Na svitlobo dane ođ krajnske kmetske družbe Tečaj VI. srédo 9. vèlikiya serpana 1848. List é SEDOI MOV Povest v pesmi. __v Zdélal Jozef Zemlja k zgodbo čadno v sladkim tvojim kremlji Prepéval dragi domorodic! bóm, Ki lastna bližni je Slovenski zemlji, Naj odpušenja milost zadobóm; V spomín si Horvat, Ceh kot Krajnic jemlji De vsih Slovenov edin le je dóm 5 Vse nas je ena kdej rodila mati, Dojila z enim mlekam. Bog ji plati! ? Blogrene, zadovoljne vživa dnéve Grof Mikič, slavljeni Horvatski Ban Prost vsake, ki sromaki* stiska, reve, Od deželjakov svojih spoštován; Pa kot naj lepši zerno ni brez plévě, ? Je sreči njega tud' osat prisján Dotika njega tudi se resnica, De tèrn vsaktera svoj imá cvetlica. ? V zakonu léta v ze živí nektere, Pozabi skoro, kar je bilo kdàj Blag a, časti obilno si nabere, In bil imel na svéti že bi ráj 1 Pa kaj? vse upanje se mu podere Ki cvetlo mu prijetno je do zdàj : Preserčno ljubi lépo svojo ženo, Pa ah! biť mati, ni ji dovoljeno. Visócih reveži ne zavidajte! Vsi skup nezmožna ste in slaba stvar, Nad njih blišobo se ne spodtikajte, Po volji vse tud' njim ne gre nikdar; Marskdej raztergane so bolji bájte, Kôt Pluta, V enere, Atene dar; Ni mati še rodila ga sloveča, De bi po gôdu bia mu vstregla sreca. Iména sedmerih sinov so: Simon,'Bosan, Torno, Dj on o, Ditro, Juraj inMitar. Resnico té povésti poterdijo ime-nitni pisavci: Peter Al vin ci, grof Vuk Bethlen, Štefan Tzeglcdi, in vec druzih. Kér je ta lepa pesem rajnciga gosp. Zemljata, kteriga nam je nemila smèrt prezgodej vzéla, vse premalo znana, Gospá sprehaja, kôt večkrat, kraj grada Nek dan polétni se za kratik čas. Približa se ji ženska srednje mlada, Podoba njena v serce gane vas, Sirótika uboga sahne glada, Raztergan je opravik, bled obraz, 1 Na rokali otrocicev troje nosi Gospe ponizno vbogajme kej prosi. So otročiči vsi ti vaši ; 9 vprasa Je nejevoljna grofinja ojstró. Sirota, ki na dar se lép zanaša, )vorí zaupno in krotko: Odg \ moji so 5 Vsokost M T V Pa kônec vsega hudiga jih bo Ob enim porodila sim vsih troje, Zivíti réva s čim jih nimam dvoje 1 v Ce prav navadniga je koj na sveti De, kjer otrók obilno, kruha ni; Nasproti, kjer svitli so zlatje šteti, Brez sina Himen zakon rad stori ? Ubož'ci noče grofinja verjeti Na moč nad njo iz gerla zakřičí: ^Poberi se lažnjivka preč spred mene! Pod soncam mater' take ni nobene.« V # »Ce prav že dosti si jih preslepila, Pa jcz, gerdôba! te poznám drugac; Nobena ni beraciti ti sila, Ze slišala od tvojih sim zvijač: Tožljivka si ncdélavna in gnjila, Za léne lakot je nar boljši vrač; Zivela rada dobro bi brez déla Zató z lažmí si beračíti jéla.« ? Solz si obriše od očésa, 0 In hitro zgine bož'ca spred gradu ? povzdigne žalostna v nebésa > Potoži © avédnimu Bo S"? Nj f ohraniti in njé sad telésa Očetu izroči se večnimu. ki pod nebam čudno hrani ptice On Ne bo pozabil revne sirotice. ? (Dalj sledi.) % Zakaj liodijo kmetje lia Dunaj po smo jo dali v Novícah natisniti, de gré krog in krog po slovanskih deželah slavo prepevati slavljeniga Hervatskiga bana Mikiča, ravno zdej, ko vsak zvěst Avstrijan slavo pôje junaškimu banu Jelačiču! Vređništvo. lazí ? Kakor so nam Novice v 27. listu zale kosmate laží razglasile de bi se od nekterih goljufov iz Dunaja pernešene j ravno eno tako tudi jez vém in jo povem ljudém saj z norčijami V r oci izbrisovale, če resnica ne zdá. 136 Prinesel jo je na Ipavsko nek kmet iz Zapóg kakor nepremakljivo resnico. Na svoje ušesa sim povedati in