■ ■ • ■ ..... W- List slovenskih delavcev v Ameriki. TKLSFON: 4687 OOKTXJUTDT. SI, IMS, at tfc* 0*1m at V«v York, M. T, of March S, m TEUTON: 187« OOBTLAKDT, KO. 236 — STE V. 226 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 26, 1917. — SREDA, 26. SEPTEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV« Iz Nemčije* -ooo Stavka v Argentini. * Na argentinskih železnicah je splo- NEMfiKI DRŽAVNI ZBOR JE RAZDVOJEN RADI!Š™ Ktfyvka\ ~ Svoje prste imajo VPRAŠANJA GLEDE MIRU. — LIBERALCI BODO NAJBR2E ZAHTEVALI AKEKSUE. — DRUGI PO UTICNI GOVOR KAKCLERJA MICHAELISA. — MNENJE POLITIČNIH KROGOV V LONDONU. ooo London, 2-"». septembri*. — Neka brzojavna agent ura i • dobila brzojavko, da jc sprejel glavni odbor nemške na-i-odno liberalne stranko resolucijo, v kateri se nasproiu- )*■ mirovnemu predlogu državnega zbora, nadalje razor o- i a<>> Aires. l*o celi državi se opaž; * Nemčiji t«']' Jživahno vojaško giba- Boj ob Rigi. Francoska fronta. vmes Nemci. — Mornarica je mobilizirana. Buenos Aires, Argentina. 2.V septembra. — Sinoči opolnoči so je pričela na enajstih argentinskih železnicah stavka. Vlada jo odredila mobilizacijo mornarice, katera «e ima sestali na nekem mestu 2f» milj od Kue- " i i nje. rekoJ. tla ima generalni štab odpne oči nasproti "drugim potrebam". Splošno prevladuje mnenje, d« je za to stavko nemški vpliv. Iz avtoritativne strani se je izvede /.enju. ustanovitvi parlamentarne vlad« pravi Belgije. ; J)asiravno so vse vojaiko odreJ Zagovarjajo pa nasprotno aneksi jo osvojenega ozem-lbe vpeljane zaradi stavke, je ven lar nek vojaški dostojanstvenik Socijalistični list ** Yorwaerts" v Berlinu označuje to resolucijo kot — direktno izzivanje liberaleev v nemškem državnem zboru. London, 25. septembra. — Danes so se politični krogi v Londonu zanimali, kako daleč bo dovedla nemška želja po mini kanclerja Michaelisa. ki bo imel svoj tozadevni j K da so »tavkarski agitatorji skozi ves dan |K>nujali stavkarjentf pozivniee nemške električne tvrd-ke, » katerimi je bilo mogoče plačat i račun«* za meso in gi*oeerijo. Promet je bil popolnoma vstavljen na vseh železnicah, razun na nekaterih manjših vladnih železnicah v notranjosti dežele. Na železnici, ki iK-lje v Buenos Aires se ne vrti niti eno kolo. Bojno iadje prenašaj a pošto v obrežna mosta. I>rugi kraji so brez v^ake pošte. ( lani argentinskega kongresa še vedno živahno razpravljajo o napovedi vojne Nemčiji. Ravno tako se tudi javno razpravlja navzlic zadnji nemški noti argentinski vladi. Mnogi poslanci pravijo, da več ne zaupajo Nemčiji, kajti, ako nemSka vlada ne odobruje p**sto-panja svojega poslanika Luxbur-ga, tedaj bi morala proti njemu nastopiti takoj, ko je poslal porodila in ne bi smela čakati še-le na Lansinga, da je razkril in poteui obsodila delovanje svojega za,stop-nika. Kabinet in poslanci ne smatrajo zadeve še za končano in splošno ■m- opaža nezadovoljnost v listih in med poslanci, ker je argentinski! poslanik v Rerlin _ovor v nemškem državnem zboru so jutri. Pričakujejo, da bo imel pri tem kaneler svoj drugi politieni govor od onega časa, ko je stopil na mesto Bethmann > Foil we ga. Opazovalci razmer v Nemčiji so mnenja, da je popolnoma zadušena takozvana ustaja kombiniranih zastopnikov centruma in socijalistov v nemškem državnem zboru. Poslanik Erzberger in njegovi tovariši v eentrunm bodo najbrže popolnoma stopili 11a stran vlade in sieer na podlagi pomirjevalnih izjav v odgovoru nemške vlade na papeževo poslanico. » 0|>ozieijo socijalistov v državnem zboru pa smatrajo /a malenkostno in brezpomembno. Yoditclj nemških socijalistov, Seheidemann, je soglasno z razkritij na konferenci v Stoekkolmu lažisoeija-list. ki je pojKiliioma na strani nemške vlade. Na strani nemške vlade sta nadalje Ledebour 111 TTaase, voditelja radikalnih socijalistov. Petrograd, 25. septembra. — Minister za zunanje zadeve Terešecnko, je izdal danes naslednjo izjavo: Popolnoma napačna so poročila, ki so krožila zadnji čas ]x> listih, glede mirovnih podajanj, ki se baje vrhe pri gotovih velesilah. Brez vsake podlage so nadalje poročila, da je pripisovati večjo važnost konferenci v Bernu, katero je skli-•ala takozvann zveza za uresničenje trajnega miru. S to zvezo nima ruska vlada nobenega opravka. -000-- Iz Washingtona* RADI VPRAŠANJA NOVEGA DAVKA ZA VOJNE DOBIČKE SE KONGRES NIKAKOR NE MORE ZE DINITI. — SPOR MED POSLANSKO ZBORNICO IN SENATOM. -000- predlogi je bilo videli danes brez vsakega upanja. Predmet sjjora obstaja v načrtu, ki ga odobrava ]>o-slanska zbornica ter v onem, z akaterega se zavzema senat. — ' riani konference izjavljajo, da bo treba spraviti celo zadevo zopet pred |>oslansko zbornico, če se, še danes ne pride do sporazuma ter najde rešitev. < cla stvar se je zavlekla radi nesporazuma glede davkov, katere naj bi se naložilo na avtomobile, motorna kolesa in drugo. Vsa ta vprašanja se je zopet vzelo v roko )>otem ko se je navidez že doseglo sporazum. < lani ]>oslanske zbornic«* se nočejo ukloniti podstavkom senata ali sprejeti pregibni sistem izjem. Vstrajajo trdno na stališču, da se določi davek osmih odstotkov na vse vojne dobičke v vseh industrijah. Na drugi strani pa vstraja zopet senat pri tem, kar smatra za najboljše varstvo industrjie. Načrt je izdelal finančni komite j po tednih študija in posvetovanj z izvedenci. Nekateri člani poslanske zbornice so predložili kompromisni predlog, glasom katerega naj bi se dalo oboje-transko koncesije glede glavnih točk nesporazuma. S strani senata pa se smatra ta predlog za uničujoč vrednost skrbno izdelanega sistema. Ruš so pregnali Nemce pri Rigi. Prostovoljci ho naskočili, nemške zakope. — Mnogo njetnikov. Petrograd, Rusija, 2fv. espt. — Vojni urad poroča, da so K ust včeraj odbili vse nemške napade na nove ruske postojanke ob cesti. ki rxlje iz Pskova v liigo. —.Jugovzhodno od Kimpolunjra so ruski prostovoljci vdrli v sovražne zakope. kjer -»o jih mnogo pobili, mnogo pa tudi vjeli. Letalci so vreli mnogo bomb .na Lubačevo in na skladišče -»»veorvzhoJno o, t Ko. vela. Zunanji minister Ter»'s<"-enko je objavii izjavo, v kateri zanika, da bi se bila pričela mirovna pogajanja. Pravi, da konferenca v Bernu ne bo velike važnosti. Sklaeala jo j»- takoimenovana zveza za stalni mir. Z njo pa nimajo nobenega Nemci so Jfognani z yp-eške črte. Bajonetni boji. — Tudi Francozi so odbili vse nemške napade. laški uspehi. -000- KAJ MISLI O LAŠKIH USPEHIH FRANCOSKI GENERAL. — GENERAL MALLETERRE JE ZADOVO L JEN Z LAŠKIMI USPEHI. — DVA TEDNA NA LA London, Anglija, 25. septembra, j ŠKI FRONTI. — ZADNJA VELIKA OFENZIVA. — paTvlh^ino"^ jim j SVETA »ORA IN RAZVALINE PODRTEGA SAMO • posrečilo zavzeti nekaj angleJ STANA. — PIŠE LINCOLN EYRE. le -000- «*la. Popoldne so Nemi-i zopet obnovili napade, toda nikjer niso motri i napredovati. Vzhodno od Y p resa so sc skozi v-s dan vi šili na obeh straneh vre. •'-i artilerijski boji. V Kiandriji so se uprizarjali po stika ne ruska vlada, ne njeno za-j *a«iezni napadi. Večje važnosti sc bili iufanterijski spopadi ob cest.' Meuin-Ypres. Angleži so bili zmagovalci. Pariz, Francija, 12"». septembra Okoli Ilurtebise in Craonne. ter na desnem bregu Mozele in pri veznice. Vojni minister Verkovski je povedal delavskim iu vojaškim delegatom. da Francoska in Angleška ne bodeta sklenilo miru, ki bi škodoval Rusiji. "Kancler Michael?*pravi Verkovski. "ko uradno razpravlja o mirovnem položaju, molče preide škili postojank. Vneli so se boji naj -- bajonet, tola Angleži so so vraž j Pam, 25. septembra. — General Malleterre. junak ruka izpodrinili iz na novo osvoje- ^ Mtko ub Marui kjor ]o njogova armada zelo Uin^U pri-ncc.i ozemlja ter so ostali v po>,e ! . . . j,ti (.eie ,.rte j ;x)mogla. da so traneozi pregnali Nemce, mi je ^nipisal Na bojišču je ležala gosta me | >voje utise. katt i«' je napravila nanj zadnja laška ufen- I živa. Zdaj je general vojaški governer invalidskega muzeja v Parizu in obenem vojaški kritik za list Temps. Malleterre je obiskal v juniju laško fronto in «.>th! lam dva tedna, kn s«* jr laška aimadn pripmvljala na zadnjo ofenzivo. — 21. junija — je pričel general. — sem bil na vrini Planine, ki se nahaja najmanj 1.500 čevljev nad kolenom, katerega tvori Soea pri Plavili. Prišel sem ravno i/ »Joriee in Sabotina. Pred seboj sem imel ravno eel»> črto višin, katere so Lalii ravnokar na briljanten način zavzeli; med temi je bil Kuk in Vmliee. sem videti tudi Sv. Goro in raz- valine podrtega samostana, nad katerim se je valil dim laikih granat, ki so eksplodirale na ruši. Tedaj so bili laški Iiois de Chaume so bili i jut i a rti- ^"ivanc^ki letalei so bombardi-j \li> <,d vrha- Rusijo. Ta molk pomeni, da Nem- rilfi železniške postaje v CambraiJ Malo (lalje sem videl Gabriel 111 Štanjel, ki obvladajo prijazno Gorico, katero so avstrijski izstrelki sistematie-:io riLsili. Med onimi višinami 111 to. na kateri sem stal. se eija, ki vidi, da naše orožje .slabi.! hnksenbnrg, Longyon in Brieulle poskuša priti do kakega sporazu j '»o več kot 10 tisoč kilogra- ma z Anglijo in Francosko. K src- m°v 'kf>T tono) eksplozivnih či sta francoski in angleški narod snovi. Opaziti je bilo mogoče več povedala svojima vladama, da. nočejo skloniti separatnega miru. Včeraj smo prejeli o tem uradno zagotovilo." Na isti seji je poveljnik baltiškega brodovja admiral Verderev-ski izjavil, da nezaupanje mornarjev ni opravičljivo m prosi zaradi tega delavske in vojaške delegate. da pomagajo, da se zaupanje zopet oživi. Sprejeta je bila resolucija, da so pošlje v Helsmgfors delegacija, da konča nasprotstvo mod mornarji in častniki, tla kazim je morilce častnikov, in da pre-iš«*e, v koliki meri so teh razmer krivi nemški agenti. Finančni minister je naznanil, da je prostovoljno vojno posojilo rlinu dr. Lmis B RVOto 2 biljona dolarjev, dl. tla bo Nemčija! 