii pa j pri enem sledečih naših zaslooniko« «Vta. — Ill ti — <>i tu vrtlrl Seli- ml trenutka ko m-iii s]»ozna 1 tvojo mater. J'"11 111 >«n»gia vsega tega razumeti m so prime za glavo. Njene oči tavajo od enega do drugega, kot bi prosila, naj ji še bolj jmi jasli i o. Govorite vendar. |»ovejte mi! — Mati. ti -j vedela! Zato s mi tedaj prigovarjala, tla grem na Ilmeljnik — k svojemu očetu -- — Da. vedela sem. Toda iz gotovih vzrokov som to pustila \ nevednosti. — In Krik — ali ve * — Erik ve vse. — Saino jaz nič. — Potom je Cecilija moja sestra — zakliče ne nadonia — iti (»tokar je bil moj brat! Mati. takrat, ko se je zgodila ona stratum nesreča, ki me je tako potrla in me skoro pripravila ol< razum — še tedaj si molčala. — Strese so. — Razložite mi vendar! — To m> moro izvršil i z malo besedami. Pred enoiu tri desetim i le i. Lori. jo tvoj oče. grof (>t«kar Verdin. stauoval pri mojih sta nših v Bohinju kot mlad slikar. Pričela sva so ljubiti iu sva s- I♦<;r »čila v Londonu proti volji mojih in njegovih starišev. Ko bila stara tri leta. c«* «če zbolel iu ni bil za tiobono delo. Tudi kot slikar ni bH nikdar priznan, kot je pričakoval. Denarno*zadevo s< nan zelo prit takale. Konern« se jo tvoj oče obrnil na svojo'družino, ki se jr nato zavzela zanj. Poslali so ga v sanatorij — saj sama toga riifeem utojrla plačati — iu za jx>znejše okrevanje s»i »ra pridržali ;ia 1 Imeljnfku. Navzlic mojim pismom in prošnjam ga niso več pti-»tili k meni. k njegovi družini. — In nek epu dno pride grof Kudolf — nadaljuje s po vzdignjenim glasom in pri tem ostro pogleda Kudolfa. — prišel jo in m ponudil — denar, da ^e odpovem svojemu možu, vašonm oT-etu. In ker v t« nisem privolila, mi je rekel kratko in hladno, da jo moj zakon h tvoj »n očetom neveljaven, da r«l njoga sploh no moremo ni-v«Kar.a#h|«vati. Po mnenju grofa Rudolfa sta tedaj bila vidva -M m ErUc — n«zakou»k* otroka. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, T Cs ABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" o« Ste urno tu« čltiutTo, p«č pa ni Slovenci ▼ mi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu'.ig. A. SafUA Salida. Louis Costello Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louts Banich ILLINOIS Aurora, J. Butchar Chicago. Josepn Bilsh, J. Bevfilft, ! J. Lukanich, Andrew Spillai Cicero, J. Fabian Joliet. A. Anzelc. Mary Bamblch J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle, J. SpeUcti Ma^coutan. Frank Augustln North phicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barboricb KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Pran* Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouie, Fran* Pucelj Ely. Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Goute Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia. Frank Hrvatlch Waukegan, Jože Zelene I MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ MONTANA Klein. John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsba Little Falls. Frank Mails PARIS 14. MAJA <12:05 A.M.) 10. Junija — 29. Junija ILE DE FRANCE 3. Junija 21. Ju lija — 8. Ju ija (opolnoči) FRANCE 16. Julija 3. razred do Ljubljane in nazaj od $139.00 naprej Za pojasnila in rotne n«te vpra-iaite nase pooblaščene agente 9reaek J&ue 19 STATE STREET. NEW YORK 2. Junija: 1'otunibus v Ol««*! iH.tirR in Krmnim General Von S(t*ubt*n v CbtTbuurg in B;.