jéli, de so igrala in ovce pasla y ampak de bo mogla na polji in v ga slisal jo drugi poslušavci so jo za golo resnico spre-šli možjé (pa ni prav vedil povedati kteri?) tam od Doba, je djal, na Dunaj pred ministra Pilers- hiši delati. nož y Zdej rastegnejo na tla pert, pod kterim je en ena pistola in ena sekira ; y ženin poskoci gori, in dorfa, gavprasat: kakó je zavoljo davkov? In přinesli per svojo zeno. V nekterih krajih obljubi pred vsimi, de nece nikoli tega orožja rabiti zo- tudi nevésta gre so novico, de je ravno pred njimi bil tudi nek baron, na pert, in stari svat ji postavi kolač na pa po kmetiško oblečen, pred ministram, kteri je pa riga zopet vzame, o-» lavo vse drugaei Pilersdorf za z njim govoril, kakor oni; zatoraj se je tem zopet nevésti, in med tem svatje pojejo ; za tem in ga ženinu postavi na glavo ? cr » glavo přijel y y globoko zdihnil, in še clo vecerjajo m gredó spat zašental, ko so mu baronovo sleparijo povedali, de ni kmet, kakor je oblečen bil; njim pa je rekel: pojte le cr ry> Drugi dan zjutrej dej) biti ata ženin in ésta rano na nogah ; nevésta nima več praznični domů in povejte vsim svojim sosédam, de vse tlake in oblačila na sebi, ampak je oblečena v modrini desetine so proč. Podal jim je tudi pismo, ktero vsaki mu kmetu pokažejo, ki uja viga sukná). Zdej mora hi pométati, de jo vsi idij y hoce brati, pa nobenimu go nekteri izmed svatov pa poskusiti jo v poterpežljivosti y $podu ne, kér Pilersdorf sam jim je tako zapove- ji smetí nazaj po hiši mečejo. Kadar ji tako več časa Kaj ne, de je lepa? Gotovo noben dal ! ! more kmečkim ušesam se tudi rado veruje godec ne nagajajo, se ženin za potegne in vse iz hiše spodí kaj prijetnišiga zagósti, zatorej Zakaj se pa takó godí ? zakaj Potem vzame banderaž svoje bandero, neki drugi brento za vodo nositi, tretji kruha in sira, četerti pu hodijo kmetje (pa p a me tni in p o š t e ni kmetje sploh ven- tersek vina , in tako péljejo nevésto na stérno ali na der ne, ampak le dobro plačani sleparji) na Dunaj zavoljo davkov opraševat? Ce hoćete vediti, vam jez » « 1 r V , i, l . m m f • 1 studenec, kamor bo mogla za naprej po dar odo hoditi. Ka pridejo, pojedó in popijejo, kar so donesli na de to se godí vecidel zató: kér so evropejske polnijo brénto z vodó in silij povem, ljudstva, kakor so nekdaj po vesoljnim potopu svetá ésto, de nej jo domů ženin jo brani in spet obilno zarejeni ljudje svojoglavno zidali babi lonski turn (kar se pravi zmešnjava), tako so hotle nese ; gredó na obéd te z vodó poliv Potem Takó se nehaj pír ( ženitníne ) ših Slovencov zdaj tudi evropejske v svoji predèrznosti in ošabnosti V zakonu so večidel srečni, mirni, in od ločenj večidel na lastno modrost in moč zaupajoče ljudstva za konskiga nič ne vejo velik velik turn pozemeljske častí in sreče do oblakov neba postaviti; zidale so 30 lét; marsikterim zdélo, kakor (Dalj sledí.) v ze ga nepretegama ze nekaj cez tako visoko so ga bile sozidale, de se je de bi v ze nebeške godce slišale ali Bog, mojster vsih zidarjev in delavcov y kteriga niso vselej za svet prašale y on y ki ošabnost zmirej čertí y je létas sušca mesca stopil med nje in na ! V recéli slovenskiga pravopisa. (Konec.) Kér stariga (Bohoričeviga) pravopisa razun majhne drugo slovansko ljudstvo ne kér gosp. Metelko v množice Slovencov nob en o zmešal piše in tudi nikdar ni pisalo, jim je jezike, de narod naroda in stan stanu več prav pravopis še clo Krajnca odKrajnca, še bolj pa od Stane razume, kar