Političen list za slovenski narod.
F» polti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velj;i: Za celo leto gld., za pol leta fi gld., za četrt leta & gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
»tev.
V Ljubljani, v ponedeljek 11. marca 1889.
Letnik XYII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 10. marca.
Rudarske podporne blagajnice
60 bile v četrtek v poslaniški zbornici rešene in včeraj potrjene tudi v tretjem branji. Posebna razprava je bila čisto stvarna in brez potrebe se niti besedica ni govorila. Grof Dey m je pri § 4 nasve-toval, naj najmanjša pokojnina ali provizija za moškega znaša 100 gld., za žensko pa 50 gld. Odsek je priporočal 100 gld. za vsakega brez ozira na spol. Zbornica je pa pritrdila predlogu Deymo-vemu. Ravno tako je sprejela nasvet Biirnreitherjev, po katerem bodo morali posestniki rudnikov plačevati do 2 odstotka, ako njih rudarska blagajnica z navadnimi doneski ne bi mogla zadostovati svojim dolžnostim. Nasprotno pa odpade ustanovitev centralnega rezervinega zaklada.
Poslanec Vergani
ima kot izdajatelj antisemitskega lista „Deutsches Volksblatt" sodnijsko preiskavo. Da se pa more vršiti, moral je državni zbor v to privoliti. Dotična razprava se je vršila v četrtek ter dala nekaterim poslancem priliko o tej zadevi nekoliko izpregovoriti. Prvi se je oglasil dr. Lueger, ki je dokazoval, da Vergani ni kriv, ter ostro kritikoval razsodbe najvišjega sodišča ter bil zarad tega od predsednika pokaran. Jako strastno in strupeno je govoril Tilrk, ki je na dan spravljal pravdo Schonererjevo in predsednika najvišjega sodišča poživljal, da naj pové, ni li res, da je bil zarad te zadeve poklican k cesarju. Tudi Tilrk je bil zarad tega natolcevanja od predsednika dvakrat posvarjen. KoneČno je obveljal odsekov nasvet, s katerim se dovoljuje sodnijska preiskava. Zoper ta predlog so z antisemiti glasovali tndi nemški konservativci.
Budgetna razprava.
(6. in 7. dan.)
V petek se je pričela nadrobna obravnava državnega proračuna, za katero je vpisanih 1541 govor-
nikov, ki jih pride pa komaj petinka na vrsto. Pri državnem zboru oglasil seje Lienbacher ter zavračal poslanca Ebenhocha, ki ga je bil pri splošnji razpravi tako hudo prijel. Pri tej priliki jo pa tudi trdil, da ne gre verskih reči zamešavati v politiko. Te besede so najhuje zbodle Lienbacher-jevega prijatelja Zallingerja, ki se je precej za njim oglasil ter odločno oporekal tej trditvi, češ, da človek ne more biti v cerkvi dober katoličan, v političnem življenji pa nasprotnik sv. cerkve. To je res, je pa zarad tega še posebnega pomena, ker je moral Zallinger svojega „prijatelja" na to še le opominjati ter se ž njim do dobrega spreti. Zallinger je tudi priporočal, naj se dijete poslancev znižajo na G gld. na dan, potnine pa na polovico. Za poslance Zallingerjevega kopita, ki so le par dni v letu na Dunaji, je še po 6 gld. na dan preveč; takim bi se morale dijete popolnoma zbrisati, ker je brezvestno plačo prejemati za delo, ki je ni opravljal. Zallinger misli, da bi se s tem odvračali poslanci, kateri smatrajo poslanstvo za svoj poklic, nam se pa dozdeva, da bi se s tem le povekšalo število njih, ki se dajo sicer voliti, ki pa po zgledu Zallingerjevem raje doma za pečjo sede, kakor v državnem zboru.
Obširnejša razprava bila je tudi pri ministerskem predsedništvu. Tiirk je Avstrijo primerjal hotelu, v katerem se pa le eni vrsti ljudem dobro godi, namreč Židom. Ubogi Nemci pa silno trpe, zato se vlada ne sme pritoževati, ako si skušajo sami pomagati in ako se na severu snuje nemška irredenta. Sklepal je svoj govor s predlogom, ki se ve da ni obveljal, naj se zbrišete plači ministrov brez portfelja, za narodne in gospodarske zadeve nemškega naroda naj se nastavi poseben nemško-narodni minister.
Za njim je govoril dr. Vitezič o razmerah v Istri ter končal svoj zadnjič pretrgani govor ; K o-walski pa je tožil o zanemarjevanji Eusinov v Galiciji, kar je za njim ponavljal tudi Ozarkiewicz. Ob polu štirih popoludne je predsednik sklenil sejo. Pred sklepom pa je Fiirnkranz vnovič tirjal, naj
se Blochova volitev spravi na dnevni red. Knez Czartorvski se s tem predlogom strinja, toda priporoča, da gosp. predsednik prilično v ta namen napove večerno sejo, da ne bode pretrgana redna razprava o državnem proračunu. S tem predlogom je usta zamašil levičarjem, ki so Poljakom očitali, da volitev Blochovo nalašč zadržujejo in odkladajo. Predsednik je obljubil, da bode nasvetu Czartory-skega ustregel in v prihodnjem tednu za volitev Blochovo napovedal večerno sejo.
Včeraj je bila razprava o dispozicijskem zakladu, pri katerem se navadno ponavlja splošnja politična razprava. Tako je bilo tudi včeraj. Nemško-češki poslanec Pichler je tožil o počeščevanji na Češkem, kjer se še zmerom čudeži gode, ker se utegne človeku primeriti, da se zvečer kot Nemec vleže, zjutraj pa kot Ceh vstane. Mirno in stvarno ga je zavračal dr. Zucker ter dokazoval, da Cehi žele narodne sprave z Nemci, da pa Nemci za-njo ne marajo. Tudi ministerski predsednik grof Taaffe se je oglasil in kakor prejšnja leta ponavljal, da dovolitve dispozicijskega zaklada ne smatra kot zaupnico za ministerstvo. Ako levičarji reč tolmačijo kot zaupnico, njega to ne more brigati. Odločno je oporekal tudi trditvi Pichlerjevi, da so ministri najhujši nasprotniki državne utrditve; vlada je storila, kar je mogla, in bo še storila, da bi se država utrdila; vlada ima sprijaznjenje narodov pred očmi, ljubezen in sprava se pa ne da prisiliti, vendar pa je treba vse okoliščine porabiti, da se taka sprava omogoči. In to je vlada storila in bo še delala s trdno nado, da to spravo in porazumljenje vsaj deloma doseže.