1 tokratičm kon-res. ki bi se Moliuo zagotov _ __________ držala svoje obijabe. ""i moral danes pričeti, še je preložil Dane« se je izvedelo, a«ka ^lada donskih kozakov Washington, D. < 25. septembra. — L*stavljenje de- more takoj "vkrcati na ladje, ako da SO mora general Ka- V kongresu radi davka na vojne dobičke v dohodninski^ potrebno. Vojaka je dobro (V ^l^ ki je zaradi neaojrfasja s Ke- premljena. samo zaveznike bodo renskira tednom resigniral. naprosili. et l^taviti na svoje mesto knrt ___hetman donskih kozakov. požarov, katere so povzročile bombe. Včeraj je bilo uničenih troje nemških letal. Berlin, Nemčija, 25. septembra V gozdu pri Chaume. severno od Verdtina, >*o se vneli vroči boji na bajonet; situacija se ni izpreme-nila. BlizH liozonvaux so Nemei napre. septembra \ Naša glavna sila je sovražnika. O bojih v Afriki je vojni urad da ! ki se je umikal, zasledovala. Umi-nes objavil sledeče: kaj očim Nemcem pa so črni voja- Sovražnik. ki je začetkom septembra še stal na polju, je obstajal iz treh glavnih oddelkov. Prvi se je nahajal v dolini Moemukru ki zaprli cesto, nakar se je vnela ijuta bitka, v kateri so bili Nemci potolčeni in so se razkropili. Na zapadnem afriškem bojišču drugi v dolini Lnkelidi in jugo-jsmo sovražnika prisilili do boja zapadno od Lindi. tretji pa se jej pri Mpondas in pri višinah Ligam-naslanjai na Mahenge. |ba, med tem ko so se belgijske 19. septembra se je zopet priče-1 čete bližale M&hengi s severa, lo angleško prodiranje proti Kil-! vi; sovražnik je bil v severni sme-' Macedonsko bojišče, ri pognan čez poglavitne brvi re j Na celem macedon&kem bojišču ke Bemkur. Izprajcnil je Mihambiatjse ni pripetil nikak važen dogo-ter se je umaknil v Mpingo. Ob- dok, vendar pa je bila artilerija na nem smo pa tudi napadli veeji'obeli straneh zelo delavna, ravno nemški oddelek v Xdesi. kaiero tako tudi letalei. Tujcev ne k vojakom. Washington, I). C.. ŽS5. sept. — Senator Calderjev predlog, da bi >r poklicati pod oroije v« tnjei. ki nnajo t»rvi državljanski papir. Kakor te znano, ne sprejemamo toč denarja aa Ia plafiia ▼ Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Senator H ust ing. ki je pobijal h- T-^ltlwfc VSdllO Š6 izpOSlujemO lipUdU fOjfliiq predlogo za vojaških službo tuj- w katerem so vojaki zavzeli Kuk 111 Vodiee. Prelezli so poboT-jv, ki je l>il<» polno zakopov in ži«'-ii:-o^rajt*, min 111 drevesnih debel; bila je jama pri jami. kjer so bile skrite strojne puške. Avstrijci so bili presenečeni in Lahi so zavzeli prvo vrsto zakopov brez odpora. Ta uspeh so imeli Lahi. kakor je pravil general, zahvaliti izvrstnemu delu artih rije. — Kako precizna je laška artilerija. s<» laJj>o razvidi iz tega, da je nek iufanterijski jx>lk pričel napadati dve minuti preje kot je bilo določeno. Treba j«* bilo samo sporočiti po telefonu in artilerija je vstavila ogenj, drugače hi u-ničila svoj lastni pcšpolk. Laški general mi je na to pokazal višine, kater«- namerava naskočiti na isti način. Sv. Goro in Gabriel je ne-* mogoče zavzeti s frontalnim naskokom. Avstrijske pozicije so morale biti najprej razdejane in operaci je, ki so tvorile ključ soške hitke. so se nahajale na višini vzhodno o*i doline. Pred seboj sem dobro videl Banjšieo z svojima dvema vrhovoma: Jelinek in Koksilek. Ta dva vrha je laški general določil za prvi nadaljni napad. Na drugi stnmi jc r/.a Sv. Goro Trnovska planota, podaljšek BanjŠiee. od katere jo deli čepovanska dolina. Dolgo časa sem opazoval trnovsko planoto s Sv. Mihaela in Sabotina. Ni mi bilo treba razkladati in sem takoj vedel, da bo zavzetje te planote odločilo soško bitk«., vsled česar pade ves Kras v roke laški armadi iu je pot do Trst a odpi-ta. Ko sem bral o novi laški ofenzivi, sem samo pogledal zemljevid, na katerem mi je laški poveljnik začrtal pot. po kateri je bila laška armada določena, da prodira. Oadorna se je pokazal metodičnega in dalekovidne-ga organizatorja, ki čudovito pozna taktiko, ki pozna skozi in skozi vojno pozorišče in svoje čete in svojega nasprotnika. Ako smemo vrjeti Avstrijcem, je to enajsta soška bitka. Lahi so že daleč ( ?) od kraja svojega odhoda in se polagoma približujejo kraju svojega prihoda(?}. Od Tolmina do morja so povsod prekoračili Sočo. Kakor hitro bodo Lahi trdno stali na ozemlju med vipavsko dolino in Grmado, ki še vedno brani dohod do Trsta, bddo Lahi dosegli svoj cilj. Za sedaj mejijo laške postojanke na čepovansko dolino in drže večji del Banjšiee ter Sv. Goro in Gabriel. Grmada se se vedno vstavlja, toda je jw>d neprestanim ognjem s suhega in z morja. Sodeč ]M> tem, kar je bilo doseženo, se more sklepati na toT kar se bo še doseglo. Dasiravno se Avstrijci še vedno trdovratno upirajo, vendar se mora pričakovati ugoden uspeh. Na vsak način bodo Nemci pomagali Avstrijcem, kajti izguba Trsta bi bil za centralne države prehud udarec. Nadaljevanje laške ofenzive ni samo velikega j>ome-ua za Lahe, temveč je tudi z oziroin na premirje na ruskem bojišču velike važnosti za zaveznike. - Soška bitka pa ima že tudi odmev v — Moldaviji. oskrbe ▼ Švici. sti kruh in druga živila po zniža- Sviea. 25. septembra. — ni ceni. predsednik Schulthes je včeraj v Švicarski izvoz je omejen iz-sveta izjavil, da dobiva t kljnčno samo na čokolado in lo- več koCtrecina 1 bak. ker od obla pridelki po- —«1 —mem " CLAfi NARODA. 26. SEPT. 1917 ■ pp—i "GLAS NARODA" {Slovenian DaflyJ * OvMd and pohiiabed by tttS ILOVEKIC PUBLISHING POMPAVT (a oarvonUooL) LNK SJJC8EK, FrMKlMf LOUIS BETODIK, run eey day except Sunday« and HoUdaA Sabecrtpdon yearly $3.50! Aivertlacaeeot on mgrnnmmt rn DofHal bras podptaa In osebnosti ee ne prioWuJejOL Denar naj m blagovoli poSllJatl po — Money Order, kraja naročnikov prosimo, da aa nam tudi prejšnja da hitreje najdemo naelovnika. In poBljatvam naredite ta aaalorj "GLAS NARODA" V Oortlandt Haw ToHE City. Telefon: 2876 Cortland t. Težavna ruska situacija -ooo- (Pise: Louis Ed^ar Browne.) Stockholm, 25. septetembra. — Rusija jo na pragu državljanske vojne. Povsodi vlada anarhija. F.kstrenuii reakeijonami elementi grozijo s preliva-npni krvi iti nasilnostmi, kakoršne so se dogajale v fran-rvvoluciji. Dogodki, nad katerimi se človek zgraža, mo na dnevnem redu. DiM ipliim v armadi prehaja iz slabega na slabše. Pr-\ .i 11 akcija revolucije se je ponesrečila. General Korni-'uv se j«- zavzemal za postayo in red ter za odločno nada-n• vanje vojne. Toda njegov poskus se je ponesrečil. Zda j pa zbirajo konservativni elementi svojo moč, da pridejo na krmilo. Nemško orožje ogroža najbogatejše ruske dežele; demoralizirana ruska armada pa beži v neredu pred prodirajo«"im sovražnikom. Skoro ni mogoče upati, da bi se položaj v kratkem Izboljšal. Dosedaj se ni še noben ruski voditelj zavzemal a separatni mir, toda boljševiki, o katerih se more reci, <':t imajo v svoji roki najvišjo oblast v Rusiji, zahtevajo od vlade, da takoj ponudi vsem bojujočim se državam demokratičen mir. Ta zahteva je povzročila veliko krizo v sovjetu, kar je imela za posledico, da so izstopili iz izvrševalnega odboru delavskega in vojaškega sveta Ceretelli, Cejdze, ♦ Jot z, ISkobeley in Cernov, ki so vsi odstopili s protestom proti zahtevam, katere je stavil svet in v katerih se nahaja torka o miru. Prerokovati o bodočnosti Rusije je zelo težavno. Nemogoče je razložiti paradoks groznega kaosa v ruskih mednarodnih zadevah. Nikdo ne more reči, kaj morejo zavezniki pričakovati od ruske vojaške moči. Navzlic svoji demoralizaeiji, navzlic slabi disciplini, ruska armada vendar zadržuje ogromno nemško armado na vzhodni fronti. Z naslednjimi približnimi števili o mo-i ruske armade, naj si vsakdo sam vstvari pojem, v koli ki meri Rusija pomaga zaveznikom. Nemčija ima 150 infanterijskih divizij proti Francozom in Angležem na zapadni fronti in 95 divizij proti Rusom. Poleg tega pa zadržuje ruska armada tudi 60 avstrij škili, nemških, bolgarskih in turških divizij v Rumuniji. Iz te analize vidimo, da imajo centralne države proti Rusiji več divizij kot pa proti Francozom in Angležem na Francoskem. Rusija je tedaj življenskega pomena za zavezniško stvar. Slaba jioročila o zamotanh ruskli razmerah so bolj in-teresantna kot pa važna, ako kdo pomisli, da ruska armada ne more biti v slabšem položaju ko\ pa je sedaj, in vendar zadržuje velikansko nemško armado," da ne more poseči v boj na francoskem bojišču. Zato pa je ruska pomoč še vedno velika in zmanjšati se more le, ako sklene Rusija separaten mir. Ta pomoč je tolikega pomena, da se lahko reče, da bodo Rusi navzlic temu, ako se ne bodo več vdeležili bojev, mnogo pripomogli k porazu Nemčije. Rusi zaposlujejo tretino vojaške moči centralnih držav in bodo ostali na stališču do konca sovražnosti. Separaten mir bi bil za zaveznike usodepoln. 