ljubezen, pokoršino in edinost jarca in druzih Slovencov loči, naš sedanji pravopis pa zadeva, kakor bi bil sam peklenski merces, oce lazi in nobene locitve ne delà, in se mu tedaj tudi ni treba sovražnik resnice, ljudém v glavo trešil. Nekterim kme po gu b e bati, zató kér je edín z ilirskim in zlo enak tam je skorej vse laž in zvijača, kar řece gospod; kar pravopisu druzih Slovanov, kterih bukve in časopisi pa léče lažnik in širokoustni slepár, to jim je gotova se bojo zmirej bolj med Slovenci razširjevali kdor resnica! še celo od duhovnih pastirjev, kdorkoli jim v pravimo vse to le nekoliko premisli. bo lahko razso sedanjih zmešnjavah resnico govori, marsikteri y izgledal reče bi vam vedil ta z gospodo derzi! (dosti vedati) in se jim ne veruje, zakaj prišli so časi po od dil : kterim u pravopisu prednost gré. S tem pa noče- , de je novi pravopis brez vse pomanjkljivosti tode kteri pravopis je na svetu, ki je popolen ? mo A v « reci kterih je že s. Pavl Timoteju govoril, de bodo hudi, Kteri jezik zamore to reči? Nobeden. rekoč, de si bodo po željah učenikov iskali, de bodo Pa pustimo vse to besedovanje na strani, in ozrímo svoje ušesa od resnice odvraćali, lazém in kvantam pa se po Slovenskim in jih nastavljali. II. Tim. 3-4. J. Podrebernicki. poglejmo: kteri pravopis zdej kra med Istri jail ski Slovenci Teržaskim in lleškim morjem (Dalje.) Kadar banderaz zaupije pred hiso zenir.a, pridejo vunkaj z laternami mlade, ravno tako, kakor sv. evan-geli pripoveduje od desétero devic, ktere so čakale na ženina (Matth. 25.); hišne vrata od znotrej zaprejo, ljuje na Krajnskim, Štajarskim, Koroskim, Teržaškim in Goriškim? v kterim pravopisu se natiskujejo zdej nar imenitniši knjige? ,1. V stari Bohoričici se zdej nobene drille bukve več ne pišejo, kakor molitevne in pa pratike. 2. Ze v létu 1832 začeti prepir zavoljo Metel- ko v i g a vé pravopisa se je kakor večidel naših bravcov v létu 1833 tako hudo vzg al, de se je popisala cela knjiga pod nad pišam: „Nuovo discaccia mento di de ne ženin, ne nevésta, ne svatje noter ne morejo, le Iter e in u tili, d. i. s lov eni s cher ABC bi bil dež, morajo odzvunej ostati. Po- Laibach 1833." prepirajo, m kadar se jim za- Metelkov pravopis iz natisa. y od prè ampak, ceravno tém , kadar se že dolgo gotovi, de je nevésta vrédna, de se ji odpré mati ženina vrata, vérže ženinu in nevésti ruto za vrat, jih pélje tako v hišo, in jih objame ; to ruto obderží nevésta za dar. Za tém se pozdravljajo in objémajo po pravopis pisati, ki so se K r i eg, In odtistihmal je z g i n i 1 gosp Drugaei pa je z nje- i • v • lusi govo slovnico (gramatiko"), kteri vkljub overženih cèrk radi podamo nevsahnljivi venec slave. 3. V létu 1843 so jéle Novice po malim novi dolgo branile Bohoričici y nevésta vérže en kolač v oginj, kteriga pa kuhar berž pobere in v žep spravi, misleći si, de je bolje slovo dati, dokler jih niso od vsih straní Sloven y ski ga naznanovane vošila pisavcov premagale • p de ga on poje kakor , »uu., pa de bi zgorel. kterim so se pa potem rade udale, ko so spoznale , de so vo-Preden se vsédejo k večérji, opravi stari svat šila občinske. Gospodje R. M. in J., ki soNovícam koj svoje zadnje opravilo; on pokaže nevésti ročni malin v pervim začetku prijazni pomočniki bili, bojo poterdili WW "t « 1 i • V t 1 1 • V 1 • « • • 1 mm m mm m m m « • . « A y matiko in druge hišne orodja, w » • in ji (Handmuhle), serp, reče, de od zdej za naprej se ne bo več s cvetlíčicami de se v vpeljanji