Čudno se je včeraj vedel poslanec Zallinger, ki že sam več ne ve, kaj prav za prav hoče. Govoril je o verski šoli, ki je pa toliko časa nemogoča, dokler se ne premeni učno ministerstvo. Tudi je še enkrat povdarjal, naj katoliški poslanci nemških dežel osnujejo poseben središki klub, ki so bo ravnal po katoliških načelih. Poslanec Zallinger je bil iz prva član Hohenvvartovega kluba. Ko sa je osnoval nemško-konservativni klub, zapustil je
LISTEK.
Oče in hči.
v.
Nekega dne v večer pa je vstal nenadoma velik kreg v Zavodah pri Brinovib. Brinovke je bilo slišati največ in joka otrok.
„Kar ste nam posodili", kričala je, „to ste sedaj zajeli. Precej bi vas smela suniti iz hiše. Pa naj bo. Podila vas ne bom, ali to vam povem, da vi mojih otrok ne boste strahovali."
„Le dajaj jim potuho, le! Lep zgled! Iz starega človeka se norčujejo. Utepalo se ti bo."
„Mama, pustite ga, pustite!" prosi Ciljka.
„Nič, jaz tega ne trpim, da bi on moje otroke pretepal. Za to sem jaz, jaz sem za strah."
Mož je molčal ves čas. Ljilbe so je zaprl v izbo. Kmalu pa je prišel s culo v roki, pripravljen na odbod. Ženski se prestrašite. „Kam pa mislite?"
„Od tebe proč. Tvoje babe jezik je trikrat predolg."
„Kaj jej boste zamerili ? Pojdite, Pojdite! Ženske besede, pa uič! Le potolažite se!"
„Pa ne! Strah jej daj! Rad boš plačeval dolg." Tu pa je vzrastel gospodar:
„Kakšen dolg? Prav vam je žena povedala, da vam nismo nič dolžni. Pa iz usmiljenja vam rečem, da ostanete še lahko pri nas."
„Nič dolžan, nič dolžan! Tožil te bom."
»Tožite, da boste siti. In kar precej hodite v grad!"
„Saj bom šel, na pečat te bom tožil."
„Ce prav na pismo! Pa sedaj hitro iz moje hiše!"
Starec je godrnjaje prestopil prag, želeč vse hudo hiši. Pa kreg še ni ponehal. Prepirala sta se mož in žena. On je bil hud, da ni imela potrpljenja ž njim. Komaj ju je potolažila starejša hči Ciljka. Pri večerji bila sta si dobra. Še dobro se je zdelo obema, da je tako prišlo. Bala pa sta se, da ne bi kje v snegu ostal, zato je šel gospodar za Ljube-tom, da bi videl, kam je namenjen. Proti Jelšini je krevsal. Tudi on ga je spremljeval do tam, a stari ni opazil, da gre kdo za njim. Ko je videl, da je razbijal na Mihaljkova vrata, napotil se je Brinov domov.
Pri Mihaljku so bili najbolj dobre volje. Ružili so koruzo. Vsi domači so sedeli okrog peči, gospo-
dar Mihaljek, dva hlapca, pastir, stara teta in dekla. Osupnili so, ko je začel nekdo butati na vežna vrata. In zavzeli so se, ko so videli starega Ljubeta v sobi. Mihaljek ga je pogledoval od vrha do tal.
„Oče Ljube!"
In staremu se je odprl jezik in pripovedoval je vse, kakor se je bilo zgodilo in nazadnje je prosil Mihaljka, naj ga on vzame pod streho in ne podi od hiše.
„Nocoj lahko ostanete," govoril je gospodar, „jutri pa 6e napravite k hčeram v sosednjo vas. Oba ste dobro oraožene in na lepih prilikah. Menda bodo poskrbele za očeta."
„One bi, pa zeta me črtita bolj ko pajka."
„Hudo vam je; ali vsega ste si krivi sami. Zato vas ne bom dolgo imel. Vidite, dela ni. Zastonj pa se vas ne morem ogibati."
„Oče, vi se pa res tresete za denar," oglasi se jeden hlapcev; „mar bi še stanovali gori v Zavodah v Ostanovej hiši, namestu da se morate sedaj po svetu vlačiti."
„In Metko bi imeli pri sebi," dodA teta. „Prav prijazno in dobro dekle je bila."
„Prav nič očetu podobna," pritrdi Mihaljek. „V obraz vmn povem, oče, da ona ni bila v ničem



¿m-
■.'. v . i
iMtoi
sviije tirolske tovariše, ki so ostali v prvotnem klubu, ter se pridružil Liechtensteinovcem. Ali tudi ti niso ustrezali ujefovim Oizorom; Uedavno je izstopil iz tega kluba ih se tesneje zvezal z Lienbacherjem. Te dni pa je razrušil tudi to vez in vojsko napovedal svojemu dosedanjemu zavezniku. Ali je pač mogoče misliti, da bi mogel tak mož resno in trdno stoječo stranko v državnem zboru osnovati?
To čudno ravnanje se je pokazalo tudi pri glasovanji, ki si je vršilo imenoma. Lienbacher in Tirolca Oelz pa Thurnberr so se bili umaknili glasovanj, Zallinger pa je z levičarji glasoval zoper dispozicijski zaklad, ki je obveljal s 138 glasovi proti 129. Okoli 80 poslancev pri glasovanji ni bilo; nikar pa ne mislite, da so se nalašč temu glasovanju odtegnili, ne, mnogim izmed njih je vse eno, kaj se na Dunaji godi. Ti pač lahkomišljeno izvršujejo svoj posel, in prav bi bilo, da bi jih prijeli volilci in opomnili na njihovo dolžnost. Kdor ne mara tukaj biti, naj so nikar ne dd voliti.
Pred sklepom včerajšnje seje predlagal je poslanec Doblhammer, naj legitimacijski odsek prej ko more reši tudi volitev Auspitzevo in poročilo tako sestavi, da pride ob enem z volitvijo Blo-chovo na dnevni red napovedane večerne seje. Bloeh in Auspitz sta Žida, prvi spada k desni, drugi k levi strani državnega zbora; volitve obeh strašno smrde, zato je zbudil Doblhammerjev predlog živahno veselost, ker se je vsakdo spominjal prislovice: „Haust du meinen Juden. haue ich den deinigen". Konečno je skoraj enoglasno obveljal prvi del omenjenega predloga, da namreč odsek prej ko mogoče reši Auspitzovo volitev, ker so tudi levičarji in Auspitz sam zanj glasovali, drugi del, da bi prišla ta volitev ob enem z Blochovo na dnevni red, bil je pa odklonjen.