-m<»n 3. junija: l.e Kranri- v Havre Majt'sliu v OherlHiurg Wvstcriilantl v Havre 4. Junija: ituttfriUjii v llouli.gne t»ur X[pr T. junija: l.t-viathan v Cli«*rl>«iurjf iirt-men v CherLouig tn Bremen 8. Junija: 1'if.s. 'lloriline v t'lu-rbouig Aquitania v Ohi-rl»i»ur(j 9. junija: S .t t urn la v O-lih in llavre 10. Junija: Contf liianraiiuno \ (jenovu L~iplaiid v Havre 1». Junija: 1 uriš v Havre liotm-ric \ Clu-rbiiuric • Wt.-ntJ.jm v U"uluync -sur Mer 15. junija: t »lyni|»ic v (.'licrliimru I •••reiiKai ia \ t"ln i lH,urp l-.uruiiu v Cherbourg m Drvim-n 16. junija: Krame, Havre l.Vrlin v Bremen 17. Junija: Koma v Genovo 1 eriiilantl v Havre 18. junija: it-i.ti.t ii v i Bti«iliurg Ma jest ie \ < "h»-rK,iur«c .\iaurt «..iit.i v CherLuurK Zi. Junija: Premeti v i*h»rlM»nrs: in |{r«*>n«n -it'« «t t v rl>'..jr« fn Bit m. i, Z'. Junija: V'll'rania \ Tr«l 1 '.e'K« liiaii't \ H.i\ I »• <5. junija: \'t l»-inla m v B uI»*ih sur M»r ZC jumja: Ciis v Cin-rboina in Bremen Zr.. Jim j a : lite Cramlf v Getnivo 1 \ 111 ii.i i. \ t'ti'TUjurg Jum.a: J» • ris \ Havre .\t|iiitčiti.a \ Clierlfurg 30 junija: iu|i'aiii i M 'Vil \ llavr* 4.eiieial V-.II St»-ul>eii \ Hreni- II VJ>ELlMJEi«PAKNlKE Spodaj irrenovana slovenska tvrd*-» zastopa vse važne Tr?ns-atlantske Linije in zato lahWo odpremi viakeqA potnika na kateremko i parniku. V vašem interesu je. da se kadar mi. ■ iite na potovanje v stari kraj. ah o-i tam sem, vselej odrnete na st^ro. znano m zanes jivo domafe pod:etj~ LEO 2AKRAJŽEK General Travel Service 1259 Second Ave.. New York. N. Y 13 LET V TEM POSLU'. NAZNANJAMO VELIKO ZNIŽANJE CEN na gljsovitih ladjah SATURNIA IN VULCANIA- ZA DIREKTNO VOŽ.VJO V STARI KRAJ brez presedanja, carinskih motenj in drugih voženj po že°eznici iz New Yorka v "VULCANIA" I /. maja Dubrovnik ai Trst "VULCANIA" 24. junija Za cene in vsa nadaljna navodila vprača^te svojega agenta COSULICH LINE 17 BATTERY PLACE.NEW YORI: i Posebna plovba v Havre *to * tokti a »' n • * po posebni ceni, SATURNIA 9. junija OHIO Barberton, John Bal&nt, Joe Hi r Cleveland. Anton Bobek. Chas Kariinger. Jacob Resnik, John Slap-nik. Frank Zadnik. Euclid, F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant ln J. Kuirši Nilea, Frank Kogovšek Warren, Mrs. P. Racliar Younestown Anton KikelJ OREGON Oregon City, Ore.. J. Kobk.' PENNSYLVANIA Ambridge. Frank Jaki* Bessemer. Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Ciarldge. A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. vansek Crafton. Fr. Machek Export. G. Pre/i£, Louis Zupan čič, A. SkerlJ Farrell, Jerry Okorn Forest City. Math Kam.n Greensbarg, F/ank Novak Homer Cily in okolico. Frank b renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polantz, Martiii Koroshetz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Kopriv&ek Midway, John 2ust Moon Run, Frank Podmil&ek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh J. Pogačar Presto, F. B. Demshat Reading, J. Pezdirc Steelton. A. Hren Unity Sta. ln okolico, J. Skerlj Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Wiliock, J. L'eteraei UTAH Helper. Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik ln Jo^ Koren Sheboygan, Leo Majcen Naročnina za "Glas Naroda": Za eno !eto J6 : za pol lf»ta S3 ; za Jtirl mesece $2.; za čel-* leta SI 50. New York city Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo ie 17 za WEST ALLI3 Frank Skok WYOMING Rock 3prings. Louis Tauch>r Diamondviiie. Joe Rollcfc Vsak sastopnik lzna potrdilo »-svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N."