150 nemških in avstrijskih divizij, katerim bi se moralo dodati še dva mi-yona ujetih nemških in avstrijskih vojakov v Rusiji, ako jih pošljejo na zapadno frpnto, bi zapečatilo usodo zaveznikov. Separatni mir je še vedno mogoč. Zadnji dogodki v Petrogradu kažejo na to, da se boljševiki zavzemajo za separaten mir. Danes se o tem samo še šepeče; jutri lahko dnem se pričakuje v Petrogradu nov upor. Kerenski se mora ukloniti delavskemu in vojaškemu svetu, ali pa si mora izvoliti boj. V tem slučaju bi sma-gal svet. Cenzura v Petrogradu je tako stroga, kot je bila v časih avtokraeije. Nikdo ne more povedati naprej, kako smer bodo zavzeli prihodnji dogodki. Rusov ni mogoče preučiti. — En mal dogodek lahko strmoglavi Rusijo v zmešnjavo. Izobraženi krogi in celo častniki so obupani. Med seboj šepečejo, da je edina rešitev za Rusijo, ako se takoj sklene mir. Vojaki ne želijo podpisanega miru, temveč belijo ostati v uniformi, živeti v udobnih zakopih, jesti beli kruh in so zadovoljni, ako imajo dovolj sladkorja in tobaka. S stališča hladnokrvnega vojaškega opazovalca je se-«lanji ruski položaj nekoliko slabši kot je bil pred dvema mesecama. Zavezniki samo ne pričakujejo od Rusije drugega, kot da bo zadrževala veliko nemško armado, kar bodo Rusi tudi storili še več mesecev, navzlic živahnemu mirovnemu agitiranju. Podrobnosti o političnih dogodkih v Rusiji napolnjujejo civilizirani svet z grozo. Ko slišimo vse to, nas spreletava mraz, ki nam leze po hrbtu gori in doli. Edino vprašanje je: Koliko nemških divizij morejo Rusi zadržavati? Odgovor na to samo vprašanje mora zaveznike dovesti do hvaležnosti. Učite se esperanta! esperanto fonetičen jezik, Za mer.-hot. V devetdesetih letih (preteklega stoletja se je zelo trudil, da bi sesttavil jezik, ki hi odgovarjal vsem potrebam vsakdanjega življenja in kulturnim zahtevani, pri "Kolikor človek toliko velja ! ' Ta resnični pregovor se nanaša na splošno izobrazbo, prav posebno pa še na znanje tujih je- bi bil enostaven, priprost zikov. Čim vev jezikov znaš, tem 111 lilllko "<*ljiv. V ta namen je dalje prideš po svetu, teliko večje Proučeval dolga leta vse moderne, koristi imaš od te~a |kakor tudi kla.sif-.ne jezike, "Kar Za marsikoga je pač te/ko pri>u to,ilk(>) ^c-,kcr Je £iim učiti se kakega tujega jezika, bo- f^*™* . obvladoval vee gezi- disi ker nima naravnega dani za kov" Z1>l aJ 12 teh. J®«kov ~nov-to. bodisi, da je prelen za učenje. ®«enoatavnejaa Povila ter Tako se dogaja, da živi kdo leta Vf1 Za ^^ ^^ JCZl-in leta med tujim narodom, m a se ku' katerega so zaceli njegovi še ne nauči -njegovega občevaiae- prustasu;...linenov.aU e^cTanto ga jezika. Zna mogoče .par besed, f> henem imenu dr. Zamm- toliko da se more sporazumeti s lmfa* « «teHm je podpiral svojo okolico, ali o temeljitem .^anke V m • • - -i jezičnih svetovnih listih. ( Espe- znaniu in poznanju Maka ne mo- J A ,, . v ,1 i - -r -j-w - ranto -pomeni v esperar tekem re Laiti iK-oenega govora. Drugi . (ll p morda dobro obvladujejo kak tuj Jaaiku upajoči .) jezik, pa ea ne znajo pravilno «pi-| Dasi ie 2a **** ^amenhofa že sati, kar je zlasti slučaj pri sta- obstajal slič*n jezik, ki je bil na- rej« h ne fonetičnih jezikih, n. pr. cenjen za mednarodno občeva- pri angleščini. j nje, takozvani "volapiik", ven- Nam Slovencem ne manjka na-T,r ?a h}1 l>rev^* te tujih žak in preokoren, da bi .se mogel splckšno Zameniiof sestavljianju lažjega in priprostejšega mednarodnega jezika vse svoje moči. Da ni bil njegov trud zaman. postane geslo velike politične stranke. Zato je potrebno, da zavezniki slišijo to svarilo in se y tej smeri proti vsemu, kar more priti, zavarujejo. Ko je Kornilov korakal proti Petrogradu, je vlada mobilizirala 50 tisoč delavcev, da branijo glavno mesto proti kostfikom. V enem tednu so ti delavci prisegli zvestobo sovjetu, ki ima vso vlast v Petrogradu. Pred kratkim je sovjet obkolil vladno palačo in je pretil z nasiljem, dokler se vlada ni vklonila ter ugodila zahtevam. General Kalediii, kozaški hetman, ki predstavlja ves itivni element Rusije, potuje po deželi donskih katere poživlja, da naj zgrabijo za orožje. JJa ravnega daru za priučitev — , „ ...... jezikov, kajti dejstvo je. da se raz^ntx m spWo uve- praprostejše ljudstvo že v par me- ^^ dI^Tno 2aradl ^ secili vsaj -za »ilo nau*-i celo najtežjega jezika. Treba je samo nekoliko dobre volje, pridnosti, vztrajnosti, vaje in občevanja s ...... v • . . , : j : - , Tiam kažejo izjave učenjakov, ki tujerod&i m mogoev nam t>o v . , , r .' .. .. . ° \ , , .. -so se zelo pohvalno izrazili o naj krajcem easai obvladati vsak . . . . , . J | njem, (primerjajoč gia z volapu- jezJK' v 'konn, zlasti pa dejstvo, da se je že Kljub temu pa dobimo tudi se zelo inL^ira ipo celem ^.etUj 'tako med Slovenci dosti takih, ki ne da se ulu prt.rokujey da Lj post4il znajo razirn mojega * materinega v resruei svetovni mednarodni jezika nobenega tujega. Morda jp^jjj zna nekoliko nemških ali aaigle-( y 'liaal(xkljem poljani nekoli-Jkili besed, toliko, da ga morejo ko podatko,v 0 esperanto, iz ka-•'iprodatain to je Mse. Da ne mo- terih lailko ^kdo MiZvidij da re pri takim "znanju" nap redo- morda ni daleC. eas, ko bo ™ti v življenju, je popolnoma na- ffpi ki obs€ga ^ ne morejo povspeti nta v«jo nad 5(X)0 ^^ ^-in^ga in iz 50cijalri0 stopinjo. 'drugih jezikov prestavljenega Kdor hoče torej napredovati v čtiva. V teh knjigah (nahajamo tuji deželi, mora v prvi vrsti do- najboljša dela svetovnih pisate-bro obvladovati jezik, ki se gove- ljev, kakor Shakespeare-a, 3Io-ri v dotieni deželi. Izgovor, da se Ifywre-a, Dumas-ta, Poe-ja, Hiigo-ahko živi tudi brez iznanja tuje-1 na, Tolstoj-a, Heme-ja, Ibsen-a ga jezika, ker biva doti oni k mor- itd. Poleg tega izhaja nad 200 pe-da med svojimi rojaki ali med riodičrnili publikacij v vseh delili Slovani sploh, katerih narečja za j sveta. silo razume, je ničev in nesmiseln. | Dosedaj se je vršilo deset sve-Vsakdo, ki stremi po napredku,| tovnih kongresov, na katerih se bo v -prvi vrsti gledal, da se bo je praktično preizkusil esperant-n a učil jezika, ki mu je potrebe« ski jezik in na katere so poklale za življenje. Prilike za to je do-'Številne države svoje uradne za-volj, ker gredo pri tem tmjerod- stopnike, všteva tudi Zdruilene tudi neke]je na raimih visokih šolah. Esperanto je edini mednarodni jezik, ki ne bo ostal somio načrt, ker odgovarja vs«m zahtevami mednarodnega jezika. Ima torej veliko bodočnost pred seboj, zlasti v .mednarodni trgovini in gospodarstvu, kakor tudi pri potovanju po tujih deželah, ker je popolnoma ustvarjen za mednarodni promet. Osvaja si vedno večje polje po celem svetu, tako da bo morda že kmalu splošno v rabi in v veljavi, ker se ga more vsakdo, zlasti pa izobraženejši človek kaj hitro naučiti. Pripoveduje se. da jo grof Lev Tolstoj govoril esperanto po — polurnem učenju. Kakor že omenjeno, je esperanto fonetičen jezik, to je, da se piše ravnotako. kakor se izgovarja. Sestavljen je iz korenov besed iz raznih jezikov, iz katerih se da stvoriti s pomočjo pred- in pripon ogromno število besed. .Je torej zelo ipi iprost, poleg tega pa tudi zelo blagonosen. Slovnica esperanta je tako enostavna, da se jo lahko vsakdo nauči v par urah, tako da je učenje tega jezika veliko lažje, kakor kateregakoli jezika. Kdor se hoče natančnejše poučiti o esperantu, naj piše na: American Esperantlst Co, West Newton, Boston, M'ass., ki izdaj-a £' Amerika Esperamtisto'mesečnik. ki je posvečen esperantu v Severni Ameriki. Opozarjam pa. da se prične v nedeljo 30. septembra v Chicagu, lil., nov esperantski tečaj za začetnike, tako da bo imel vsakdo priliko temeljito se naučiti espe ran ta. Pouk se vrši vsako nedeljo od 2.30 do 5. popoldne v šoli v Dvofakovem parku na May in 21. cesti, tečaj pa traja tri mesece. Pouk je brezplačen, učne knjige pa stanejo samo $1.23. Poučuje se v angleščini in češeini, deloma tudi v slovenščini, tako da bo vsakdo lahko raanmei razlaganje. Kdor se zanima za esperanto iti kdor se ga hoče perfektno naučiti, se naj vpiše sedaj v zimski tečaj, kar bo za vsakega velike koristi. Dovoljeno je, da vsakdo lahko obišče par vaj. da se more. prepričati, ali bo mogel zmagovati učenje ali ne, ne *la bi se mu bilo treba že tudi vpisati. Pouk je poSeg "tega zvezan s tako malimi .stroški da more vsakdo pohajati tečaj. I'pa ni tedaj, da se ho .pričelo tudi tmed Slovenci zanimanje za esperanto in se bodo v velikem številu vpisali v teeai. M. M. Dopis. r cam tudi vlade dotičmih dežel na države. Na teh kongresih, ki so se roko, kakor n. (pr. v Ameriki, kjer vršili vsako leto izza 1005., je biio se poučuje tekom zimskih mese- navzočih od 1000 do 4000 delega-cev v takozvanih večernih šolali tov iz 20—15 različnih držav, brezplačno vse, kar jb potrebno j Esperanta se poslužuje že sedaj za življenje, zlasti pa jezik. Te nemška, kakor tudi francoska prilike in ugodnosti bi se moral vlada v svojih uradnih vojjnili ,po-! poslužiti vsakdo, kateremu je do ročilih (: ). kakor tudi Rdeči križ j tega, da bo v življenju naipredo- in na stotine zdravnikov in bol-val. niških postrežnie na raznih ev- * * * ropskih bojiščih. V rabi je tudi Dosedaj povedani velja v splo i pri takozvanem "Repa tri on ura-šnem o vsakem jeziku, in čim več du" v Švici, ki odpravlja ujete in tujih jezikov kdo ob.iaduje, toli-!usnjene vojake na njih dom. Po-ko večjo gotovost ima lahko, da služujejo se ga istotako tudi še bo v življenju [napredoval. j razne policijske in vojaške obla- Je pa jezik, ki zaslužuje veliko sti. — pozornosti, dasi ni iiikjer splošno. Iz tega je razvidno, kako zelo upcljau kot občevalni jezile. Ta'je esperanto že razširjen po ce-jezik je esperanto, ki je že sedaj lem sveta in da se vedno bolj ave-močno ral-šrrjen po celem svetu in j ljavlja. Pristašev ima. že nad de-o katerem hočem izpiregovoriti v. set miljoiiov po raR»ih deželah, naslednjem nekoliko besed, daj medtem ko podpirajo razne vlade vzbudim tudi med Slovenci zani- j esperantski pouk in ri tej priliki priredilo vesolico, na kateri je zelo