Prihodnja seja bo jutri in pride na vrsto mi-nisterstvo notranjih zadev, pri katerem izmed naših poslancev govori dr. Ferjančič.
„Slovensko društvo."
A Velikim veseljem smo pozdravili glas, da se snuje v Ljubljani „Slovensko društvo", ki naj bi bilo nekako središče političnemu delovanju slovenskega naroda za duševni in gmotni napredek. Zato smo radi objavili minoli petek osnovalnega odbora vabilo k pristopu in vdeležbi pri občnem zboru, ki se je vršil včeraj v čitalnični dvorani. Sešlo se je prilično okoli 100 gospodov iz raznih stanov, večinoma iz Ljubljane, nekaj tudi z dežele, med temi 17 ljubljanskih duhovnikov.
Po jednajsti uri je g. dr. Vošnjak kot sklicatelj ustanovnega občnega zbora pozdravil navzočne, predstavil vladnega zastopnika g. Parmo, povdarjal potrebo in važnost „Slovenskega društva" ter dostavil, da so pravila od vis. c. kr. deželne vlade kranjske z odlokom dne 28. maja 1888 že potrjena; na dnevnem redu je torej le volitev predsednika in deveterih odbornikov. Ko je g. Svetec kot starosta prevzel začasco predsedništvo, izprosil si je besedo vrednik našega lista ter ob kratkem govoril nekako tako-le:
Slavni zbor! Z veseljem pozdravljam v svojem in v imenu ožjih svojih somišljenikov sre-
podobna vam. In zamerim vam, da ste jo tako odslovili."
„Sama je šla."
„Pa zvedel sem zakaj. To se ne spodobi za očeta. Za koga boste tudi skrbeli, če za njo ne. Pa saj še sebi najpotrebnejšega ne privoščite! Greh je, pritrgovati si in trpeti pomanjkanje. Prav nič se mi ne smilite. Da bi se vam še huje godilo! Bes, ko se ne bi bal Boga, zapodil bi vas v sneg in na viis."
Stari grešnik je gledal v tla in mirno čakal konca propovedi. Nič se ga ni prijela beseda. Mislil si je, da mora pač malo potrpeti, kajti po noči v debelem snegu še volk rad ne hodi — če le je sit — ampak se spravi v zavetje pod kakšen bukov štor.
Ko je Mihaljek končal, odvrnil je skopuh:
„Čakaj do jutri! Sel bom h Korenu; če me ta ne bo vzel, pojdem k Ozimku, če me še ta odpodi, namenjen sem k Opalku — in če bo vse zastonj, tožil bom vse od prvega do zadnjega. Vsi ti so moji dolžniki."
Družina se je spogledala. Kdo je o Vsem tem kaj vedel?
„Naredite kakor hočete, toda jaz vas ne bora
čno misel, da se osnuje v Ljubljani „Slovensko društvo", ki naj bi bilo središče slovenskemu delovanju v duševni in gmotni napredek naroda ter stopilo v ožjo dotiko z veljavnimi možmi po deželi. Izraženemu vesolju pa moram v svojem in svojih tovarišev imenu dostaviti tudi nekako nezaupanje, s katerim smo prišli k današnjemu zborovanju. To nezaupanje izvira iz teh razlogov: Minolo leto nekdij je „SI. Narod" objavil od vlade potrjena pravila. Kot vrednika političnega slovenskega lista me je stvar zanimala in vprašal sem dva odlična gospoda, o katerih sem slutil, da sta v osuovalnem odboru, kaj je na tem društvu : ali je občeslovensko ali na enostranskem stališči. Ce je prvo, torej bi bilo umestno, da se pravila dopošljejo tudi našemu listu. Odgovor je bil nedoločen. Stvar ni še zaspala.
Drugi razlog nezaupanja je, da se je osnovalni zbor sklical le tri dni poprej, in je mnogim gospodom na deželi nemogoče priti k shodu.
Tretji in glavni razlog za nas pa je ta, da pogrešamo v potrjenih pravilih besed, ki označujejo program tudi konservativne ali katoliške stranke slovenske, kateri je itak vsakemu znan. V pravilih glasi se § 2: „Društvu namen je: Pospeševati slov. naroda duševni in gmotni napredek; razširjati med njim politično izobraženje in narodno zavest, braniti njegove narodne in državljanske pravice in zlasti pripomagati, da se mu uresniči ustavno zagotovljena narodna ravnopravnost."
V tem paragrafu mi pogrešamo zagotovila, da bode društvo delovalo tudi za ono svetinjo naroda, katera mu je bila veduo najsvetejša, to je za vero. Mi kot duhovniki — in ne govorim le v svojem imenu, smem reči, v imenu vseh gospodov tovarišev po deželi in močne garde neduhovskega stanu, ki stoji za nami, — moramo odločno zahtevati, da se ta paragraf premeni v tem smislu, da ga more vsakdo podpisati. Gospodje, znano vam je, da nekrščanska načela prevladujejo ne le po vnanjem svetu, temveč tudi pri nas v Avstriji. Ta nekrščanska načela zastopajo v prvi vrsti židje, ki dobivajo v javnem življenji vedno več tal. Torej židovska načela se širijo vedno bolj in skušajo pridobiti veljavo tudi med našim narodom. Brat ruje že proti bratu, kakor krt v črni zemlji.
Povsod se snujejo društva krščanska, da stavijo jezove tej židovski povodnji. Ali naj slovenski narod zaostaja v tem oziru ? Nekdaj se je bojeval Jugoslovan za „krst častni i slobodu zlatnu", ali naj mi njihovi potomci izbrišemo iz svojega programa „krst častni", ki pomeni gotovo le od očetov podedovano vero? Ne, tega mi ne moremo in ne smemo storiti, ker zatajili bi svoje versko prepričanje. Z ramo ob rami bojevala se je posvetna in duhovniška inteligencija proti našim verskim in narodnim nasprotnikom, in naša srčna želja je, da tudi v prihodnje delujemo složno. Zato smo prišli, da Vam v svojem in v imenu svojih tovarišev po deželi zopet podamo roko, da se nam ne bode očitalo, da smo mi hoteli delati razpor. To pa je mogoče, ako se prenaredi § 2. Zato apelujem na občni zbor, da se sprejme naš nujni predlog v tem smislu: § 2. naj se glasi:
„Društvu namen je:
mogel imeti. Micka," reče dekli, „prinesi otep. Na klopi, pri peči tako ne morete spati."