noviga pravopisa nismo prehiteli. Zdej se pišejo v novini pravopisu vsi slovenski ča- 13» sop is i brez sneme, namreč: Novice, Slovenija, tudi poduk v pregibanji glagolov, kadar se s z ? c Cerkvcni časopis, Ve dež, Slovenske Novině spreminja v v S J v z c ali pa nasproti, postavimo : groziti v Celji. V ravno tem pravopisu so natisnjene „Drob groáen ; nositi no.v a nošen ? rêcem natis „Blaže in Nežica" milostljiviga stri&em rêri ; gosp gosp. Slo mše ka, ki so mi lani tin ce", drugi kneza in škofa naravnost rêkli, de, poprijemši se noviga pravopisa, ne bojo več opustili ; strisi i. t. d. ga In takó sklenem ta sostavek & tem zagotovilam, de ne besedice več ne bom od te reči govoril, kér iz gosp Murkotova in gosp celiga ? ft °-osp Muršečova „slovnica" (gramatika) peljnova ..dogodivšina stajarske zemlje", pesmi se pričkali za gosp. Vodnika, gosp. Koseskiga in gosp. Prešerna dalje: gosp. Vertovcova „kemija", serca poterdim resnico gosp. Hicingerj ovih Kreni- besed: „Raji bi več pisali in dobriga, kakor pa vedno i gosp Mala góle čerke, in se tako zmirej v Abece darje povračevali". Oj stro tudi povedó v sledečim napisu, v kterim nam pokažejo nam jo gosp Hicin ger j vašič o va „Zlata Vas", gosp. Stojanova „Milo-serčnost do žival", gosp. A. Tomanové bukvice s podobami „zoper terpinčenje živ ai" — vse knjige gosp. M. Majer ja, kaj Vodník in Cop na unim svetu od nas govorila: Vodnik: Dobro hitijo naprej v izobraženju verli Slov gosp Jabornikovo „Sveto 55 Vedno poprav pismo u 7 kteriga 1. zvezek bo kmalo dokončan ? V • gosp bolj narodni svoj pravopis v Cop: Robidatove knjige „Zdravo telo nar boljši bla V tem se je bati samo, de se dost V • i # ne boj > £T O U ? Čujte, kaj zganje delà, gosp F. G. Linhar Ker se vracujejo skoz le v abecedo nazaj » J5 Matiček se ženi", potem „Varh" Sedem tov Sinov" in izhajajo že tudi oznanila c. k. il irski g a po árl a N boj se tega, slav Cop Ko si T v . ,, ZI vil ? je še več druzih knji S- V novim pravopisu spala Slovenija, le malo rodoljubov se je poganjalo za ft mater svojo. Zdej pa je v • po Slovenskim, in d varstva, in Ljubljanske c. k. policije. Unidan je tudi n< na Du naj i iz c. k. dvor ne in deržavne ti ska mi- pi t ni več prazna beseda Po tih je še sicer d » občutka, tolikanj bolj pa živi duh ce v novim slovenskim pravopisu přišel na svitlo n v za domorodstva po dežel kteriga nar zvestejši varhi so 5 zdajni red za opravila pri vstavivnim derzav- od nekdej duh nim zboru in načert za prihodnji stanovitni red opravil". Tudinašnovi slovenski besednik, » podj bili Dr. Ble Pomeiiki gosp Cafova „slovenska slovnica zaNemce" in več druzih v natis pripravljenih bukev. Poslednjič še povémo, de je novi pravopis že tudi v slovenskih šolah zastran vprašanja v besednih rečéh Slovenije. Primorski g a poglavarstva vpeljan. (Konec.) Audienci a je latinka; ali bi ne bilo pràv namesto nje rêkli: za s li sanje. Cita vilica je to Kdor iz tega ne spozná, kaj de je zdej storiti p0 Krajnskim bravnica, to je, prostor ali ko bi kar stanica, ka katego ----------- r ? * I'" —--J--------------w jv, w^ix.v«, treba: ali se obcinstvu udati ali pa sam svoj mor se shajajo bukve, novice i. t. d. brát, ali kakor ostati, temu se bomo zastonj prizadevali sedanje po- nekteri Slovenci pravijo: čitat. — Namesto trřbe razjasnovati. Le ena sama se mora pri nas enkrat konec de se ta pravopis po še zgoditi, vsiga abcedniga besedovanja. de bo In to je rij a bi vam bili uteg nili reči versta, pleme ali kej ? enaciga. nicah. ki Uradniki so cesarski gospodje po pisar vaše reči izgledu Primorskiga poglavar nilo boljši gtva tudi po vsim Slovenskim v šole vpelje. To biti, de ondi v red spravljajo, torej bi bi rekli vredniki, kakor so nekteri uteg zgoditi zaceli pisati, namesto uradnik, ki je nekako česko zdej pri osnovi noviga jn se ne da prav opravičiti, če na besede obraz ? pa se mora solstva na Slovenskim, de se ne bo ljudstvu pod- damo gle učenje kradlo, ktero zamore iz gledé gori imenovanih Koroškim v navadi. korenine pač), akoravno terdijo, de je na Uniforme so slovece obléke in tudi prihodnjih knjig in časopisov vživati. Vred- cesarskih, kraljevih i. t. d. služabnikov, ki jih oblečejo 5 niki Dunajskih časopisov po pravici terjajo, de naj bojo kader se jim je pri sosebnih slovesnih okolišinah kakor vsi časopisi brez štempeljna, ki njih ceno povikšuje, takim skazati. Kmet, ko se kej posebno obleče, pravi zató kér so časopisi dušni živež ljudstva; nu de se „se m an je" obleče. On ima vse d nje in sema-slo venski pisavci pa terjamo, de se novi pravo- nje oblačilo; vsednje je vsakdanje, semanje ali pis po vsih šolah postavno vpelje, de se ne bo somanje, pa mende za tó, kér so se ob sejmih ali moglo ljudstvo pritoževati ? de ne zna novih reči brati ? in de ne bo zaostajalo v takó potrebnim omikaiiji. Jez sim za tega voljo v velki m deželnim zboru v Ljubljani 7. mal. travna tega léta zbranim stanovam svetoval, de naj polozijo to rec ministru na Dunaj, de se ima povsod novi pravopis vpeljati somenjih ? to je 5 pri shodih ali slovesnih zbirališih (so se-iti, od todi sejm ? s oj m čili in vsi so enoglasno ta naklep (Antra , somenj) sosebno lepo obla-kakor še zdaj. Kér se pa tudi uniforme v tacih okolišinah oblačijo, ali bi ne bilo pràv, de bi se uniforma sema- druge po slovensko imenovala „se ma nj ica ali pa » » » , — ni * Di ou nj e iičuaviiusi ^iiauiicu ; u u i u. u 11 uj , «atvu in híiku urug poterdili. Naš milost- prilične besede že v navadi? — Deputacija je po " naravnost (namrec: oblačilo), ako ni kake cr ft ljivi knez in skof ? gosp cr ft osp Anton Alojzi y inf. slanstvo, poslanci, poročnistvo. Blago rec je stolni tehant gosp. Urban Jerín, vodja bogoslovskih je slovesin in prijetin govor, je bolj po hervaško re-šol, gosp. korar Župan, in vikši vodja krajnskih nor- čeno, kér reč pri Hervatih poméni besedo, pri nas Manifest je očitno deržavno malnih šol * ft °-osp korar Novak so sedeli v tem zboru pa kako stvar. in so poterdili ta naklep; torej je tudi njih opra- razjašnjenje v kaki imenitni reči v opravičenje deržav- vilo, skerbeti, de ne bo ta reč nikjér nobenih enostran- nigadjanja; torej je manifest: cesarski, ali kraljevi skih protivnikov našla, kér zdej v tacih rečéh ne veljá razglas, ali razjasnjenj e, ali razkáz. — D iplom več to, kar kaka posamesna glava ali posamesno kronanja bi bilo kje kronitno pismo, list vredstvo (Behórde) misli, ampak to, kar je glas občin- pričevanje. Barikada je pregraja, zaplanka gôri dokazane nje i. t. d. Politika je greška st v a. Kaj pa ta glas terja, spričujejo slovenske delà v novim pravopisu očitnisi, kakor vse pomenov. in předlo naše besede. beseda , ki ima vec cr » po li tiš ko utegne pomeniti: der N tudi pravopis je za mladost, ki v se le brati eliko ložeji, kot stari, kér en glas c tudi le z eno > v s ? v f UC1 v • z y i žavno, deželsko, pa tudi prebrisano, pametno i. t. d. Kandidat bi bil morebiti novák, akoravno se do lasu z rimskim poménam ne vjéma. Deržavljan