V kratkem bo izšla knjižica, posvečena spominu našega nepozabnega književ- nega zgodovinarja dr. Ivana Prijatelja. Z dovoljenjem pisca g. dr. Jožeta Rusa prinašamo iz knjige kot prvo tisk naslednje zanimivo poglavje, ki govori o Prijateljevi ožji domovini: Domovina suhe robe je prostrana. Na zahodu jo oklepata cerkniška Slivnica in ribniška Velika gora, na vzhodu Suha kra- jina, na jugu kočevski svet, na severu pa vrhovi Ahca, Kureščka, Mokreca in Kri- ma. Skrajne severne vasi imajo do trga Ribnice pet do šest ur hoda, kljub temu sta imeni Ribnica in Ribničan v vsakdanji rabi ostalih Slovencev raztegnjenih čez vse te kraje po nemajhnem delu prav zaradi tega, ker je z njimi zajeta vsa domovina fcuhe robe. V tem smislu smemo torej šte- ti med Ribničane vsaj prebivalstvo osmih današnjih velikih občin, ribniške, laške, dobrepoljske, šentjurske, želimeljske, vi- ciovske, bloške in sodraške. Ljudstvo obči- ne poteške jc suho robo opustilo že v prej- šnjem rodu in se posvetilo delu na žagi in v gozdu doma in na tujem, namestu tega pa raste število rešetarjev polagoma v ob- čini dolenjski, ki je bila nekdaj zgolj do- movina lončarjev. Na opisanem, od gozdovja dokaj stisnje- nem prostoru živi 27.000 naših ljudi v čez 400 vasicah ter štirih trgih: na Turjaku, v Velikih Laščah, Sodražici in Ribnici, v 5.400 hišah, a prav redka je med njimi vas, kier ne bi vsaj v dolgih zimskih me- secih delali po kak predmet suhe robe. Po Janku Jovanu je bilo leta 1903 število su- horebarjev 4.750, a za danes lahko reče- Ribn'čan Vrban, po cejlem svetu znan mo na podlagi računov, da dela suho robo v dneh, ko ni na majhni zemljiški posesti nobenega dela. najmanj vsak peti prebiva- lec ribniškega sveta, to se pravi blizu 5.500 ljudi. Ribničan je stopil iz okvira potreb do- mače hiše., začel je delati tudi za prodajo prav mnogovrstne ročne predmete, ki so polirebni dan za dnem v gospodinjstvu in kmetijstvu. Redek je človek, ki bi mogel našteti vse te izdelke po njihovih lepih, pristno domačih imenih. Leta 1881 je na- pravilo Kranjsko-primorako gozdarsko društvo razstavo suhe robe v Kočevju. S Kočevskega je bilo razstavljenih 41 pred- metov, vsak drugačen od drugega, Ribni- ca pa je postavila na ogled 122 različnih stvari. Danes ima tvrdka Evgen Ivane v Sodražici po svojem 48. ceniku v zalogi že kar 335 predmetov. Delavcu suhe robe je potrebnih le nekaj kosov žolezne-ga orodja in še kakšna dru- ga malenkost. Največji stroj je stražnik v nekaj strugarskih podjetjih, ki pomaga- jo s svojimi izdelki, da je vrsta suhe robe še številnejša. Orodje, s katerim dela Rib- ničan, torej ni mnogovrstno, precej razno- lična pa je pri različnih kosih tehnika de- la. Prav to ter ekonomija časa in truda pa je vzrok, da so se posamezne vasi več ali manj omejile na izdelovanje med seboj sorodnejših predmetov, ostale pa prepusti- le sosedom. T a Ji o je svet suhe robe razde- ljen v federacijo šestih držav, ki pa so vse ribniške. V grbu prve stoji žlica, v drugi je daleč v ospredju kuhalnica, v tret- ji državi vlada škaf, četrta se klanja ma- lemu zobotrebcu, peta se izkazuje z grab- Ijami v rokah, šesta pa z rešetom. 