„Mihaljek, ne, ne; raje bom pri peči. Zebe me rado. Tudi sede lahko spim." In mel si je še otrpli roki.
Vsi so se starcu smejali. Takega človeka niso še videli. Pozno v večer so še burke uganjali ž njim, še pastir ni bil zadnji:
„Oče, koliko mi boste dali, da vas pojdem do Korena spremit?"
„Pojdi, pojdi, mlekozob," odvračal mu je Ljube, „iz starega človeka se boš norčeval?"
„Jaz da se norčujem? E, ne bi bil rad vaš sin. Vi ste strašno sitni . . ."
Zopet so se vsi smejali, tudi Mihaljek in še na-mežikaval je pastirju, da bi še katero zinil. Toda Ljiibe ni odgovarial zabavljicam. Čas je bilo tudi iti počivat.
Blizu poludne je bilo drugi dan, ko je korakal Ljube po debelem snegu v sosednjo vas k svojemu dolžniku Korenu. Pri Mihaljku so vsi gledali za njim. Na poti je večkrat postal in posegel za telovnik in privlekel listnico in jo zopet spravil, potem za suknjo, kjer je imel mošnjo tolarjev, mnogokrat pa se je potapljal po prsih, Kajti v telovniku je imel mnogo denarja všitega.---
Pospeševati slovenskega naroda duševni in gmotni napredek v državnih, občinskih, cerkvenih, šolskih, gospodarskih in socijalnih zadevah, razširjati med Slovenci katoliško, politiško, gospodarsko izobraženje in narodno zavest, braniti njegove verske, narodne in državljanske pravice ter pospeševati ustavni razvoj avstrijske države na krščanski podlagi."
Kot posledica temu je, da se t § 3. društvenih pravil vstavi taa primernem mestu med besede „ono napravlja shode, na katerih se pretresajo reči, ki so v narodnem, narodno-gospodarskem ali političnem oziru važne", beseda „verskem".
Tako glase se tudi pravila štajerskega političnega društva, in če nas Sava ne loči od bratov v drugih vprašanjih, zakaj naj bi nas ločila v verskem !
Nato se je oglasil gosp. dr. Tavčar ter priznal, da je naša zahteva opravičena. Zato je nasve-toval, naj se prihodnjemu odboru naroči, da § 2. in 3. v tem smislu prenaredi ter vladi predloži v novo potrjenje.
Predlog je bil sprejet.	(Konce sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. marca.
Notranje dežele.
Naučno ministerstvo je vsled vprašanja s strani češkega deželnega šolskega sveta § 54 postave o šolskem nadzorovanji iz leta 1873 glede zastopstva v krajnem šolskem svetu tako raztolmačilo, da se mora kot službeno-najstarejši šolski vodja, ki je opravičen zastopati v krajnem šolskem svetu, smatrati oni šolski vodja, ki se more kot tak izkazati z največjo službeno dobo.
Iz zanesljive madjarske strani se poroča, da konferenca grofa Apponyi-ja 8 pl. Papay-jem ni v zvezi z novo ministerstveno sestavo; pač pa je imel imenovani dvornik naznaniti madjarski opoziciji cesarjevo grajo zaradi njenega postopanja pri razpravi o orožni postavi. — Razprava o §§ 24. in 25. or. p. še sedaj ni končana ter opozicija neki namerava dovoliti glasovanje o tem predmetu še le dne 15. t. m., ob jednem pa v ta zgodovinski dan prirediti izjave v zbornici in po cestah.
Tnanje države.
Srbski kralj Milan se je izjavil, da se nikakor ne odpove ustavni svoji pravici, po kateri pristuje njemu vodstvo vzgojevanja mladega kralja Aleksandra; zaradi lega bo večkrat in na dlje časa prišel iz inozemstva v Srbijo. Dvor Milanov, obstoječ iz dveh pribočnikov in dveh civilnih opra-vilnikov, bo tudi v bodoče plačevala država. Takoj, ko se je odpovedal Milan, brzojavil je cesarju Francu Josipu I., da se mu prisrčno zahvaljuje za njegovo dosedaj Srbom in Srbiji izkazano prijateljstvo, ob enem pa ga prosi, naj ohrani to mišljenje tudi sedanjemu kralju in njegovi deželi. Cesar mu je takoj prijateljski brzojavno naznanil, da mu hoče spolniti napominano prošnjo. — Proklamacija regentov je po celi deželi napravila izvrsten vtis. Tudi novo radikalno ministerstvo se vsestranski navdušeno pozdravlja. Novi ministri so minoli petek prisegli v navzočnosti kralja Aleksandra in regentov, potem pa so se poklonili kralju Milanu. Badikalni listi se jako radujejo, da se je položaj obrnil na njihovo korist, ter prorokujejo, da se ni z lepo treba bati novih prevratov. Liberalna stranka je v 5. dan marca st. st. sklicala shod, na katerem se bo sklenilo, kako naj zauaprej postopa stranka.
VI.
Mila pomlad je prihajala v deželo. Povsod bujnost, bogastvo. Drevje je bilo razcvelo, toda trave še niso pognale.
Po Mihaljkovem vrtu hodili ste semtertje dve ženski, Mihaijkova teta in Brinova Ciljka iz Zavod. Gledali ste v tla in tu in tam pobrskali pri plotu. Pridruži se jima Mihaljek.
„Ni še teh cvetlic", pravi Ciljka, „ki jih iščem."
„Za starega tako ni več pomoči, ko bi mu človek kuhal cvetlice celega sveta. Danes je posebno slab postal. Bekel mu bodem, da bodem poslal po gospoda."
Vsi trije so šli v hišo.
V stranski sobi je ležal Ljiibe. Ali ne bi ga sedaj vsak spoznal. Bil je bled in shujšan, grozna podoba.
„Oče!" pokliče ga Mihaljek.
„Dajte, ali hočete, da bodo prišli gospod?"
„Ne bom umrl, Mihaljek, ne; nikar ne pošiljaj!"
Sape mu je zmanjkalo.
„Vi boste umrli."
„Mihaljek, ne bora umrl ne; le pustite gospoda !"
Ti bolgarske prestolnice se poroča: Milanov odstop je tukaj napravil slab vtis. Le Cankovci so izradoščeni, ker upajo, da bo odslej pridobila Rusija več vpliva na Balkanu. Vladni krogi so prepričani, da regentstvo ne bo hotelo razrušiti sedanjih prijateljskih odnošajev mej Srbijo in Bolgarijo. Rusiji prijazni krogi razširjajo v Sofiji vest, da namerava Avstrija odposlati vojake v Novi Bazar (!).