lepo igralo hrvatsko tambura-ško društvo "Velebit". Ravno i^ti tLa/n se je tudi na Evelethu vprizorila mična igra "Službena posredovalnica". Ker niso imeli za igro tiskanega programa, naj ini gospicc igralke in gg. igralci oproste, ker jih imenoma ne morem pohvaliti. Zelo lepo so nekatere govorile in pele ter čudil sem se. kako je to mogoče, ker so večinoma že v Ameiiki rojene in nekatere niso obiskovale niti slovenske šole. Reči moram, da je bila zelo lepo igrana in mi je jako ugajala. Vs: igralci in igralke so izvrstno pogodili svoje udoge, tako da je človek res imel užitek. Poslušalcev je bilo mnogo. Igra je bila vpri-zorjena v prid ženskega društva E velet h SNPJ. Po igri je bil bil večkr-at prisiljen premeniti svoje bivališče. Visakikrai. kadar so Nemci razbili z granatami hišo. v kateri se j«* nahaja! list. st> j.» vv-:.lo veliko izseljevanje celega obrata. Hiša. ki je bila sprva najmanj prizadeta od granat, je bila naenkrat izpostavljena močnemu ognju. Neka granata, je razbila tiskalni «troj, druga je padla v skladišče papirja, tretja ie razpočila v prostoru, kamor s»» ravno hotel preseliti list in vsled tega je smatrala redakcija hi ekspedicija za Imljšc, če se preseli v bližino katedrale. Na enak način se je zeodtfo tudi drugič in tretjič. Ta sporočila Heihivja so zelo zanimiva, a predvsem važno 'je eno dejstvo, katero je treba prav posebno poudariti. Hellnv, ki se je mudil do aprila tekočega ieta v Rheimsu. izjavlja, da je bila slavna katedrala sicer ve'krat za-,deta od nemških granat, da oskuse, da pripomorejo v Husiji do zmage novi protirevoluciji, vsled česar bi •*«• tudi pripomoglo Hohenzollemeem do zmage. Nemški soeijalmti so bili dvakrat uspešni, da so obrnili glave delavskega razreda v Rusiji in v vsakem slučaju so pomagali nemški diplomaciji, ki je financirala »lična podjetja. V juliju leta 1914. ravno pred izbruhom sedanje vojne. je obiskal K unijo franeoski predsednik Poincare in takrat so izbruhnile stavke v Petrogradu in Moskvi, v napravah Putilova in na cestni železnici. Pisatelj tega pamfleta je bil priča nemirom v teh dveh mestih ter je imel priliko spoznati, kdo je vodil za kulisami celo stvar. Vmes so imeli svoje prste nemški — socijalisti. Nemški poslanik v Petrogradu jih je financiral na način k t je storil to Bernstorft v Ameriki. Takoj fiat o v oktobru in novembru leta 1915. so skuhali Nemei vprizoriti revolucijo in to v srcu Rusije, pri čemur ho jim pomagali nemški privrženci prav na carskem dvoru ter cela legija špijo»ov, ki so do danes oku-/evali Rusijo. To je bil de! istega velikega načrta, s katerim naj bi sc pripomoglo Nemčiji do zmage. Pri tem pa je bila zopet nemška socijalno-demokra-tična stranka, ki je imela na poslu svoje emisarje. Revolucija se je v onem času ]>olegla, kajti ruski narod, predvsem pa njega voditelji, so spoznali dejstvo, da se je rabilo ruski narod le kot vado in sredstvo, s katerim liaj bi se izvleklo kostanj iz žrjaviee. Tretji in zadnji poskus sc je vprizorilo pred kratkim in si« » r preko Kodanja in Stockholma in potom katerega naj bi se vprizorilo novo revolucijonamo gibanje v Rusiji. Tudi v tem slučaju so nemški socijalisti skušali zavesti svoje ruske tovariše k ust a j i. / njih preobratnim načrtom se nadaljuje ter se ga fi-nancira od strani nemških odposlancev, kot se je financiralo ustajo v Egiptu in nemire v drugih deželah. čelo v drugih deželah, vojskujočih se ali nevtralnih, vsled katerega so hoteli verniki v nemški socijalizcm pripomoči nemški stvari do zmage. Vse kaže. da se je socijaliste vsega sveta pozvalo, naj pripomorejo nemški stvari do zmage in grof Bemstorff in Ssheidemann sta bila glavna predstavitelja cele serije intrig, katere se je vprizorilo. Prav nič presenetljivega ni. če je najti med vdele-ženci mirovn«- konference v Stoekholmu imena ameriških socijalistov kot je naprmer Viktor Berger, rojen Avstrijec ter Morris Hillquit. Od vsega pričet k a leta 1915 naprej so ameriški socijalisti. pod nemškim pritiskom in brez dvoma lipi i van i od Bernstorffa. sprejeli teorijo, da morajo podpirati Nemčijo v njenem boju za nadvlado sveta, kajti taka nadvlada kajzerja in Nemčije bi olajšala celo stališče z vidika soci-jalnih demokratov. Glasom doktrine ameriških socijalistov bi se imel boriti socijalizcm, kakorhitro bi zmagal kajzcr, le proti f»nemu kralju, eni dinastiji, mesto proti številnim, ki obstajajo še danes. Nemški socijalisti so prišli do prepričanja, da bi se s tem veliko lažje uresničilo njih težnje. Fillmore, voditelj socijalistov v Ameriki, je odobril to novo dogmo socijali-stične stranke v članku, katerega se je objavilo v zimi leta 1914 - 1"). Sedanji Egipt in knjiga Mozesa. SOCIJALISTI KOT ORODJE KAJZERJA NA MEDNARODNI KONFERENCI. Nemčija jc pričela to vojno za osvojitev Kvrope s tremi alternativami, katere je Nemčija dobro premislila. Nemčija je mislila, da v stanu izvojevati zmago proti Franciji in Rusiji v t rek mesecih. V slučaju, da bi se stvorilo pri »t i njej koalicijo, pa naj hi bila še vedno v stanu vprizoriti v Rusiji revolucijo, vsled katere naj bi bila Nemčiji zagotovljena koneena zmaga. (ilede te zadnje alternative j<« bila Nemčija gotova, da jo bo mogla izvesti in sicer s pomočjo avtokratičnili sil, ki so mislile le na ohranitev samega sebe in s pomočjo soeijalktičnc stranke, kreature Nemčije, ki je le želela priti do moči. Ko sta se prvi dve alternativi glede zmage v vojni iz-Kazali kot nemogoči, je posvetila Nemčija vse svoje sile nalogi, da razpre po Rusiji revolucijo. Absolutizem in anarhija sta bila ona dva cilja, katerih so s«- jHtsluzcvali nemški diplomati v ruski igri. Prvotno idejo so dobili nemški diplomati od Bismar-ckaf kojega prepričanje je bilo. da je mogoče vladati Rusiji le potom avtokracije. Drugo idejo pa je iznašel nemški kajzer sam in glasom katere je največji sovražnik Rusije njega lahkoverni narod sam. Kakorhitro se je strmoglavilo carizem. to prvo podporo nemških teženj v Rusiji, so nemški diplomati takoj vprizorili svoje "strategično umikanje k zmagi" ter pri-. • I i z drugo agitacijo med stranko, ki je zahtevala mir za vsako ceno, to je med ultra radikalnimi socijalisti in anar-: -sti. — Kdor |>ozna doktrinamega duha ruskih socijalnih reformatorjev, l>o lahko spoznal, da je ležala v tem največja n< varnost za stvar zaveznikov in da je bil s tem ogrožen i jih celi uspeh v vojni. Ekst ren»isti podirajo vedno to, kaj zgrade zmerni v teku naravnega razvoja. Radikalec. pijan od novo dobljene prostosti, je bil še vedno najbolj nevarni človek. Najbolj značilni prizor iz mojih zadnjih potovanj v Rusiji mi je še vedno živahno v spominu. Ko sem obiskal Vrabje griče v bližini Moiskve v juli-tu leta 1914, se mi je približal neki možki. Tekom pogovora mi je pokazal s prstom na oddaljeno sveto mesto Rusije ter izjavil s fanatičnim navdušenjem: — Ozrite se na Moskvo ter se s]>omnite nekega dne na to, kar vam rečem sedaj. Prišla bo revolucija in niti « n kamen v mestu ne bo ostal na drugem. Na tisoče či-novnikov (civilnih uradnikov) pa bo viselo raz dreves ter svetilnic. — Revolucija, ki se je pričela z umorom Rasputina, je zahtevala glavo Protopopova ter se danes še ne ve, če se ne bo Končala z zopetnim ustanovijeujem dinastije Roma novcev. VSI SOCIJALISTI POMAGAJO NEHČUI DO — ZMAGE. P ————. veliko bolj kompliciran Postave iz bibličnega ča..e povspne prejšna služkinja na stališče favorit i nje. če po-rodi sina pred pravo ženo. Hčere Izraela no hodile zvjver z vrčem na glavi in ramenih k •nI ud ene u, kar delajo še danes Fe-lahinje v Kgiptu. kojih naravna mičonst očara oko vsakega tujca in to kljub njih revščini in ne-snažnosti. Ko je rekla R-ebeka: — Jaz sem I , hčerka Betuela, — je to slično danes dobesedno arabski besedni o-bliki, s katei > se označuje vsako deklico kot "'hčerko tega ali tega, naprimer "Bint Abu Fulan'e. Abrahamov hlapec ni vedel dati deklici nič lepšejra kot za-i>estniee, ki tvorijo še danes najljubši nakit Egipčanu. Starodavne oblike nakita ob obleki delajo egipčansko deklico naravnost biblično postavo. Skrivanje pred možkimi leži Semitinjam v krvi. To dela se danja Egipčanka. Nomadinja, Fe-lahinja. eelo najtrša in sicer instinktivno. To je storila Rebeka. ki se je zakrila na svoji kameli, ko je prihajal Izak. V preteklosti in še pred par de setletji so orijentaLski velikaši svojevoljno razpolagali s človekom in živaljo. Lot bi svojim sovražnikom rad izročil svoje hčere. Abimeleh je "vzel*' ovce in govedo, hlapce in dekle ter jih "dal Abrahamu. V oslabljeni obliki je najti to darovanje ali izročitev ljudi še danes v Orijentu. kjer je navada, da se prijateljske družine obojestransko obdarujejo *» sužnji. Ti sužnji pa imajo v splošnem zelo prijetno življenje, ki se od daleč razlikuje od življenja, ki ga votli jo sužnji kot razumemo suženjstvo mi. Kot se more še danes v Orijentu .