21ičarji prebivajo v Vidovskih hribih — prav po starem se jim pravi smolarji, Ucitslf Janez škafa? f Ob številni udeležbi so položili v pre- zgodnji grob na ljubijanskem pokopališču 35-letnega šolskega upravitelja Škafarja Janeza iz Hotida ob Savi, ki je postal žr- tev prehlada. Več tednov je nihalla nje- gova usoda na nitki iti je kazalo, da bo krepki Janez le prebolel prehlad, ki ga je nalezel, ko se je prejšnji mesec ob povod- nji vračal s službemh opravkov iz Litije dornov v Hotič. Izdihnil je v ljubljanski bolnišnici. Na poslednji poti so mu obsuli krsto s cvetjem, spremili so ga števillni tovariši, prijatelji in znanci in tudi predstavniki vo- jakih oblastev. vojaška godba in častna četa, saj je bil pokojnik vzoren rezervni oficir. ker so kuhali iz smole kolomaz — in na Blokah, kuhalničarji pa v gorenjem delu sodraške občine. Pintarji delajo leseno po- sodje največ po Rotah, pokrajini od zgor- nje Iške do Mošje doline (Rob). Klinčarji (zobotrebčarji) so doma po vaseh od Ra- ščice do Ižancev in Dobravcev; nekaj jih je še po samem Igu in v Dobrepoljah, v predželezniških časih pa jih je bilo precej tudi po dobravskih vaseh občin Račne, žalne, Grosupljega in Šmarja ter Gornje Krke. Krajem južno od črte Velike Lašče —Sodražica pa dajeta dela in jela lesno orodjarstvo in rešetarstvo. Delo rešet in ret, sit in cedilc ni tako enostavna stvar, kakor ostali predmeti su- he robe. Zato so si ga Ribničani še naprej razdelili na tri stroke, katerih vsaka je zopet udomačena v svojem okraju prav tako kakor je razčlenjeno delo urarske domače obrti v Švici. Z njim se bavijo Slemenci, prebivalci pokrajine nad Lašča- mi, žlebičem in Sodražico, a deloma tudi prebivalci Sodraške doline, če potuješ po Slemenih, tej najprijaznejši pokrajini rib- niškega sveta, opaziš pod odnesi hiš cele skladanice v kolače potočenih obodov, ka- ko se sušijo in čakajo, kdo jih bo kupil in naprej obdelal. Jedro Slemen obsega 28 vasic župnije sv. Gregor. Med 144 hišami je 99 posestniških, a 45 kočarskih, z delom suhe robe pa se bavi danes 60 teh hiš. Obodarskih hiš je 36, pintarskih pa 34. L. 1914 je bilo med obema strokama raz- merje 41 : 25, kar nam priča, da so danes za obodarstvo slabi časi. Pred vsako posa- mezno hišo lahko presodiš na prvi pogled, s katero stroko se bavi družina v dotični hiši. Da dobimo rešeto, je treba še dna ali podna. Tkanje železnih poden je industria- lizirano v štirih podjetjih Ribniške doline, žimnata podna dobavljajo gorenjski Stra- žiščani, z delom lesenih poden pa se bavijo vasi Gorenjega konca Ribniške doline. Za to delo so potrebne 1 m dolge in do 3 cm debele, gladke palice od leske, jesena, bre- sta ali ive. Teh naklestijo po svojih gmaj- nah Kočevarji od Starega loga, Stare cer- kve in Gotenice ter jih na butare pripe- ljejo ob zimskih ponedeljkih naprodaj v Ribnico. Vasi Zapotok, Vinice in Sušje na primer štejejo 75 hiš, v 11 hišah delajo vi- tre in podna skozi vse leto, pozimi pa se jim pridruži še 55 sosednih hiš. Pri cep- ljenju viter je ljudem premalo rok, zato si morajo pomagati še z zobmi. Tretja stroka pa je rešetarstvo v naj- ožjem pomenu. Rešetarji kupijo pri sose- dih obode In podna ter sestavljajo iz njih rešeta. Ta stroka je doma po vaseh