Nemški cesar in cesarica sta dne 8. marca opoludne osebno čestitala Moltkeju k njegovi vo-jaško-službeni sedemdesetletnici. Veliki vojvoda ba-denski mu je dal tem povodom briljante k „hišnemu redu zvestobe". Poslali so mu čestitke: avstrijski cesar, vsi nemški knezi, bavarski in avstrijski generalni štab itd. Pruski general-feldmaršal grof Helmut Moltke je bil rojen dne 26. oktobra 1800.
JFrancoska zbornica je potrdila izvolitev Bou-langerjevo za Seine - departement. — Pravosodnji minister Thevenet je naznanil, da bo zatožnica zoper ligo patrijotov gotova v nekaterih dneh. Minolo soboto jo vlada menda od zbornice zahtevala, da se jej v to dii potrebno pooblastilo. — V Armen-tieresu je nad 10.000 delavcev ustavilo delo. Boje se večjih nemirov. Občiuski uradi so prosili, naj se jim pošljeta na pomoč dva škadrona konjikov in dva polka pešcev.
Italijanski kralj je predvčeraj opoludne podpisal dekrete, 8 katerimi sorejme ostavko ministrov Grimaldija, Perazzija in Saracca, namesto njih pa imenuje Seismit-Dodo za finančnega ministra, Giolittija za ministra državnega zaklada in senatorja Finalija za ministra javnih del. Izmed novih ministrov so Crispi, Zanardelli, Miceli, Seismit-Doda, Giolitti in Brin pristaši bivše levice, Bertole-Viale, Finali in Boselli pa člani centruma. — „Riforma" se pohvalno izraža o novih ministrih. Nalog kabinetov je težaven, vendar pa list upa, da se bo sedaj vladi posrečilo, nadvladati finančne zadrege. Splošnja politika kabineta je tudi v bodoče politika prostosti, združena z redom v notranjem, politika plodo-nosnega miru na zunaj.
Dogodki v Srbiji so rumnnsko protidina-stično gibanje še bolj upihali. Vladi nasprotni listi jako ostro pišejo. Eden izmed njih naravnost poživlja kralja Karola, naj zapusti deželo, ker je v njej tujec po krvi in veri.
Iz Kajire dne 8. t. m. poroča Reuterjevo iz-vestje: Nemški komisar AVissmann bo dalje potoval prihodnji teden. Do tedaj se mu bo meuda posrečilo nabrati za svojo armado do 300 črnih novincev.
Izvirni dopisi.
Izpod Gore na Gorenjskem. 8. marca. Dandanes vse toži o pomanjkanji denarjev, o slabi kupčiji, o slabih časih. Za denar je trda. Res je sicer, da je pšenica nekoliko dražja, kakor je bila lani, proda se namreč po 8 gld. 100 kil in kmet bi jo tudi rad prodal, ko bi jo imel, ali lani je bila slaba letina, zlasti sternenega žita je bilo malo. Poglejmo, kako je s kupčijo. Kupea inozemskega ni nobenega. Cena živini je zelo nizka. Minulo je par tednov, kar je bila lepa debela, pa bolj postarana krava s teletom vred za 60 gld. prodana. Pred štirimi leti bi bila gotovo vrgla 90 gld., torej kolik razloček! Kupci se zdaj lahko smejejo, ker jim je lepa živina prav po ceni na ponudbo. Za staro in medlo živino pač nobeden ne vpraša, le pitana, lepa in mlada živina dobi še kupca. Hudo se pa godi kmetu, ki se veliko trudi z delom in živinorejo, ki mu pa malo nese, ker mora živino tako po ceni prodajati. Če kmet nima denarjev, kdo jih bode pač imel; vse
S strahom ga je gledala trojica. Tedaj pa se oglasi stara teta:
1 „Ljube, ti si živina, konj; tako boš poginil kakor —. Res, ko bi hčere vedele to, še k tebi ne bi prišle. In če pridejo, poslala jih bom nazaj, da tebe še pogledale ne bodo."
„Kaj so mi hčere mari? Kar jih imam, pomagala mi ni nobena za črn noht. Da jih le ne bi bilo."
Molčali so. Pa Ljilbe je izpregovoril zopet:
„Samo Metko bi rad videl."
„Tudi nje ne bo*, oglasi se Ciljka, „ko bode zvedela, da se branite svetega olja."
«Ne bo prišla, ne; sam vem to. — Ali pri srci mi je ona — toda prišla ne bo---—"
„Tedaj nočete svete tolažbe?"
„Ni treba še, Mihaljek, popoludne, jutri, drugi dan."
Gospodar se razsrdi.
«Tega pa vendar ne! V moji hiši se to zgoditi ne sme. To bom smel zahtevati od vsakega in tudi od Vas, ko vam je daša komaj še v telesu. Glejte in pomislite! Dolžniki so vam za vršijo hrbet kazali. Ko ste jih tožili za dolg, morali ste jim še vi povrh ptočetati."
„Ker ni praviee!*	(Konec sledi.)
čaka na kmeta. Kupec, obrtnik, rokodelec, vsi so odvisni od kmetovalca. Ker pa kmet nima denarja, peša kupčija vsake vrste, in rokodelci nimajo zaslužka. Mi torej kupce sploh, posebno pa še ljubljanske, milujemo in jim radi verujemo, trdečim, da je zdaj slaba kupčija. In kakor kaže zdaj, kupcem ne moremo boljših časov napovedati, dokler ne bo živina dražja in boljša letina. Trgovci, ki prodajajo drobno in kolonijalno blago, še dosti lahko izhajajo, ker ljudje vedno kupujejo, kar je za živež; ali drugi kupci, posebno eni, ki tržijo s suknom, platnom, galanterijskim blagom, imajo slabe čase ter komaj izhajajo.
Kakor je živina po ceni, tako je tudi vinu i zlasti novemu (leta 1888) cena majhna. Cena mu je 4 gld. za staro vedro okoli Rake, seveda je tudi to vino, kakor sploh doleujsko leta 1888. zelo kislo in ne najde kupca. Ubogi Dolenjci! Poleg 6labe letine obiskuje jih še huda bolezen — in ni jim moč zaradi prepovedanih semnjev živine prodati in si za nujne potrebe pridobiti denarja. Tudi na Gorenjskem so koze tu in tam, n. pr. po blagoviški in krašinski fari. V Moravčah so že dva meseca in zdaj so v nekaterih hišah okoli Limbarske gore (sv. Valentina). — Mili Bog odvzemi to bolezen od nas! — Sneg se je začel zadnje dni tajati; upamo, da kmalu zima odleze; žito še ni pozeblo, ker je zemlja zmrzla.