^poditi ženo, kakorhitro ni več priljubljena možu. tako se je zgodilo tudi s Ilagar, ki je morala zhežati s svojim sinom v puščavo. Vre. ki ga je po sporočilu Biblije vzela s seboj, je bila pač navadna lončena posoda, brez katere si človek današnjega Arabca sploh ne more misliti in ki ohranja pitno vodo tudi v največji vročini hladno. — Abraham in njegovi tovariši so bili pravcati šejki Nomadov. Sami so obrzdali svoje osle. naložili svoje kamele ter vodili k vodi. Sama so vodili plug m hčerke ta način je našla hčerka Faraona Mozesa v biče v ju. Dandanes pa vodi plnz le se ubogi kmet in njegove hčerke se kopajo v blatnih tolmunih. Prejšnja priprostont o-bi«*aj«-v živi naprej le se pri uIk>-eth. K tem priprostaim ceremonijam spada tudi umivanje n<>«r. V »ta rem te>tamentu se govori večkrat o tem. Pri rodovih, ki so po cele dneve hodili bosi po pesku puščave, je bilo umivanje nojr večja potreba kot kje drugod. Umivanje nog je bil prvi blagodar. katerega je bil deležen gost in to se dogaja še danes v šotoru Beduina. Prav kot nomad v puščavi, je tudi Abraham "dvignil" svojo kočo. Ta izraz znači lahko premak-ljivost šotora, ki je šel povsod za nomadom ter ge še danes. Šoltor je šel od Havana v Siehem, od tam v Bethel in konečno v Ejyipt in od tam v Hebron nazaj, kjer »e je ee-dilo mleko in med____ Ttuli današnji Orijentalei označujejo vse dobro z izrazi mleko in meti. Prav popolnoma pa se razlikuje orijentalski zraz reSpekta preti Bogom od onejra pri zapadnih narodih. D očim snamemo mi klobuk, si sname Orijentalee sandale. V Orijcntaucu tiči ta občutek že iz pradavnega časa. — Ne pristopi, sezuj svoje čevlje, kajti prostor. CCNTKAL news PHOTO (CRVICL NIW VO*M_ PROVOST MARŠAL GENERAL CR0WDER IN GENER. FRANKLIN BELL V CAMP UPTON. amerikanskih čevljev, kadar stopi zjutraj je oddelek laških letaleev v ruosejo. j nepričakovano prišel nad železni- Žid je, ki so morali zbirati in re- ško postajo v Grahovem." ko je zati slamo za pečenje opeke, >o o-;bil na tiru ravno velik železniški pravljali to t-i moja dva prijatelja JOIIX KKRIEBE in FRANK SKKALOVXJK.' Doma sta iz Sv. Lovrenca na Štajerskem. Tied šestimi leti sta dospela v Z iru/e«ie tlržave; kje se sedaj nahajata, mi m znano. Prosim eenjene rojake, ako ktlo ve '.i nju naslova, da mi b^agovtd: naznaniti. — John Pavlic. 6509 Biiua Ave. Pleve'an d. Ohio. Kje je o.l moje žene stri«- JOHN ŽELEZNI K Doma je i/. Un-kene pri Mokronogu na l)o-lenjskeoi. Preti šti»imi leti je bil v i hicagu. 11!.. kje s«* «edaj ludu ja. mi ni znano. Prt sini eenjene rojake, ako vedo za nje-♦rt»\ naslov. «la i»;< mi naznanijo, ali pa naj ve sani »«r!-*,*i- — Anton pMiko. bT»28 Shaffer Ave., rievelanil. Ohio. —!►) Rati hi izvedel za vvojt-jra striea ANDREJA STE«JO, doma iz Nerina pri št. Petni lut. No-' tranjskem. Preti tr«-mi leti sva bila skupaj v državi Ohio. Pro-si»u eenjene rojake. č»» ktlo ve za njegov naslov, tla ga mi javi, aii naj sc pa sam oglasi na slov: Frank Šaju. Box 2fi, Steve r. M ti. t _»7—!') Delte, v flosenu Biblije, ki imajo|bartliral in zelo poškodoval voja- še danes izrazit semitski t>braz. Navade in običaji preteklega easa so nam p<»stali znani Vsled porm'il Biblije, hieroglifov, papi-rov ter napisov na spomenikih. Te navade in ti običaji i»a so se ohra-}pa,Hi na zemljo tiili do današnjega časa pri naj-j _ bolj revnih prebivaleih Egipta. ške naprave pri Podmeleu. Ob istem času pa je nek drug letalce bombardirala avstrijske čete v če-povanski dolini. Dve letali sta se v zraku uneli in Boji z Lahi. ..Rim, Italija, 24. septembra. — Včeraj so se vršili na celi fronti artilerijski boji. Pri protinapadu na laške pošto- Strupene kače. Neštevilna je množica morskih kač. katerih večina je zelo >t nt pena. Najti pa jih je predvsem v janke, katere so pred kratkim zav- i Indijskem oeeanu ter v za pa d nem ■ ... . juimi , mu. nil )i| >.-11 IVtflinilll /.<1 1 " i ■linij . na Katerem stojiš, je sveto me- .. i: i ■ m i i . . , . « /t'1 v okraju Jlarmolatla, so imeli ' aeitiku. >vto----— je rekel Gospod Moze- ,•■ • , 1 Avstrijci velike izgube. Večina teh kač se popolnotn:» \'čeraj so laški letalei bombar- razlikuje od kač na kopnem in si-pro«ro v dolini jeer vsled tejr**. ker >o ploščnate ter su. Dandanes pa se zadovolji moderni Orijentalee ponavadi s tem da natakne copate preko svojih Kače vzhodno o, 1 Toln.fna v dolini' imajo veslu dirali železniško Rad bi izveilel za FRANKA AV1-RANT. Doma je iz vasi Doinji Makarovs, lara st. Jernej. Dolenjsko. Prosim eenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, aH naj se pa sam javi. — Frank Witlniar. Reed st . Milwaukee. Wis. (2.V27—'9X. K obilni vdeleŽbi vabi otlbor. _7-9)_ Rati bi izvedel za naslo\ mojega, prijatelja GEOIUiA VER-CIlU.iL Preti 4. leti sva bila skti|»aj v West Coast of New Zealand. Pre^l tremi leti je ou odpotoval nazaj v Združene države. Prav bi rod Kaj izvedel o njora, predno odpotujem naizaj v Azijo. — I.ueius Miklaučič. Co. M. Lit h Int. Presidio. San Franeiseo. Cal. KAPAH želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, ttatear želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev, stvu itd. KADAR želite prodati posestvo, fanro, lote, hišo, po- KADAR, želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hižtvo, trgovino itd« telja ali znanca, KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila, RABITE VSELIT "GLAS NARODA" "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA'' je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljša sredstvo za oglaševanje. CENE 80 SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 [ Enkratno iskanje dela stane................ $030 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane.......................................$1.00 l Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane Enkratno iskanje delavcev stane_______________$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane — Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. _ $1.00 ... $0.50 NASLOVITE NA: "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov; ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih NEW YORK, N. Y. Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri naročilih po pošti. '..V ~ ■' v -■' '" 1 ' W TTT ! ' i.m«,. Zapadna Slovanska USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 27. OKTOBBA 1906 WESTERN SLAVOHIO ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSEPH PRIJATEL. 5232 Wash. Street, Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON VODI ft EK, 424 park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK SKKABEC, It. F. D, Box 17. S lock Yard Station, Denver. Colorado. IL t£*nlk obenem zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Grant St., Denver, Oolo. Blagajnik: JOE VIDETICH, 4485 Logan Street, Denver, Cola Zaupnik: JOHN PREDOVIČ. 4837 Washington St, Denver, Cola NADZORNI ODBOR: 1. nadzornik: JOHN GERM. 316 Palm Street, Pueblo, Colorado. 2. nadzornik: FRANK HEN1GSMAN, 1230 Berwind Ave., Pueblo, Cola 8. nadzornik: MIlIAiJ KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Springa. POROTNI ODBOR: 1. porotnik: PETER MEDOfi, Route 8. Box 160, Pittsburgh, Kansas. 2. porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Leadville, Colo. 8. porotnik: JOHN' JAK S A, Box 272, Loolsvlil, Colorado. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. Bt-RKET, 4487 Washington St., Denver, Colo. URADNO GLASILO: O LAS NARODA, 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. Vse denarne nakamire In vse uradne stvari tie pošiljalo na gl. tajnika. pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glavnega jtOrotnega odbora. račun med društvi in zap. slov. zvezo VPLACAST* mT* PREJET, i Ime drafitra Izplačilo za URADNO NAZNANILO. kl«*ni« v točki pravil. stran 48, B, razveljavi sledeče vrstice, (da -e «*rtfijo v-i listi člani, ki pristopijo k oboroženi -iii): vse drugo v omenjeni torki ostani* pa neizpremenjeno. Dalje >e »klcue. da se vsem <"law»ni-vojakom /.a časa vojaške lužbe plača sanic polovivo ali ."»0 odstotkov smrtnine v slučaju smrti. Taki člani pa nUo opravičeni do nrkakih poškodb oziroma operami ali boln ške iMnlpore, dokler so pri vojakih. Vsi taki člani, ako hočejo ostali pri '/.. S. Z.. morajo plačevati poln ase sme nt, kot do-»sIhj ko -<> pla. evii i v več skladov. Od sedaj zanaprej se bole imenoval /a v-»e priz>.dete člane smrtninski in strokovni sklad. To o fane v veljav?. dokler >o elani-vojaki v vojaški službi. Ako se član-vojak vrne poakodovan od vojakov, se mu ne plača nobene podpo-re 7a tko poškodbo ali ho!ttiško podporo, ee je bolezen s seboj prine-l o«irotua bolan domov prišel. Ako pa tak član oziroma njegovi prijatelji a!i -orožniki ne plačujejo rednih mesečnih prispevkov, se bode 7. njim ravno tako postopalo po pravilih kot z drugimi člani. Ta re solne i ja stopi dne 10. septembra v veljavo. Vodstvo in poslovanje > tem skladom naj inift glavni odbor Z. S. Z. v oskrbi. Vsled tega se služln-nim potoni prosi in opozarja vas krajevna :; poročila bi -»e prif*>r< čalo, da bi bila podpisana od predsednika, t.'jnika in blagajnika ter opr«*mljena z društvenim pečatom. To lia-/h-ut 1» velja /n v v« krajevna društva, in je upati, da se bo vsestran -ko vp« slevalo. S'uČajno, da bi katero društvo ne hotelo ravnati se i hi t«ii» na vod i u <>/.iroma naznanilu, bo ix>slediee tako društvo samo Smrt. Rezer. Boln, Str. Tisk. Vrh. PoSd. Skupaj Ime prejematdja Svota sklad sklad sklad znaki zdrav. HruStvo sv. Martina Stev. 1 fl6.1f» 74.00 10.70 005 5.35 159.39 Anton Kukavich 9.00 Bol. pod. W.47 Frank Bokal 42.00 Bol, pod. Dru^tVo Slovan Ster. 3 110.00 17.50 0.25 8.75 243^7Joe Anilovar Mike TerSlu Frank Strah 16.00 03.00 13.00 Bol. pod. Bol. pod. Bol, pod. Društvo Zapadni Junaki Stev. 4 18.4.' 