je po star h fh ko zaznamovan, ne pa z dvěma kakor deželan. Katastrofa je po pomenu besede prav za ? h Ravno tako ta pravopis polaj pràv prekucij a. Provizorno postavimo: provizorna služba, ki služabniku še ni zagotovljena ali samo za delati za ta izdelk je posebin odbor postavljen ; nas kak čas; tedaj začasno. Med poslanikam in po- poslanec Dr. Ka v či č je tega odbora vodja-namestnik slanca m je razloćek slovenskim narečji) ? po v t Slava ! Casarja še ni na Dunaj nazaj, akoravno so slanik je kdor posije, kakor učenik, kdor u ci; Jih ministri prav gorece prosili, de naj pridejo. 29. poslanec paje, kdor je poslan, kakor učenec,kdor pretečeniga mesca je celi deržavni zbor Jim pisal, je učen, se uči ; učenec učenik in v hervaškim je druga či, ondi je naš de naj pridejo berž berž nazaj, kér je potreba, de učenik učitel. Več tacih so zdej Cesar tamkej , kjer se zdej postave delajo. 12 naš zgledov, kako dobro mora člověk narečja znati, iz kterih poslancov je neslo to pismo Cesarju v Inšpruk ( na Tikej jemlje, in zlasti pomen končníc (Endsylben) pred roljskim), in celi svet zdej napéto caka, kaj de bojo očmi imeti, in de se narečje v narečje — tebi nič Cesar storili. Velika zmešnjava bi utegnila biti ko bi meni nic ne da stopiti kakor nekteri želé, si za drugo ne prišli. — 30. pretečeniga mesca so se poslovili nad deržavniga zbora in od Dunajčanov priložnost prihranimo. Garantirati je stanovitno vojvoda Jane z od zagotoviti, ali po ročno uterditi. Objektivnost, sploh in so odvinili z ženo in sinám v Frankfort. — Z subjektivnost: osobnost, násobnost ste besedi, žalostjo smo slišali (Bog daj, de bi res ne bilo), de razper- kterih pomen bi tudi z razlaganjem malo umel, kdor ni tija med O s: r i in Her v a ti ni poravnana in de se bo v visjih šolah bil. Republika je sovladija, ko pod- kmalo huda vojska med njimi začela. Vsaka kaplica kerví, ki jo bodo junaški Hervatje za svojo pravično reč ložniki z vladnikam vladijo opravljajo. Se enkrat pa rečemo, de nihče bolj ? kakor me, ne prelili bo Ogram težko na vest padla. Pa sej tako spozna venije, véliciga truda, ki ga ima slavno vredništvo Slo- ljudstvo , ki se je nezvesto od nasiga ktero ima od tako mnogoverstnih reci svetá ki nas je v potrebi zapustilo, de cesarstva ločilo se nič za plaćanje der ? dolgov ne zmeni, de noce nic več vojakov na pisati in le malo casa premišljevati, kako bi se ena žavnih ali druga beseda nar bolje posloveniti dala. Te težave Laško pošiljati, kér s puntarji v en rog trubi, sej tako dětinstva slovenskiga jezika" odkritoserčno tudi z nami ljudstvo nima vesti. ?? Pravični Bog bo pomasral Her vred spoznajo gosp. P o dkor encan, ki so se ze toliko vatam, de bojo na zadnje Madzjare se v svoj rojstni trudili za slovenšino in so v vsim dobro zvedeni. dom v Azijo nazaj zapodili. Naša armada na E den druziga prijazno podpirajoči pa bomo že do- Laškim je bila ta tedin prav srecna, pa je tudi junaška gnali veliko." našo slovensko reč. de bo ? » iz maliga Novice. zraslo de ji ni enake. Neki oficir iz Volte 27. dan pretečeniga mesca piše, de „s tako armado bi se dal, celi svet ISaz laz premagati." 5 dni neprenehama so se bojevali, brez pomenkov in opravil slovenskiga družtva vLjubljani v odbornih sejali. počitka in brez de bi bili kaj kuhali. Kaj taciga se še j (Konec.) 14. Je bilo odločeno, de se ima čisti prejemik od tretje besede med nar potrebnisi prebivavce v Sent-Vidu brez obzira na požarno škodo razdeliti. 