Iz Travnika v Bosni, 1. marca. Morda ustreženi Vašim čitateljem, ako kaj čujejo iz nove Avstrije. V kratkem dopisu ne morem obširno popisati, koliko so se bosanski franjevci trudili pod turško vlado, da ustanove potrebne samostane, cerkve in šole. Pod vlado bosanskih kraljev je bilo mnogo samostanov, pod turško vlado pa so tako zginili s površja, da so samo v spominu ostala narodu mesta, kjer je bilo ognjišče krščanskega življenja. Cerkve že ni bilo nobene, da bi se jej moglo reči, da je cerkev. Uzdržali so se samostani Sutinska, Kreševo in Fojnica, akoravno so jih večkrat turki razvalili v prah in pepel. In šole? Turek ni maral za šole. Njemu je dovolj, da zna otrok zapisati nekaj turških besed. Franjevci pa so na mnogih krajih pri župnijah ustanovili šole za silo. Mnogo so se trudili, po svojih malih močeh jih je podpiral siromašni narod. To žalostno stanje je trajalo do Omera paše, katerega je sultan poslal v Bosno, da uvede red. Ta je potrl roge bosanskim bašam, in mirod je mogel prosteje dihati. Sezidali so samostane v Gučji Gori pri Travniku, Petričevcu pri Baujiluki, Plehanu pri Derventu, Tolisi pri Orašji in Rami pri Prozoru; poleg tega so zgradili mnogo manjših cerkva. Sedaj imajo franjevci osem svojih samostanov, a cerkve so siromašne, ker nimajo nobene podpore. Samostan Gučja Gora pri Travniku jo bil sezidan 1. 1856, temelj mu je postavil biskup fra Marijan Sunjici. Kraj je lep in zdrav. V selu je do 80 katoliških hiš. V samostanu imajo franjevci svojo nižjo gimnazijo, na kateri štirje učitelji poučujejo 34 učencev.
Cerkev je primerno velika. V njej so bile neke stare nerabne orgije. Vrli franjevec fra Nikola Man-d i č je naročil pri tvrdki „Br. Zupana" v Kamni Gorici na Gorenjskem nove orgije za 1000 gld., katere sta dovršila dne 7. februarija. Orgije sem videl in poskusil. Visoke so do šest metrov in prilično široke.
Imajo pa:
1. Principal 8', ki lepo poje.
3. Bourdun 8', poln in pravi flavtski glas.
3.	Gamba 8', pravi violin in poje najnežneje.
4.	Gemshorn 4', mil, ker svira kakor solo Tram-buzino.
5.	Cornett 2s/3'; kedar se odpre, celo petje na novo oživi.
6.	Subbass 16', ta je za kontrabas in jako dobro doui. — Izbirači so: a) Octava-Capell, b) Pepal-CapelI, c) Mezzo forte, d) Forte, e) Piano.
Dne 7. februarija se je sešlo več gostov, da slišijo nove orgije. Napivalo se je mojstroma in g. Mandiču, ki je kupil orgije. Bog ga živi! x.
Trgovska in obrtniška zbornica.
v.
Kar se tiče medsebojnosti različnih bolniških blagajnic med seboj in nasproti izstopajočim in ustopajočim delavcem, zdi se, da je prav za prav krivica, ako se ravno zdaj govori o njej ter se za dokaz navaja. Po tem, kakor stvari zdaj stoje, bila bi medsebojnost v tem, da morajo delavci, kateri intopijo iz kake prejšnje delovršbene blagajnice, prinesti ivoj pričuvni delež iz te blag^jaiee v »ka-
tero drugo po zakonu na novo ustanovljeno bolniško blagajnico. Ako pa izstopijo delavci iz katere na novo ustanovljene bolniške blagajnice ter pridejo v tvornico, katera ima že od prej delovršbeno bolniško blagajnico, preskrbeno s pričuvnim zalogom, ne morejo tej blagajnici prinesti nobenega pričuvnega deleža, jednostavno zaradi tega ne, ker ta nova bolniška blagajnica, v kateri so bili najzadnje, nima še nobenega pričuvnega zaloga.
Prava medsebojnost mej bolniškimi blagajnicami in med njih udi je v nečem drugem, nego v tem, da se povračuje pričuvni delež; v tem je, kakor se izjavljajo sama „Uradna poročila", da se opira zakon o bolniških blagajnicah na načelo medsebojnosti. Jeden za vse in vsi za jednega. Mladič za starca in starec za mladiča. To je jedino prav in v to ni potreba zamotanega knjigovodstvenega aparata, niti kontokorenta za večkrat deset let nazaj za vsakega pojedinega delavca, niti dopisovanja z mnogimi bolniškimi blagajnicami. Ako je delavec res sprejet v kako delo, postane ob jednem ud bolniške blagajnice in uživa nje storitve, bodisi da je mlad ali star, in mi moramo reči, da tisti ne poznaje praktične navade, kdor trdi, da bode delavec laže dobil delo v tvornici, ako par goldinarčkov, mnogo jih ne utegne biti, pokaže kot pričuvni delež od katere bolniške blagajnice. — Prošnja nadalje kaže na velike upravne troške.
Tudi § 27, odst. 1, in § 40, točka 2, 1. odstavek, morala bi se predrugačiti. § 27. določuje, da je od letnega zneska blagajuiških prispevkov vsako leto porabiti najmanj S/I0 za prihranilni zalog. V § 40. pravi se, da ima deželno oblastvo pravico, razpustiti okrajno bolniško blagajnico, ako se, kadar so se prispevki zavarovancev zvišali na 3 odstotke, z doneski delodajalcev torej 4Va °/0 D' m°č> blagajnici zalagati zakonitih najmanjših dajatev, h katerim pripada v zmislu §§ 25., 26. in 27. tudi donesek k pričuvnemu zalogu, in ako občni zbor blagajnice ni ukrenil povišati doneskov. Vsekakor bilo bi tu zakonito določilo umestno, katero naj bi izjavilo, da bolniške blagajnice, v katerih se za poravnavanje troškovnih potrebščin pobira od zavarovancev že 3°/0 od mezde, morajo le tisti iznos dajati pričuvnemu zalogu, ki vsekakor preostaja tedaj, ko so že poravnane potrebščine za bolniške troške.