do- lenjske, ribniške in sodraške občine. Treba pa je pripomniti, da prebivalci istih re- šetarskih vasi tudi krošnjarijo po širokem svetu z vsemi vrstami suhe robe. Peta država ribniške federacije ne leži več v soseščini visokega, črnega gozda. Razprostira se okoli Male gore in je že ne- kak del Suhe krajine, koder uspeva in ra- ste les vseh vrst listnatega drevja, največ pa grmovja. Te vrste les Je človeka na- vel, da dela samo tam. .. a dolgo kmetijsko orodje, kakor vile, grablje, toporišča, ko- še in slično. Ob tem delu ln ob košarstvu se preživljajo vasi Strug in Poljan ter ne- kaj vasi Dolenjega konca Ribniške doline. Po strokah suhe robe morda najbolj pi- san je gorenji del Sodraške doline. Vas Globel, ki šteje 34 hiš, ima 10 obodarskih, 9 podnarskih, po dve škafarski in strugar- ski, eno žličarsko in tri zdomarske hiše. V Jelovcu (12 hiš) je pet zdomarskih in ena obodarska hiša, v Podklancu (12 hiš) pa sta dve obodarski in tri zdomarske hi- še. črtic, zajetih iz koroškega življenja, ka- kor tudi povesti iz koroške zgodovine. Svoje humoreske je povezal leta 1806 v zbirke Tilho in drugi. Seveda pa je znal sukati pero tudi za stanovske in pedago- ške liste, ter je sodeloval pri mladinj^ih listih. O slovenskem šolstvu v -Trstu je izdal 1911 posebno brošuro. Po prevratu je urejeval tržaški kulturni ve-tnik Nji- vo. Ker ie videL da potrebujejo trža?ki in goriški Slovenci vse stranske kulturne hrane, se- je lotil dela na različnih popri- ščih. Sestavil ie berila m priredil raču- nice za slovenske šole pod italijansko oblastjo, napisal je priročne slovnice in slovarje, italijanščino za Slovence in slo- venščino za Italijane. Je torej prav mar- ljiv posredovalec ku.turnih stikov med dvema sosednima narodoma. Ze pred vojno ie priredil za slovensko mlad.no Marka Twaina zgodovinsko povest »Kra- ljevič in berač«, za tržaški oder pa Jurči- čevo »Hčer mestnega sodnika«. Proizvode svojega peresa je še pod različnimi psev- donimi razsipal okiog in piše tudi danes Želimo uglednemu rojaku še mnogo sreč- nih let! ŠPORT Na prva letošnja nedelja Več odpovedi ko sporeda Otvoritev letošnje sezone na snegu In ledu se Je spet zavlekla Nekaj bo le dogodkov Ribničanka tke lesena podna Da dobite vsaj približno sliko o količi- nah suhe robe, ki jo izdelajo ribniške ro- ke, naj navedem nekaj številk. Obodarji naredijo letno do 100.000 kolačev obodov, podnarji pripravijo do 40.000 lesenih po- den, pintarji sestavijo do 60.000 kosov raz- nega lesenega posodja vseh vrst, d očim izrežejo žličarji do 5.000 tucatov žlic in sličnega, a do 30.000 kulialnic in podobne- ga. Vsak spreten žličar naredi lahko na dan po 12 tucatov žlic. O marljivosti klin- čarjev naj vam pričajo tile podatki iz dveh vasi: Male Lipljene, ki štejejo v 33 hišah 143 prebivalcev, spravijo v svet let- no do 30.000 butaric zobotrebcev, vas Sta- ro apno s 77 ljudmi v 16 hlSah pa jih iz- reže do 13.000 butaric. Izdela se, kakor vidite, zelo dosti, ali izkupički se z delom in trudom niti zdaleč ne morejo primer- jati. Dr. Jože Rus V krap z rudnikom in steklarno Leto dni javnega življenja v Hrastniku Hrastnik. 