21.00 3.00 1.50 43.95 Društvo Planinski Bratje iter. 5 S7.12 4.00 102.20 14.20 0.50 1.00 7.72 216.74 DruStvo Zvon Stev. 6 10.01 13.30 1.90 0.95 27.00Jolin Rtlrk 20.00 BoL l>o«l. Imiiitvo Kr. Sr. Rož. Venca Stev. 7 3T..H2 2.00 41.30 5.90 1.90 OJjO 2.95 90.07Agnes Arko 29.00 Bol. ])Od. I *rn£tv«» Biser Stev. S 33.77 riTi.TO 5.10 2.55 77.12Pr. Sve.vRor John Crejilnek Jernej Piistavee Frank Grafner 31.00 12.00 12.00 10.00 Bol. pod. Bol. pod. Bol. pod. Bol. pod. Mike Vrblch 44.0f' Bol. pol. Društvo Napredni Slovenci Stev. 9 27.2T. 30.10 4 25 2.15 C3.75 I (nistvo SI. Bratje Stev. 10 T..41 0-00 0.45 13.00 I»ru>tvo Sv. Jan. Nep. Stev. 11 1S.07 1.00 21.70 3.10 0.25 1.55 40.57 Društvo Zjr. I>aniča Stev. 12. f».en 2.00 1.20 0.50 0.00 19.33Andrej Fijaeko 55.00 Bol. pod. Društvo Junaki Stev. 13 1S.1« 16.80 2.44» 1.20 39L9K I >ruštvo SI. Slovencev Stev. 14 24.31 2.90 0.50 1.00 1.95 01.90 • Drnfitvo Triglav stev. 15 «.24 o.sn 1.41 0.70 21.15 Društvo Zap. Zvezda 5tev. 1C 48.r*» 82.00 12.15 1.50 5.00 150.00 An CO] a Lov si n 24. OO Bol. pod. John Christ :io.oo Bol. pod. I društvo Flr. Slovani stev. 17 i4.rr. 18.20 2.00 1.30 30JH Društvo Sv. Alojzija stev. 10 11.R2 12.00 1.80 o.no 27.12 Društvo Planinke Stev. 20 12.00 1.81 0.9O 25.nr» I trtt^vo Orintovec Stev. 21 17.77 10.00 2.80 3.25 1.40 448.82 I>riLštvo sv. Mihaela Ster. 22 ■-M.02 •J.CtO 2ZJ80 3.50 0.50 1.75 05.57Mart ln SsricU 7LO0 Bol. pod. Društvo Cleveland Stev. 23 9.S0 2.rio 11.70 3.10 7.50 1.05 38.15 Oh resi i Skni uij 1507.97 1T.40 70 Skupaj *52i.oo Rojake v ujetništvu prosim, ako kdo ve kaj poročati o mojih dveh bratih FRANCU in IVANU VRFXEK. Dot na sta fe Visoke^ nad Kranjem. Služila sta pri 17. pešpolku od začetka vojne. Mogoče je kateri v kakem ujetništvu. Brt bi vsakemu hvaležen, ako mi kaj poroča o njiju, ali pa naj sc sama og-Ia-snta na sledeči naslov: Joseph Vreeek, 2227 Lewis St., Chit-ago, Illinois, 1'. S. America. NAfil ZA£T0x>NIK1, 1768, za $1000: Anton Softie h, roj. 1SS7, eort. 1769. za £">00; Johana Tdišmaš, št v. 20, roj 1894, eert. 1770, za $1000. K št. 22: Mike Smidt. roj. 1888, eert. 1771. za $r>00 in Mate Alfi-revic, roj. 1882, eert. 1772. za $500. K štev. 23: Frank 1'rbas, roj. 1SS2, eert. 1773, za $."»00 in Anton lemenčič, roj. 1901. za .4^i00. Zoj>et sprejeti: k Stev. 1 : Joseph Lahko vie. K wtev. 5: Frnnk Intihar, eert. 1681. K št v. S: Frank Borštnar, eert. 649; orezija Borštnar, eert. 480 in Marv Kolarie, eer^. 475. K štev. 16: Frank Mikan. eert. 1631. Suspedirani: od št v. 9: Matt Marolt, eert. 684; od št v. 19 : LouLs Zemljak, eert. 1365. C-rtani: od štv. 5: Sreve Mal^nšek, eert. 1517; od štev. 16: Joe Drobnieh. eert. 1394. Odstopil: od Štv. 12: Mike Salesina, eert. 688. Prestopili: od štv. 6 k štv. 23: Matt Leovieh. eert. 1436; Agnes Leovieh, eert. 1470. Od štv. 6 k štv. 5: John Russ, eert. 1408. Od štv. 16 k štev. 9 Andrej Kante, eert. 561. svetljenem. z iskrami posutem ne-besu. Po lipovem drevesu, na eegar desni je bilo z visokim zidom obdano pokopališče (spomin na nekdanjo samostansko ograjo), pri-šedši do eerkvenih vrat, so se ličili. Brata sta šla na kor. ženske pa doli h klopem, kjer je bilo, dasi je manjkalo še pol ured o maše. vse pre na pol ne j no; toda na strani poleg krstnega kamna, pod praporom svetega Filipa in Jakoba, je bila majhna klop, odločena za tri osebe s Casnarjevine. Že v davnih časih jo je bil deti kupil za hišo. in še sedaj je Filip dajal za njo vsak olet pet goldinarjev za mrtve vernike. In kovačiea je štela svoji hčeri i to v srečo, da sedaj lahko sama sedi v svoji klopiei-toda Majdi ta čast še sedaj ni bila iisto po godi; kadarkoli je stopila v Casnarjevo klopieo, je zardela, vede, da jo ljudje gledajo in si mislijo, češ. saj v prejšnih časih ni mogla sedeti na posebnem prostoru .... Ko se je pa danes z Lueijo in Vikto drenjala v klopiei. ji še na misel ni prišlo, da je iz kovačni-ee. Ko si je prižgala svečieo na , .. . . .pozlačenem podstaveu. ki ga ji je (Naaaljvanje). bil Filrp prinesel iz Velikovea, je Začeli so večerjati. Možaki so*kor da bi ji ti uhajali danes zvečer! vzela iz žepa majhen molrtvenik Z bratskim pozdravom Frank Skrabec, gl. tajnik. Mladost. POVEST. Gabrijela Preiasova. Za< lev, j;:ko važnega pomena tako za društva kakor za trpelo. /ve/o. Zaradi tejra je potrebno, da se p red stoječe naznanilo vpošte-Toiaj va*> še »krat opozarjam in prosim, da mi kakor hitro mo--oče p»>š!jete imena vseh do s*-,laj v vojaško službo stopilih članov, na vsak način pa vsaj do 20. oktobra. Opomba. — Vse eenjene tajnike tudi prosim, da prispevke takih članov-vojaku v pošljejo v jxisebno kolono na mesečnem poro- na itn (\'sa svota skupaj lelilo i0e v stroškovni sklad, drugo vse pa v sinrtninski sklad. Toraj prosim, da vpoštevate vse «rori navedeno. Z bratskim oo/dravem Frank Skrabec, gl. tajnik. se razgovarjali o samih skrbeh in opravkih, v katere se ženske niso mogle vtikati. Tomaž je bil dobre volje; njegov obraz je bil od mraza in snega svetlo rdeč, in oči so se mu neprenehoma smehljale. Filip je bil tudi še dosti zadovoljen; toda Majdi se je zdelo, da nima tiste zdrave barve kakor Tomaž ; od zimske vožnje je imel rdeč samo nos, ustniee pa skoro posinjele. '"Če zboli" — je šinilo razvneti Casnariei v glavo brez pravega vzroka; takoj ji je bilo žal za moža, ki je bil tako dober človek. Samo za njo bi bil skrbeL za se pa nikdar. Pri jedi ji je izbiral najboljše koščke, zabranil ji v.sako težje delo — kakor otroku; pozabil ni eelo tople obutali. da bi se le DRUGI IZDATKI. * (Jlas Xar»*la" ....................................$ .John Bohffe, stan itma dvorane oziroma pisarne..........$ Krank Skrabec u.e-ečna plača ........................$ I'nited States Fidelity and i^narantv Co. poroštva 15.00 6.50 .^>0.00 32.50 Sku[»aj ............ ...... Bolniške i »odpore za isti čas $ 104.00 521.00 Skupaj ................................$ Skunaj dohodki ........................$ 625.00 1.540.76 Preostanek ........ Bi vsa imovina Zveze Sedanja imovina je kar se bo potei* v glavnem uradu raz- ne prehladila. Kedaj pa se je ona. kakor zvesta žena, spomnila, da bi zanj imela tako skrb T — Prav res nikoli! — Od danes bo to drugače! Takega dobrega moža bo spoštovala, da se prehitro ne po-s-tara poleg nje. Ko so po večerjali, je prišlo Tomažu na misel, da bi vsi lahko igrali grčnega Petra, kakor so delali o božičnih večerih, ko on še ni bil potrjen. Stari Časnar je moral po kvarte, Tomaž pa je v tem ženskam pomagal sparviti z mize. 1'rno se je sukal po sobi in poredno."* je kar kipela v njem. I prediei je spravil za meso k igri. rekoč, da ima že od nekdaj srečo pri starih ženskah. Majdi se je posrečilo posaditi Lucijo poleg Tomaža; veselilo jo je, da sta precej prvič sedela tako blizu sebe. V sa hiaa se ji zdela izpremenjena; kakor začarana. Filip se ni umaknil občni veselosti in smehu ter se je čisto pomladil; stari Oalsnar se je ženil pri starih predicah, a ob ostalih treh mlajših bi se bila užgala žveplenka. — Kar je Majda tu gospodinjila, m doživela še radostnega trenotka: mislila je. da se na Časnar je vin i spodobi le tiha resnoba. In glej, pa so se v spodnji, velika obokani hiši, kjer «o bivale vedno state skrbi in pametna govorica, tako smejali in m. lahko« iaelno nagajafi. kar po noži »ali ikntje! ....................$ 915.76 je bila ............$20,139.32 ..................$21,055.08 Frank Skrabec, gl. tajnik. PRKMXMBE V ČLANSTVU SA MESEC AVGUST. Pristopili: k Štev 5: Ana Peterlin, roj. 1«93, eert. 1758, za $1000; John Sobar, roj. 1Ss3 eert. 1759, za $1000; Joe Stalcer, roj. 1901, eert. 1760 >1000; Charlie Požar. roj. 1889, eert. 1761 za $500. K štev. 7: Mary Sknl, roj. 1885. za $500, eert. 1762 in Marta Blatnik za $1000. K štev 11: A«nes Ball. roj. 1881, eert. 1763, ca $500. h itev 12: Marko Hrvat, roj. 1886, eert. >764, za $500 in John *>©lene, roj. 1884, eert 1765, za $500. K atev. 14 Frank Skerly, roj. 1885, eert. 1766, za $500; Anton eert. 1767, za $.500; Mary Potočnik, roj. 1901, eert v mlade prsi tako zaupljivo, vris-kaje v brezskrbni svobodi, ki prepeva celi dan, zvečer pa, toliko da položi roke pod glavo, že spi v srečnih sanjah. Majda, ki še nikdar ni poskusila bolezni, sladu, niti drujre človeške bede. si je bila danes zopet v svesti, da se je rodila pod srečno zvezdo. V rojstni hiši so jo imeli od mladega vsi radi, vrstnice io ji želele vse dobro, nap lesiščih je bila prva plesalka, in naposled je dobila dobrega moža z bogatim posestvom. Ti ljubi Bog, kdo bi si pa želel še več na Ob devetih so starejšim jele oči lezti vkup, in brada se jim ni več hotela majati; zato so se stari Ča-snar in predici odpravili spaft. Ob desetih se je pa Filipu začelo zde-hati, in dvakrat je opozoril, da *bi bilo treba misliti na spanje. Jutri se bo spalo itak le na pol; nekdo iz hiše mora k polnočniei. In tako so se morali spraviti i mlajši, misleči v srcu, da je škoda, če mora človek iti spat pa ni zaspan. • "Na vsak sveti večer bi moralo biti nebo itako svetlo", je mislila mlada Časnarica, ko ^e skočila v Predkloštru s sanij. Med vožnjo ji je bilo toplo. — toliko se jih je bilo natlačilo na majhne sani. Filip bil vzel hlapca s seboj, da bi skrbel za konja v gostilni, Vikta je prosila, češ, da bi tudi rada pozdravila Jezunčka. Lucija fie je že o*l včeraj veselila ponočne vožnje v cerkev, Tomaž pa tudi ni mogel ostati doma. Posedli so tako. da je bil Tomaž s hlapcem na kozlu. Filip in Vikta sta sedeii zadaj na sedalu. Majda in Lucija pa sta bili v sredi. Filip je bil tako uredil. češ, da bosta sestri zavarovani pred mrazom. *'Ali te kaj zebe?" je Filip ne-koiikokrat vpraaaaal ženo, držeč ji v naročju trdno dvoje konjskih o-dej. Majda je jedva odkimala. S Tomaževega vratu je kipelo na njo toliko gorkote, da se ji je zdelo na brzo letečih saneh, kakor da je v zibelki. Racgčae misli ao jo prefi-njale aa*d vtiaio; ko ao pa pridržali do predkloaterske župnije, — - * * - one o i** zavit v rutico, da bi opravila svojo advent no pobožnost. A Lucija je segla