Zbornici bil je tudi izročen prepis prošnje več tovarnarjev ljubljanskih do visokega državnega zbora, v kateri se z ozirom na § 13, točka 6 zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. štev. 33, povdarja, da se s tem delodajalcem naklada znatno delo ter da so pri zamotanem poslovanju pomote neizogibne, takisto da se s tem tudi izpodkopava obstoj mnogih delovršbenih bolniških blagajnic, katere bi, ako se odpusti večja množica delavcev, morale na vsak način propasti s preodkazovanjem pričuvuih deležev. Zategadelj bodo mnogi podjetniki raje razpustili svoje bolniške blagajnice, radi česa bi zopet novo breme palo na itak predrago upravo okrajnih bolniških blagajnic, katero so do zdaj mnogi radi nosili. Nadalje povdarja se v prošnji, da je razširjanje svobodnega preseljevanja delavcev, ki je namen temu paragrafu, nekoliko nevarno, in to tem nevarneje, ker ga dozdanje ustave niso prečile in ker ne smemo zabiti, da more solidno podjetje le tedaj kaj poštenega proizvajati, ako ima stalno naseljene delavce. Konečno kaže prošnja na velike težave, katere pro-vzročuje zavarovanje tistih delavcev, ki so kje le za nekaj časa v delu, katero zavarovanje, četudi popolnoma opravičeno, pa se vendar v rečenem zmislu po nazoru prosilcev ne da izvesti.
Dnevne novice.
(Umrl) je danes popoludne ob 1. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, deželni odbornik in kustos deželnega muzeja g. Karol Deschmann. Rodil se je dne 3. januarija leta 1821 v Idriji. Več iz njegovega življenja jutri. — Naj v miru počiva!
(Iz rodoljubnega Kranja) došla je odboru podpornega društva za slovenske visokošolcenaDunaji zelo vesela novica. Pristopili so namreč društvu: g. Vinko Majdič, posestnik umetnih mlinov, kot ustanovnik s 50 gld.; kot podporniki gg: Viktor G1 o b o č n i k, c. k. notar, dr Valentin Š t e m p i h a r, odvetnik, in dva neimenovana rodoljuba, vsak s svoto 5gld.; dalje kot dobrotniki: gg. Karol Savn i k, župan in posestnik, (5gld.), dr Valentin Pretec(2gld.), HenrHtCando-lini, knjigovodja, (1 gld.) ter neimenovan dobrotnik in dobrotnica, ki sta darovala vsak po 1 gld. Skupno «veto osemdeset goldinarjev poslal je odboru podpor-
nega društva v KraDji bivajoči predsednik dunajske „Slovenije", g. Avg. D r u k a r. Najiskrenejša bodi hvala blbgim prijateljem revnih in marljivih slovenskih vi-sokošolcev ua Dunaji!
((■rožna nesreča.) Poroča se nam: Hišni posestnik in zidar Jože Pohar iz Ljubnega na Gorenjskem je kopal due 8. marca popoludue z nekaterimi tovariši-zidarji breg pri ondašnji kovačnici, da bi dobili nekaj več prostora krog poslopja. Kar zagrmi plast zemlje in skalovja proti ozidju ter pritisne nesrečnega Jožeta Poharja k zidu, ko je ravno hotel na stran skočiti. Urno ga potegnejo izpod zasipa, pa grozen pogled — ves pretrt je bil nesrečnež, na glavi ranjen ter ves krvav. Č. g. župnik so ga mogli le še spovedati in dejati v sv. olje; čez nekaj ur je izdihnil nesrečni zidar svojo dušo, katerej bodi Bog milostljiv.
(Zabavni večer „Pisateljskega društva") je bil v soboto večer primerno prav dobro obiskan, ker je ude vleklo ime znanega slovenskega zgodovinarja gosp. prof. Simona Ruta rja, kateri je prijazno obljubil, da bode čital o „slovenski Benečiji". Gosp. čitatelj je tudi v polni meri ustregel poslušalcem ; čital je dolg popis, v katerem je opisaval razmere Slovencev v Benečiji. Ti žive v štirih političnih okrajih, 12 župnijah in štejejo okoli 30.000 duš. Slovenščina se drugje ne sliši nego v domači hiši in v cerkvi. Ta od slovenskega debla odcepljena veja mogla bi se ohraniti, ko bi jim pošiljali za priprosto ljudstvo pisane knjige, in te bi bile „Družbe sv. Mohorja". Naj torej sorojaki v tem oziru pomagajo svojim bratom, ki ginejo med italijanskimi sodržavljani.
(Dnevni red seji ljubljanskega občinskega sveta) v torek 12. dan marea 1889. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila predsedstva. II. Vodovodnega odseka poročilo a) o vspehu ofertne obravnave za dobavo strojev pri novem mestnem vodovodu; b) o razpisu ofertne obravnave za stavbe pri sesalski napravi mestnega vodovoda. III. Stav-binskega odseka poročilo ob oddaji mizarskega dela za novo mestno šolo v Poljskih ulicah. IV. Poročilo odseka za olepšavo mesta a) o kupnih ponudbah A. Meršola in Josipa Seuniga glede parcele štev. 540 podturnske graščine; b) o kupni ponudbi Frana Lainerja glede parcel štev. 504 in 505 podturnske graščine; c) ob adoptiranji bivšega hleva pri pod-turnskem gradu. V. Šolskega odseka poročilo a) o računu tukajšnje velike realke o porabi dstacije za 1887. leto; b) o računu modelirske šole, zvezane s tukajšnjo veliko realko za leto 1887; c) o Štefana Benčine, sluge pri II. mestni ljudski šoli, prošnji za denarno podporo. VI. Finančnega odseka poročilo a) o dovolitvi nagrad mestnim detektivom in stražnikom za revizijo glede pasje takse; b) o dopisu c. kr. vojaškega poveljništva glede vpeljave vodovoda v novo mestno vojašnico; c) o troških za vzdrževanje realkinega poslopja 1S87. leta.
(Kralj Milan) neki uamerava v Gradci kupiti si hišo z vrtom, kjer bode stanoval večino leta.
(Imenovanje.) Ministerski predsednik je imenoval namestniškega tajnika dr. Mihaela G s te t en -hoferja okrajnim glavarjem za Kranjsko.
(Vravnava Save pri Kranji.) „Slov. Narod" poroča, da državna železnica ni hotela plačati nobenega doneska za vravnavo Save. G. kr. okrajno glavarstvo je razsodilo, da mora povrniti troške v znesku 5124 gld., kar je tudi storila.
(Akad. društvo „Triglav" v Gradci) ima v torek, t. j. 1Ž. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih „Zum Bierjakel" VII. redno sejo. Dnevni red: 1. Či-tanje zapisnika. 2. Predavanje g. Krančiča. 3. Odgovor na antikritiko g. Počka. 5. Antikritika g. Ko-runa. 5. Kritika o predavanji g. Rakeža. 6. Slučajnosti. Gostje dobro došli!