4. januarja. V letu 1940 je naša industrijska dolina v marsičem napredovala. Dobila je pred- vsem nekaj čednih novih stanovanjskih hiš. Posebno je v tem pogledu skrbela ke- mična tovarna. Po obnovi Možinove kolo- nije je sledila tovarniška kolonija »Nove hiše«, ki so bile že 8 let neometane in so zadnji čas najbolj kvarile zunanje lice Hrastnika. Zdaj je tu stokrat lepše ko prej. Blizu postaje so v lanskem letu popol- noma »pobrili« zalogo unionskega piva. podrli so ledenico, hlev in hišo. Na tem mestu bo baje letos zgrajena kapelica za 200 ljudi, dvorana in stanovanje za starega duhovnika. Na Pintarjevih bajarjih je zgradil lansko leto hrastniški fotoMub edinstven »Puharjev dom«. S to zgradbo S} Pintarjevi bajarji skoraj popolnoma za- zidani. Nezazidani vmesni prostor •e ra kupila občina, kjer namerava ?e letos f.r- staviti tržno lopo in oremostiti tržni nio- stor od steklarske kolonije v srahvče Hrastnika. Dekliški šoli sta bila v preteklem Mu odvzeta kar dva razreda. TJpamo. da bomo dobili glede na nekatere majhne prostore pri tej šoli en razred vrnjen. Zadevna pri- tožba leži pri prosvetnem ministrstvu v Beogradu. Obljubljena gradba u*iteliske stanovaniske hiše ee seveda "i prem^kn^a z mrtve točke. Naša nova cerkev KriFtnsa Kralja je pa dobila prvi zvon normalne velikosti, da z njim že pridno vabijo ver- nike v božji hram. Cerkvena občina ie kupila že tudi svet za pokopa^če v bli- žini nove cerkve. Rudnik ni v preteklem letu v Hrastniku nič kaj dosti investiral. Pač pa je skoraj leto dni isk^l nove pre- mogovne sklade v Peklu pri Dolu. Ker ni bilo pravega uspeha, ie TPD tu ustavila vsa dela. Velike upe Dolanov je žal od- nesel potoček črna v potok Brn'co in ta v potok Boben in v S?vo. TPD je name- ravala graditi v preteklem letu rov že'ez- niški most blizu apnenic kemijske tovarap. Glede ra načrte v hrastnlškem rudniku pa je družba to misel zaenkrat opustila. Tudi steklarna je imela, v preteklem letu razne gradbene načrte, ki se niso uresni- I čili. Pač pa bodo letos, ko bo zima ma.:o ' odjenjala, začeli graditi napravo za nove tovarniške generatorje in novo električno centralo. V načrtu je tudi gradba prepo- trebne stanovanjske hiše za steklarje. Pre- ložitev banovinske ceste pri steklarni, ki se prelaga na papirju že 16 let se je spet odložila za nedoločen Č3s. šušl:ajo že aalj časa o gradbi mostu c-?z Savo. A tudi tu bo osta'o menda le pri šušljanju. Naša sosedna vas Brnica je dobila v pret k!em letu čisto drugo lice. Tu pre- stavljajo in lozširjajo banovinsko cesto Hrastnik—šm. rjeta. S tem v zvezi so iz- ginile na Brnici vse hiše in hlevčki na spodnji strani ceste in nastale so na zgor- • nji stiani ceste, v vasi sami, nove stavbe. Slednjič moramo še omeniti, da so dili naši občinski očetje občinsko lišo znotraj i popolnoma obnoviti. V kulturnem pogedu smo saveda tudi napredovali. Dobili smo v lan.