15. Se je sklenilo kratik odgovor na nek proti slovenskimu družtvu napisan sostavek v Dunajskih novícah vredništvu tega časopisa za natis poslati. 16) Se je izročil skupni račun tretje besede ali nikdar slisalo ni. Pa je tudi veliko junakov smert našlo posebno še zató, kér je premalo zdravnikov pri ar-madi. Na 1200 soldatov priđe le 1 zdravnik. Ali se je čuditi, de dostikrat čveterim in peterim kri odteče, predin zdravnik le pride! Torej vse na glas vpije, de naj vladařstvo pošlje zdravnikov na Laško. — Velike zasluge viksiga večerne veselice ; in je bilo sklenjeno čisti dohodik od 120 gold. c. kr. kantonski gosposki 17) Je bilo opomnjeno, de v Zatični poslati, so postave slovenskiga vojskovođa Radeckita, (ki je že čez 80 lét star mož) počastiti, so mu Cesar poslali 27. pretečeniga mesca velki križ reda Marije Terezij e 'I H I sami nosili. morodniga regimenta , do- gosp. Cibašek, ki je bil veliko Vojni duhoven (Felđpater) kteriga našiga so družtva ze natisnjene in de se bodo prihodnjimu listu Novic in druzih Ljubljanskih časopisov s primernim vpeljanjem priložile. 18) Je bilo brano sledeče slovensko pismo c. kr. kantonske gosposke v Zatični, s kterim slovenskimu mescov v Brešíi na Laškim vjet, je te dni prostost za dobil in se ravno zdej v Inšpru ku znajde. Dr. Per teljna so pa še poprej izpustili Majer je še zmirej vjét. le nas dragi Dr. Spet se je nova vojska vžgala Irci namrec so se zoper Angleže na noire postavili in jih v pervi m boji premagali. Vse se čudi nad obnašanjem našiga rojaka, družtvu prejem za pogorelce v St. Vidu poslanih 120 "•osp » profesorja F i str a gold, poterđi. - Štev. 1440. na Dunaji. Pa kaj pravimo: V • nasiga rojaka , kér je v Častit ljivi odbor slovenskiga družtva ! C. kr. kantonska gosposka v Tjatični je vas dopis od 11. maliga serpana 1848 štev. 19 in i njim miloknjo od 120 gold. v pomoč Št. Vidskih pogoreleov 1 ô. dan tega mesca z veseljem přejela ; za ta posebni dar se v imenu Št. Vidskih pogo relcov podpis a na kantonska gosposka priser eno vertincu svobodnosti že davnejRadoljco pozabil! Smesno je brati, kaj de je 7. rožnika Pražkim učencam v dvo- rani Dunajskiga vseučeliša govori 1 v Als Priester (!) kann ich weniger den Geđanken der Nazionalitâten, vielmehr muss ich den Gedanken der Menschheit auť-fassen (?) und in dicsem Sinne zur Einigkeit und Brii-derlichkeit mahnen." Kakó je neki to, de bi gosp. F ister, ki se v mnoge reči vtikuje in ki je vès goreč za svo- a hvali y in obljubi přejeto miloénjo popolnama po ravno za národnosti clo nič ne porajtal. ko bi mu bodo Frankfortska burja prijetniši ne bila kot čista sapa Triglava? namenu častitljiviga odbora slovenskiga društva nar revnisim pogorelcam beri razdeliti. C. kr. gosposka v Yiatični 17. mal. serp. 1848. 19) Je bilo na ponudbo nekiga odbornika, slav-janskimu jeziku primerniši pravopis za natis družtvu križanih slovenskih prošinj do Vsaciga 'osiija na Krajnskim, kteri podpisanih ali pod svitliga Cesarja j zastran prepustiti, sklenjeno, natis imenovaniga pravopisa pre vpeljanja našiga jezika v šole in kancelije i. t. d. se v vzeti, brez de bi se s tem čez njegovo pripravnost in rokah ima, prosim, jih meni v Ljubljano poslati veljavnost že družtvina misel in razsodba izrekla. de jih De Bíovicar. bor na Dunaji je zacel naprej v pravi kraj od pravim. V Ljubljani 5. vélkiga serpana 184S. v i t t Jane z Bu car s r. c. k. fiskalni uradnik, v slonovih ulícah štev. 15., Vrednik Dr. Janez Bleiiveis. Xatiskar in založnik Jo Blaznik v Ljubljani.