(Umrlo) je v Ljubljani od 3. do 9. t. m. 25 oseb, in sicer 12 moških in 13 ženskih; med temi v deželni bolnišnici 11, v otroški bolnišnici 1, v prisilni delavnici 2. Rojenih je bilo 12 otrok; 7 moškega, 5 ženskega spola.
(Napad.) Minolo noč je napal Trebar, hlapec na Glincab, tukajšnjega brivca Petrovčiča z nožem ter ga močno ranil. Napadnik se je pri tej priliki na desni roki močno urezal, ker se mu je nož zaprl. Šla sta oba v deželno bolnišnico, kjer ju bo dotični gosp. ordinarij gotovo pobratil.
(Koroška hranilnica) je razdelila 70.000 gld. za dobrodelne namene.
(„Mir") poroča, da je neki podučitelj na Koroškem očitno Boga tajil in bil baje odslovljen iz službe. Ta žalostni slučaj naj bi bil tudi mnogim drugim učiteljem po Koroškem svarilo in ravnilo.
Telegrami.
Dunaj, 11. marca. Zbornica poslancev je v nadrobni razpravi rešila poglavje „mini-sterski sovet". Roser je predlagal resolucijo, da se odpravi časniški kolek.
London, 11. marca. Reuterjevo izvestje iz Kalkute: Našla so se pisma bivšega kaš-mirskega predsednika, ki dokazujejo Maha-rajevo veleizdajsko počenjanje zoper indijsko vlado. Nameraval je zastrupiti angleškega rezidenta. Vsled tega, ker se mu je prišlo na sled, predlagal je sam, da odstopi.
Pariz, 10. marca. Ministerski sovet je sklenil podpirati predlog, da se izda postava, ki bo preprečila večkratne kandidature. — Preiskava v zadevi lige patrijotov še ni popolnoma dognana.
Vremensko sporočilo.
B 08 a	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celzija			
9	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvee.	733-8 734-1 734-9	3-4 74 3-4	si. zap. si. jzap.	oblačno n	0-70 dež
10.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7360 735 9 735 4	1-6 6-4 36	si. svzh. si. zap. n	oblačno „	1-00 dež
I
Srednja temperatura obeh dni 4-3° in 3'9°C., za 1-5° in M0 nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 11. marea.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl.	85	kr.
Sreberna „ 5* „ 100 „ „ 16* „	83	„ 70	„
5% avetr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 40	„
Papirna renta, davka prosta......98	„	95	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	888	„ —	„
Kreditne akcije ....................300	„ 50	„
London............122	„	—	„
Srebro..............—	„	—	„
francoski napoleond....................9	„ 63	„
Cesarski cekini......................5	„ 69	„
Nemške marke ..........59	„	52,/a„
t
Tužnim srcem naznanjam vsom prijateljem in znancem bridko izgubo svoje preljubljene matere,
gospo
ROJ.
prej omož. GALLE,
katero je neskončno Vsemogočni danes v 81. letu njene starosti, po kratki mučni bolezni, prevideno s s\etimi zakramenti za umirajočo, izvolil poklicati k sebi.
Truplo drage rajnke bode dne 11. marca ob 9. uri dopoludne blagoslovljeno in na pokopališči v Škocijanu pri Dobravi k večnemu počitku položeno.
Hanjko priporočam v blag spomin. V LJUBLJANI, dne 9. marca 1889.
Dr. Josip Galle,
drž. pravdnik.
Služba cerkvenikova
Sit organistova <">
je izpraznjena. Dotičnik naj se oglasi pismeno pri podpisanem uradu s pojasnilom družinskih razmer.
Farni urad Sela j)ri Kamniku.
X Hrata Eberl, *
iC Izdelovalca oljnatih barv, firncžev, lakov JC K	in napisov.
£ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £
S	JGIJ*»_H»IJ».ml»,
J za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja Mil št. 1. J
priporočata prečast. duhovščini In p. n. občinstvu vse 2 X v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot w znano reelno tino delo in najnižje cene.	y
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Bleuhbiichsen) v domačem ^ ^ lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boljše y nego vse te vrste v prodajalnah.	4*
y 9V* Cenike na zalitovni^jo. ~
Odlikovan: 1873, 1881. g>£*-
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na Ounaji VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik Franc Itrttckner.
Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
t
I®

Odlikovan: 1873, 1881.

Tujei.
8. marca.
Pri MaU&u : dr. Buchler, odvetnik, iz Trsta. — dr. Brauner, odvetnik, z Dunaja. — J. Woiczik, s soprogo, iz Prage.
Pri Slonu: Weinberger, potovalec, z Dunaja. — E. Trieb, A. Burjan in Tomaž Budialek, trgovci, z Dunaja.
Avstro-ogerska karavana v sv. deželo.
Prihodnja avstro-ogerska karavana v sv. deželo bo okrog 21. dn< marca 1889
iz Trsta odšla ter naj se vdeleženci obrnejo do podpisanega, ki jim bo takoj poslal obširne vsporede.
Potovanje obsega: Trst — Aleksandrija — Kajiro — Kajfa — Nazaret — Tiberija — Jeruzalem - Sv. Janez - Betlehem — Jeruzalem - Ramleh Jafa — Port-Said — A le
jeksandrija — Trst oziroma Carjlgrad in Solun.
Potovanje bo trajalo 45 dni. Cena I. razredu s popolno hrano
„ II.
.......(>:(."> gld. v bankovcih
„ „ ,, ........ 54» ., ,«
= Zadnji dan za oglašenje 12. dan marca 1889. = Te karavane se smejo vdeležiti osebe tudi iz Nemčije in drugih dežel. Na Dunaji, I., Spiegelgasse 12.
(16-16)
Leon "VVoerl,
ces. br. dvorni knjigotržee, založnik, komtur in vitez mnogih visokih redov.
Diseldorfske oljnate barve v tubah.
^ Akvarelne barve
mokre in suhe.
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
oljnatih barv, tirnem in laka'
v
Jljjll1>ljfllli.
<
31
¡Pisarna in zaloga: SoInUI drevored O (semeniščno poslopje).
Pilljala: Slonov« uliee lO-l^S priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, llkarjcm kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanjo eenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravno za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno eenejo.
Kupovalcem ctčjih množin 1 Vse vrste slikarskih in prednostne cene.	* likaraklh čopitev in
eaTV-S	< slikarske patrone
.ti t t t rt T* t i 5 i a i it t t * t t
Perstene, mineralne in kemične barve.