-kem letu od Narodne čitalnice so- koisko knjižnico in naposled se je usta.no\ il v lanskem letu tudi pri nas Kulturbund. Ferie Klsinma^sr — šestilssetktnfk Danes pra7nuje šcstde~clotnico F«rdo Kleinmayer. ki ga naša javnost, zlasti na starejše pokolenje. pozna kot zoravepa in prijetnega humorista. Po rodu je iz Ko- pra v Istri, kier je bil njogov cče Julij prefosor. znan književni z, od o vinar. Tu ii Ferdo se ie od'očil za vzgojiteljski p kl'c in je dovršil nižjo gimnazijo v Trstu, vči- teljiščo pa v Kopru. Leta 1900 je nastopal službo mestnega učitelja v Trstu. kj?r živi še danes. Od mladih let (1899) je pod psevdoni- mom Ferdo Plemič priobčeval v tržaškem Brivcu. Škratu in Piki pa v ljub 'janskem Ježu in Osi svoje humoreske, satire pe- smi, anekdote in dovtipne dem sLce. Na- dalje ie sodeloval s humoreskami in čr- ticami pri različnih mesečnikih in pozne- je pri Kurentu. Mati mu je bila KoroSica in tako se je Ferdo Kleinmayer oddo'žil tudi Korošcem na ta način, da je objavil v Miru in v Korošcu vrste realističnih Lepo obetajoče se je začela letošnja se- i zona, predvsem za drsalce in prijatelje | bleščeče ploskve na ledu, pa tudi smučar- : ji so okoli božiča 4e lahko dobro pre ra- ! čili svojo opremo. Edina grenka kapi. i v , razvoju teh dogodkov je bila okoliš č na, da takrat snega ni bilo dovolj, skoraj piav nič pa ga niso dobili na Gorenjskem, v naša Švici ali Sibiriji ali kakor bi jo že imenovali, če bi naša domača imena ne bila dovolj lepa. Kratko in malo o gorenj- skem kotu so v onih dnevih pripovedovali čudno žalostne stvari: o prahu na Jeseni- cah, o krtinah in strniščih okoli Rateč in podobno. To vremensko stanje v dragi polovici de- cembra za izvedbo športnega sporeda še ni bilo najbolj kritično, ker se po stari tradiciji prava sezona na smučeh otvarja šele s prvo nedeljo novega leta, 6portn. na ledu pa so do tedaj že dovolj razgibali ude in tudi nekaj tekmovalnih nastopov so lahko spravili pod streho. Vse se je torej razvijalo še dovolj zadovoljivo ali vsaj z najlepšimi nadami za bodoče. Potem pa je zapihal jug, močan in mo- ker, ter potisnil živo srebro tik pred Sil- vestrom za celih 20 stopinj navzgor. Led in sneg sta čez noč počrnela in vidno gi- nela. Od streh so začeli žuboreti potočki in potoki. Sezona s snegom in ledom je šla po vodi. Toda včeraj in predvčeraj- šnjim se je ta situacija vidno obrnila na bolje in tudi na Gorenjskem — tja gori do rateškega kota — so zdaj dobili izdat- no mero letošnjega mega, ki pa je žal za izvedbo današnjega sporeda že prišel pre- pozno. Tako bo današnja nedelja, ki naj bi bila že vsa v znamenju prvih smučar- skih tekem in tudi zanimivega drsalnega sporeda povrhu, prinesla samo celo vrsto odpovedi. Odpovedan je klubski smučarski dan SK Ilirije v Planici... odpovedano je tekmovanje za drsalno prvenstvo Slovenije v Celju ... odpovedane so vse drsalne prireditve v Zagrebu in Beogradu itd. Kljub vsem odpovedim ^a so se neka- teri zimski športniki v sedanjih snežnih razmerah vendarle odločili za izvedbo svo- jih prireditev. To korajžo so imeli pri nas doma samo Mariborčani, ki bodo šli na Pohorje, kjer so napovedane razne klub- ske prireditve. ISSK Maribor bo izvedel svojo klubsko tekmo na Klopnem vrhu, zimskosportni odsek SPD iz Maribora svojo tekmo v alpski kombinaciji pri Sen- jorjevem domu, Maratonci bodo zbrali svoje tekmovalce pri Sv. Lovrencu na Po- horju. SK Rapid pa bo poslal svojo gardo pod Malo kopo. Na nekatere smučarske tekme se pri- pravljajo tudi hrvatski smučarji, in sicer v Gorskem kotaru. Razen teh zimskih športnikov bodo da- nes še najbolj agilni še oni dragi, ki se prav tako najbolj udejstvujejo pozimi, to- da v zaprtih prostorih, in sicer table-tenisti Med njimi bosta danes dve večji priredi- tvi, in sicer ena na Gorenjskem in ena v Celju. Na Jesenicah traja že od včeraj turnir za prvenstvo Gorenjske, na katerem na- stopa razen številnih domačih igralcev tu- di priložnostni trener SK Bratstva, držav- ni prvak Maks Marinko. Prav tako so že snoči začeli igrati v Celju na turnirju za prvenstvo Celja, na katerem sodelujejo številni močni zastop- niki te panoge iz Celja samega, pa tudi od drugod. * Da bo tudi za zeleno mizo nekaj dogod- kov, je naneslo tako, da bo danes s pričet - kom ob 9. dopoldne izredni občni zbor Slovenske zimskosportne zveze na Jeseni- cah. Na dnevnem redu je odobritev šte- vilnih pravilnikov in poslovnikov, torej samih zadev notranje-pravnega pomena. Letošnja smučarska sezona v Evropi Nemci so prepričani, da bo letošnja sezona v zimskih športih kljub vojni še zmerom zelo razgibana Kljub vojni se pripravlja v Evropi bo- gata. zimskosportna sezona. Višek letoš- nje zime bodo tvorile tekme za svetovno smučarsko prvenstvo v Cortini d'Ampez- zo. za katere se je že zdaj prijavilo 11 držav, med katerimi bosta najmočneje zastopani Italija ket prirediteljica in Nem- čija. Ker bodo sodelovali tudi Norvežani, kakor tudi Finciin Švedi, katerim se bo- do pridružili še Japonci, Rumuni, Slovaki in dragi, bo ta športni dogodek v sedanji vojni kljub vsemu vendarle velikega med- narodnega obsega. Vem tekmovanjem, ki bodo od 1. do 10. februarja, bodo teden dni pozneje sledila tekmovanja v okviru mednarodnega zim- sko-sportnega tedna v Ga-Pa, od tam pa bo večina tekmovalcev nadaljevala pot v Lahti na Finsko, kjer bodo Finci priredili svoje mednarodne tekme. Kakor se sliši, bo bržkone tudi Norveška izvedla svoj tra- dicionalni spored v Holmenkoiu. V zvezi s tem je zanimivo vedeti, kaj deiajo sedaj najboljši nemški tekmovalci na snegu in ledu. Lahkega dela v resnici nuna jo! Drsalci se morajo pripravljati po umetnih drsališčih, smučarji pa so se mi-rali odpraviti v višje predele, ker v do.inah še ni prave zime. Razen tega ima- jo nekateri tudi težave s službo v vojski, pri čemer pa je seveda urejeno tako, da donivajo najboljši med njimi — če je le mogoče — potrebne dopuste za priprave in nastope na tekmah. Tako so nekateri najbolj znani nem- ški smučarji že dobro v treningu. Gustl Berauer, svetovni prvak v klas. kombina- cij , ki je bil pri vojakih, je dobil dopust in prav tako tudi svetovni prvak v sko- kih Sepp Bradi. Tudi vsestranski Hel- muth Lantschner, ki je bil vse poletje v vojaški službi, se zdaj visoko gori pod Zu^spitzo pripravlja na tekme. Pogre- šali bodo Nemci njegovega brata Haral- da. ki je padel v Franciji. Rudi Cranz, eden najboljših nemških slalomistov, je skupno s svojo sestro Cristl tudi že na treningu ped Zugspitzo, medtem ko se v tirolskih gorah pripravljajo za start De- metz, Eauer in Kasebacher, oni trije, ki eo lani nosili še italijanski dres, letos pa bodo močno ojačili nemško državno ekipo. \Villl Bogner je kot vojak na Norveškem, kjer je v prejšnjih letih često nastopal kot nemški smučar, uoa pa. da bo še pravo- časno prišel na Bavarsko. Skratka, pri- prave za smučarsko in drsalno sezono sredo prav dobro od rok in vsi tekmovalci s zaupanjem čakajo na prve tekme. Pri nas doma močno okrnjena Nekatere informacije iz zimskosportne korespondence št. 10 z dne 31. XIL 1940) ZSSJ (Zimskosportni savez kraljevine Jugoslavije) je brez sredstev! 2e lani je ta vrhovna smučarska organizacija nepri- čakovano izgubila polovico državne pod- pore iz letošnjih 9 mesečnih kreditov dr- žavnega proračuna pa sploh ni prejela no- bene pare. Ker potemtakem nima sred- stev niti za trening tekmovalcev, smatra čisto upravičeno, da je neprimerno, če bi njem tekmovalci v tujini nastopali brez priprav. Državnih prvenstev v smučanju le- tos ne bo, prav tako pa niti ne smu- čarskih tekem pri nas z mednarodno udeležbo. Dalje je moral ZSSJ odpo- vedati udeležbo naše ekij>e na svetov- nem smučarskem prvenstvu v Cortini in na vseh tekmah v Nemčiji, med drugim tudi v GA-PA. V Cortini bo sodelovala samo naša vojaška vrsta, ki že pridno trenira. Mimo tega pa bodo lahko izvedene smu- čarske prireditve klubov, podzvez in na- rodnih zvez, kolikor bodo lahko pokrili stroške zanje. Slovenska zimskosportna zveza na Jesenicah je nedavno celo ob- javila, da bo zaradi svoje finančne zmog- ljivosti izvedla svoj spored v celoti. Skakalna šola v Planici je odprta in bo začela v teh dnevih z delom. Vodil jo bo, kakor vsa leta doslej, Albin Novšak, ki Je že stalno v Planici. Trener bo obisko- val tudi Kranjsko goro, Mojstrano in Je- senice ter organiziral delo tudi na tam- kajšnjih skakalnicah. Smučarski klub Ljubljana ima svoj te- čaj za tekmovalce v teku v Sodražici na Dolenjskem. V tečaju je 30 tekmovalcev. Priprave za I. zlet smučarjev v Celju Z zadovoljstvom so sprejeli Celjani vest, da bo I. zlet slovenskih smučarjev v Ce- lju. Tudi na najmerodajnejših mestih so razumeli pomen in važnost, te velike pri- reditve za Celie ter pozdravili to zamisel in zagotovili vsestransko podporo. Vse pri- prave tako na Jesenicah pri SZSZ kakor v Celju so v teku. V kratkem bo izšel več- barvni letak z vsemi navodili. Ob tej pri- liki bo izdan tudi prospekt Celja pozimi in Celja kot izhodišča za smučarske izle- te v številne kraje v bližnji in daljni oko- lici. Opozarjamo vse smučarje in ljubite- lje zimskega športa, da ne zamudijo pri- like in pohitijo v dneh 24., 25. in 26. ja- nuarja na I. zlet slovenskih smučarjev v Celje. ——— SMUČARSKI TEČAJ POD ROŽNIKOM Smučarski klub Ljubljana priredi kakor vsako leto, tudi letos začetniški in nada- ljevalni smučarski tečaj za dame in mla- dino, in sicer pod Rožnikom. Začetniški tečaj vodi smuška učiteljica gdč. Vlren- sova, nadaljevalni tečaj pa vodi smu&ka učiteljica ga. Pausigova. Zbirališče za oba tečaja je pri Čadovl gostilni v torek 7. t. m. ob 15. Obisk obeh tečajev je brezplačen! Smučarski klub Ljubljana. Darnska sek- cija ima sestanek v sredo ob 18.30 v loka- lu ZSSJ na Tyrševi c. 1. Važno zaradi te- čaja na Lipanci! Vremenska para&la 4. januarja 1941 Rateče-Planloa 870 m: —S, sneži, 60 cm snega, pršič Pokljuka 1S00 m: —S, sneži, 70 cm snega, prSIC Bohlnj-Zlatoro& 580 m: —2, sneži. 30 cm snega, pršič