ponj. in prepustila ga je sestri, češ, saj ona lahko moli na pamet. _ Majda je pogledala na veSiki oltar, kjer so stale o božičnem času znane jaslice na podlagi iz rdečega stekla, za katerim so gorele svetilke, da je bilo videti, kakoi bi jaslic obsevala jutranja zarja. "'Kako je to lepo!" je pomislila Majda z radostjo, v kafteri se ji je od včeraj zdelo vse na svetu mnogo lepše nego prej. Doslej ji je nerazločno sliko velike njene sreče zagrinjala negotovost, kako se bode Tomaž vedel doma napram nji. Majda ga je poznala vedno le tako ljubeznivega, veselega, brez o-šabnosti ali surovosti; v kovačnici jo je mnogokrat nagovoril in na plesišču jo je dvakrat izbral za solo, — toda vkljub temu je imel Tomaž v očeh nekaj prezirljivega, da si Majda ni mogla tega drugače razlagati nego, da mu ni jednaka. In dasi se je s Filipom in tastom vred veselila njegovega prihoda — se je vendar v globini svojega srca baal. da bode zopet zrl nad njeno glavo, tja v daljavo, kakor tedaj pri plesu____kakor bi ona v hiši nič ne veljala____ Ta pogled pa se je pri vojakih Tomažu izpremenil. Sedaj je ari vsakomur v oči, in ko sta se s svakinjo prvič srečala, jo je takoj prijazno prijel za roko, tako odkritosrčno se nasmehnil, a za darovane robce je pod božičnim drevescem vzkliknil vzpriČo vseh! *4Hvala Bogu za robce in tako prijazno svakinjo!' * Tu je spoznala Majda, da ji je jep rišel s Tomažem dober prijatelj in košček solnca v hišo — saj se ji je od trenotka. ko je stopil črez prag, zdelo v hiši vse.tako svetlo.... "Da bi le Bog hotel, ent bi se našla z našo Lucijo, kakor je pro-r oko vala predica", si je mislila Majda in darovala z udanim zaupanjem to prošnjo jasli earn, spre-miv« Jo s tremi "Oeenaai in "Če-ačena ai Marijami." V tem je im cerkvi xadoaela ns i "Oj pastirei, le vstanite. Hitro v Betlehera teeite." Začetne besede je Majda tudi pela; naenkrat je pa osupnila, za-pazivši na koncu zadnje klopi hčer kmeta Mesarja v zeleni atlasovi ruti in s kastoreem na glavi. Živo rdeča ličica in mirne oči so bile tako ljubeznive na deklici, — nekdanji Majdini so učen k i. "Ta postaja krasna, — kras-nejša nego naša Lucija...."' je presodila mlada žena. Toda zatrla je v sebi neko zoprnost, katero ji je vzbudilo spoznanje, da je morda Mesarjeva najlepša ženska celega okraja: mislila je, da bi se gotovo tudi nji dobro podala zelena atlasova ruii. t; Kadar pojdem v Velikovee kupim si ravno tako", je sklenila in se ozrla proti koru iz radovednosti, če ne gleda Tomaž morebiti na Mesarjevo!.— Ni gledal! A njegov pogled se je srečal z njenim, da jo je bilo sram, češ. da se za omoženo žensko to ne spodobi, radovedno obračati glavo. — Pa. ali ni pogledala na kor tudi zato. da bi videla, če je nj^n brat gori? Mora doma to svaku povedati. da ne bo mislil, da zija po cerkvi kakor samsko dekle, še Lucija bi e. Mies, O.: Frank KogorAek. Yoongstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon Oty.Oveg.: M. Justin in 1 ■ Mlsley. Allegneny, Fa.: M. Klarlch. tmbridge. Pa.: Frank Jakfin Besemer, Pa.: Louis Hribar. Brooghton. Pa in okolica: Antoa Ipavec. Burdine, Pa. tm okoBea: Joha Demšar. Canonsburg, Pa.: John Kokilch. Conemaogh, Pa.: Iran Pajk, W3 Bovanfiek ln Jos. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna In Ai^'on Kozoglor. Export, Pa.: Louis Snpanae ln Fr Trebeta. Forest City, Pa.: Mat. Fraal Leben. Farell, Pa.: Anton ValenttnOB. Greensbnrg, Pa. In okolica: Fra>4 Vorak. Hostetter. Pk la okoUca: Fran! Jordan. Imperial. Pa.: Val. Ppternel. Box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja t» John Polanc. Luzerne, Pa. hi ofcoSeai »»H Osolnlk. Manor, Pa. In okoUca: Fr. Demiar Moon Bun, Pa.: Frank lhliek In Fr Podmiliek. Pittsburgh, Pa. hi okoUca: U. B Jakoblch, Z. Jakshe, Klarlch Mat, L Magister. Beading, Pa. In okoUca: Fr. Spehar Sooth Bethlehem, Pun.: JernaJ KoprlvSek. Steetton. Pa, : Anton Hren. Turtle Creek, Pa. hi okolica Fran* Schifrer. Tyre, Pa. hi okofica: Alois Tolar. Wert Newton, Pa.: Josip Joraa. Willock. Pa.: J. PeterneL Murray. Utah in okoUca: J KiiMk, Tooele, Utah: Anton PalO& Black Diamond. Wash.: «. J, Porenta. Daris. W. Va. fta okoBeat JoBj Broslch in John TarlelJ. Korenchan. MUwaokee, Wis.: Aug. OoUandae S Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton He, Stampfel in Herinln Svetlin. Wort AUia, Wis.: Anton Frank Skok. Wyob: Frank In Valentin WMM^f^M mm OLAS XAROT>V-Žfi. SEPT. 1i».7 Jugoslovanska 49 Katol. Jednota M Inkorporirarui dne 24. januitrja 1901 v državi Mina sedež v ELY. MINN. GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MIHAEL ROVANŠEK. Bx 251, Conemaueh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL A NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik • GEO. L. BROJSICH, Ely, Minn Blapajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo. . VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely. Minn. ANTHONY MOTZ. 9C41 Ave. "M" So. Chicago, HI. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN RlTPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Puluth, Minn. MATT. POTiORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RTTDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. WANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCIIEVAR. Box 386, Gilbert, Minn. V« dopisi, tikajoči se uradnih radev, kakor tndi denarna potiljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnik« Jednota, vae pri. •oibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae na bode oataalo. • Društveno glasilo: "GLAS "NARODA". FATHER MOLLINGERtlEVA IZNAJDBA. Father ilollin-jrer je vedel kaj je L»ilo najbolje za i-loveški sistem, ki je priporoči svoj jlasovit rastlinski čaj. Na tisoče rabi danes, te dragocene skorje, cvetja, roy;p bilke, semena rastline, jagode Ja cvetlice so našle zaupanja v tega glasovitega duhovna, ki jih je predpisal za čez 1*00.000 bolnih ljudi. Ako bi zamogli obelodaniti vsa prostovoljna zahvalna pisma tisočerih. ki so pisali, da se jim je zdravje povrnilo i»o njegovi mojsterski toniki. ki krepi telo in kri. potem bi vi takjj poslali po $1.00 zavitek. Za stare ali mlade obojega spola, in to narawio zdravilo bi moralo biti v v^ati hiši. Uspeh boljšega zdravja. 5£a ljudi, ki so zaprti, imajo revmatizem, neprebavo. bolni in nervozni glavobol, nertHl krvi ali ledic. nič boljšega kot znamenita zmes rastlin. Mi pošljemo FATHER MOLLIXGERJEV RASTLINSKI ČAJ KAMORKOLI PO PRE J EM t* $l.O0 V (JOTO VEM. ZNAMKAH AU MONETORDER. JE ZDRAVLJENJE ZA 1 MESECEV. AKO ŽELITE POSKI SNJO VAM JO POŠLJEMO zastonj. M0LUNGER MEDICINE C0. 21 Mollinger Bldg., 14 East Park Way N. S. Pittsburgh. Pa. DIM. Ruski spisal Ivan Turgenev. Socijalizem in katoliška cerkev. Weberju... nas troje . j.rav dobro! Imaš ka.j, -da (plačaš i/.a m«-pristavi 011 polglasno * I)a, tla; samo da, ne vem prav.. .' * "Nehaj, prosim te! Ti si mi v.>ee in oil te bo tudi ves« i. Ah. moj Bog ", si seže Bambejev v besedo, "tu igrajo finale i/ operejo v sedanji vojni. Eniani, kako divno je to' Alžave Ajn^rike edim stavku v ''Asiatic Journalu" o vedah ali puranih, akoraviu« ni umel angleški, je bilo zanj neskončno veselje. Litviuov ira i»o-siuSta in posluša, pa le ne more spoznati, katera je njegova specialna stroka. Zdaj je on vedel povedati o roli keltskega plemena v zgodovini, zdaj se je spustil v stari svet in govoril o egiptovskem mramorju. zdaj je pripovedoval o kiporezu Onatasu, ki je živel pred Fšdijo in ki se je jui-enkr&t sprevrgcl v Jonatana. ter vsemu temu razlaganju jc daja1 včasih bibliški. včasih pa au»eri-kanski kolorit; zdaj zooet skoči na politično ekonomijo ter naziv-Ije Rasti ja bedaka in neumneža, kakor tudi Adama S ni it ha in vse ■druge fiziokrate. ' Fiziokrate"mu seže hitro1 Bambajev v besed;»: "menda le j aristokrate?" Kar • e tiče Gorata' in Ri^hla. ipravi. da je treba ve-1 deti siamo imena ter pri tem /.mig- j ne s plečiani. Tudi Bambajev pomikne. z ra-j mami. "Ii*. vse t«> na enbs.il. breK v^i-' kega povoda, pred tujci, v kavarni.!" si misli Litviuov in j* »tried a na belikaste lase. svetle bele zobe svojega novega zuaen a. "Pa se enkrat se ne posmeh ne. Pa pri vsem t«-m mora biti dob 1- mladenič, toda <-ist«» ncskiiteu." (Dalje prihodnjič. Moja osdma poslanica nade. Želim. me potu tnU bo vaaka žena v tej deželi, katera trpi am bolezni. Želim, da me poznajo vaj kot prijatelj*—da vedo kdo aem jazlkaj Km storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika wn 1 ali ko spricuje, da aem oat-vel v medicinski praksi, katero vršim £e dolco vrata let; moji lasje so dane« sne±o-beli po dolfiK letik Itudiranja, razislcavanja in dela. Skrbno sem proučil in snsKiirsl vse tiste stare, kronične in globoko vkor-ieninjene bolezni, ki ae tako tciko zdravijo in o katerih ima mooco drugih zdravnikov le povrino znanje. 2dim. da mi ■ —t bolan imoiki in vsaka bolna ženska »»t« svoje te^kože in tajnosti; vsakemu bom dal poiten nasvet, ker telim, da sem s vsakim dober prijatelj. Pilite po brezplačno knjižico. katero vam nudim, in črtajte mojo ŽELODČNE BOLEZN okorela jetra, falfnira, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca ae lahko vspešno zdravijo privatno na doani in S maihmmi stroški. Želimo, da se seznanite 2 našim znastvenin načinom zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti, kakor nečiste krvi; slabe krvi; bolesti kože. otekle, zažgane, bolne in občutljive delo ve; slabe, nervozne in obnemogle koridicije; pomanjkanje energije, ambicije in zaupanja; nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko drugih bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe. Zdravniška knjižica, katera šteje ^^ 96 strani, zastonj. Pišite 5e danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje* staro zdrav je in moč, pišite takoj po to brezplačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali _ one bolezni. Nepošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trptte in o se more vaša teškoča obvladati. Kupon za brezplačno knjižico Zapište vaie popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Dr. J. Russell Price Co., S 11SOMadison A Clinton St«.. Chicago. IU. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zArmvnttko kn|12lco Mrtosl in poitnine prosto. Ste«, iz •li .Država. IVesenetljivo je, da <0 iz ved; vseh velikih dr/a v. ki se nah?ia-Zdru/Mie dr-\ v katerih ni soc-ijalističnejra proble- mom. . . mo Carlo.. . Kako le 7.0- nikake^a pet! Takoj se jočem. No, Semeax iaa. — Nenadno dviganje moči in delovanje soeijalističuih strank v Evropi bo najin-/ zavedlo celi (Nadaljevanj e.) On je /ato prijel v Baden, ker si janina tetka, njen»duana in poitena bedakinja, svobodvia tluža, vsa gore e a za po-žrtvovanje in zatajevanje wiiif^a ^ebc, e^j»rit fort (ona je "itala "'Slišal sem o njeni, slišal. "Samo to, i* 1 ltoifra! Precej, ne to minuto te hočem k njemu peli: Takega človeka ne pozJiati! l);i, tiuii Vorošilo\ je tukaj... postoj. morda tudi z njim nisi znan? Imam Čast vaju cliujr dru-tremu predstaviti. Oha ue^na ! Ta Ktraussa — seveda to je prikri-h-elo "1'eniks"! Poljubita se'" vala odpojenKi in Jemokrutinja, Ivo Hanrbej«n* to izreče, se obr-zjikleta protivnica velikega sveta ne proti lepemu in mlademu člo-ifi aristokracije. — ni mo«la pre- veku, ki je stal zraven njega, hih-ma|?«ti, » natiiionje memirjali iu sla I-\xmto prestavljanje. ko ji je l ilo |>»-tje iu igoilha Kako 4.D , . . ., ,, . . » -1 .. 1 ... . . . 1 tekel win ''teniks ni ne od-«la « lovek ne dela .po volji dabri . , . .. M.,,.}.I » stepnn otl svoje, besede , nada- , .... , . 11 juje Jiambe-jev. V iVtrocrad Jn zato je Uitvmo\ tako mirno,|:i: .. , , - . , , • . , , , > — oddelek 111 ee czri na zla- zadovoLvn» m samosvfstno gli»dal!+„ - ... . , . .. .. . .. i to tablo. Čigavo ime vidts tam »kol. .sebe ker stoji življenj-* ei- c t i j najpr*. o . \ arosilov Stmien Jakov- ke. mu te . jovi-r (Ju bare v, Gobnrev. bratje p-vMi-To^n na!rm»ji. k njemu moramo hiteti! Jaz seli, kakor _ • - .. spoštujem neizmerno tega clove-^ „ kii. N Jakovlovič Voročilov! Gremo, kaj ne?" Vorosiluv. ki je stoje n oprema k njeno ohranil prejšnje ponosno dostojanstvo na obrazu, je znamenljivo pobesil oči. nagrbam-čil si Čelo iu nekaj tiho skozi zobe zammrral, ]ia rekel m nič. Pa vendar si Litviuov pomisli: "Kaj že, napravimo še to. s:ij jc čas blag." Bambejev mu seže jhkI pazduho. Predno stopi v kavarno, migne s prstom 1 zabeli, znani evetariei. Padlo nm je v glavo, da vzame od nje šoprek. Ali aristokratična evotarka se 111 y.inei il:i zanj. Zakaj bi se pa tudi potrudila h gospodu re/. rokavi**, v umazani plir-šnih «e v Parizu ni videla. 'J'oda Vonvšilov jej zopet pomigne, cve-tarka pride in 011 zlx*re prav majhen iopček vijolic ii njeaie korbiee ter jej vrže goldinar. Mislil je, se joj ho prav priktip-il s sv »jo mdodarnostjo; pa ona .še obrvi ni mignila in ko se od nje stoji sto jasno pred njim, usoda rešena, ker je to usodo in se je \t roku storj^nr ga dela. * 1 m, "<«lej glej, yrlej, kje da je!" zasuje se nad njegovimi ušesi pi-skaj«*' glas in težka roka mu po-trepa jm» plečih. On vjwlirne glavo in vidi enega izmed svojih maltibrojnih moskovskih znancev, nekega Ha m he-j -va, b pega, ne več mladega človeka z •mehkim okroglim obrazom iu nosom, ra/mršenih in mastnih lati ter ovenelega in red-no revolm-ijo. Meti Amerikanci. ki so j.rvi nastopili proti socijali.stom kot ps>-Itični stranki je hi i kardinal • iibbojiN. Ki je s svojim dclova- iibnihoni iz ist«^ga Vzroka. ]>ri če- ..... hoi-hižilo to v do-i1 y !u olu napredovanje kajti nazori mur se ne ve, ee bro ali slabo sveta, med različnimi skupinami socijalistov se zelo razlikujejo. V Avstriji, kjer je parlamentarna vlada nemogoča radi cepljenja države v številne narodnosti, je pripisovati element nesoglasja in dvoma v veliki meri stališču. ki gtt zavzemajo (socijalisti. . Neki francoski kabinet je pred; kratkim padel radi opozicije eo-j o i ja lis tov in nova vlada. Pa i nI we-i ja stoji pred viharno dobo in to v času. ko potrebuje Francija •predvsem stalno in tea j no vojne politiko. • Celo v Aitgliji so omajali zvezani socijalisti in organizirani de- soeijanzma nalom ^ela 1-ajti 1 mino ravno Ameriki. Za kardi-pa je stala (iibbonsom K-vtoiifeta katoliški zadnji trije papeži .1 rkve for- obs«ril ter jedel celo nehote, in ko je popraštal Litvkima o njegovem pt»slu, začne razvijati svoje misli, ne samo o tem poslu, ampak v obče o različnih vprašanjih. Kar naenkrat se oživi, jame vihrati kakor dober konj, spačno in ostro odsekava/ti vsaki slog in vsako pisine. kakor mlad kadet na odjpruKtnem izpitu, ter silno, hrezskkadno z rokami mahati po zraku. Vsaki trenotek je pi>»taj4il bolj v^govortm, junašk. Seveda mu ni nihčf segal v besedo; videlo se nm je, kakor da bi bfl čital kako razpravo ali le ker jo. Imena naj novejših učenjakov *> pristavkom leta. v katerem se je vsakteri izmed njih rodil, ali v katerem je erorl, naslovi brošur, ki so kdaj na. svetlo prišle, v obče imena, imena m imena so se mu razsipava 1 a grouiadno raz jezika. To je delalo tudi njemu samemu veliko veselje, kar se mu je lahko braio v svetlili očeh. Vorošilov je preziral vse, kar je starega, Mtimal je le poslednje in najnovejše točke nauk«. Pripovedovati. Četudi nt bilo prilieno, o kakem dekior- Kdiua prilika, katero je imel ; ocijalizeiH «la st- i-ivzširi po Ame-liki je prišla s številnimi priseljenci in število teh priseljencev: nam jamči, da hi lahko postalo to gibanje strašno. Wlik del teh ti_c.v, ki so se j risi lili v Ameriko v d« "i. ko je socijalizem v Evropi najbolj cve-; tel, je bil katoliške veroizpovedi in v tam je ležala prilika za kar-linala Gibbonsa. Z vsemi sredstvi -e je nastopilo proti socijalizmu Ladoma, bi nastopRi brez A-sakc-jter uporabilo vso avtoriteto eer- ga dvoima italjaaiski socijalisti. kar bi imelo za i>osledico veliko reakcijo za stvar zaveznikov. Dočim je oplaziti v flvropi to skrito rovaaije socijalistov. vsled katerega se nahajajo vlade v trajnem stanju ertrahu, ni opaziti v Združenih državah nobenega važnega političnega elementa, ki bi nasprotoval vojnim odredbam vlade Združenih držav. Nepotrebno je zagotavljati, da bi tudi tukaj socijalisti nastopili, če bi bili zadosti močni kot separatna skupina, kar je razvidno iz izjav njih voditeljev. Tega pa ne morejo storiti, ker so preslaba ter brez vpliva. Narodna administra- Kje je bankir? kve, da sc odvrne ljudi, posebno pa priseljence od socijalizma. Sedaj, ko je prišlo do polom? takozvaae ' interiia^igonale' vsled evropske vojne, v kateri so se postavili nemški socijalisti brefcpo-goj»io na stran kajzerja in ?ijego-vih rabljev, je stvar veliko lažja in soeijalistično gibanje je bilo <1 is k redit i rano kot še nikoli prejo. Drugačna stvar je seveda v Rusiji. kajti ruski socijalisti niso imeli nobenega dejanskega stika z nemškimi. Nemški socijalisti so Ruse naravnost sovražili, kajti v njih so videli resnične zastopnike soeijalističniii težeaij, dočim so bili nemški soeijali?rti Ie doktri-narji to jc teoretiki, ki so se v dejanskem življenju strinjali z vsem, kar je počenjala nemška vlada. V zvezi s tem je treba le omočiti nastop nemških soeijalnih demokratov v ea«m, ko se je uveljavilo-v Nemčiji one zloglasne in vsemu olovečanstvu nasprotujoče postave proti Poljakom. Takrat so štab nemški socijalisti na strani nemške vlade in vrgli na stran vse svoje principle o ena kop ravnosti narodov -in pravici do javljanja. Kako pa je utališce nemških tf-ocijalistov, 1se je najboljše pokazalo v sedanji svetovni vojni ter vsled tegra je duskreditirano celo socijalisti T-no gibanje. Kako se bodo razvile stvari po vojni, sc sedaj še de m«re povedati NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom lirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave KraDjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica -jr (Regiment po cesti gre 13 C B 8259 (Vsi so prihajali, njega ni blo -jr (Di vja rožica 1 0 C X 3260 (ŠkrjanČek poie žvrgoll -yr^ (Slišala sem ptičko pet' ' 3» Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpočijem z prvo x>ošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; poje na obe strani. Se priporoča Vaš rojak: IVAN PAJK, 166 Chestnut St, Conemaugfc, Pa. DR. ROSENTHAL, s •22 PENN AVR. PITTSBURGH. PENNA. Dr. Rosenthal, Specialist Se Ces 20 let. Ako imate kako bolezen iz kateregakoli vzroka, bolno kri. ste nervozni, bolan Želodec, ledice, jetra, mehur, revmatizem, mazulje ali kakorkoli drugo bolezen, uprašajte za nasvet Dr. Roeenthala in povedal vam bo če ste ozdravljivi. , POSEBNA PONUDBA za kratek Cas in po zelo nizki ceni. Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi adrsvlll, ki jih dobi is Evrope, Indije, Kitajske, J nine Amerike ln vseh drugih krajev sveta. On Mi sdravitl le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. „ . |mu»hilim ▼ pm«w|h« ui 20 itl Urada« are tcdcasko od fl. xjatiaj do fi. ropot. Ob Mrtldk ia aobetah od 9. ijutraj de I. Ob B»il^i>h od U. uutnd de 1. popahbtm. Govori m ■loveoako. Ne sdravi po soitl. Iaraiits in obdriits to sICj* Ktftft JUMOtiAJTX MK NA "GLAB VABODA' ■PPP 0LA3 VAROPA, 26. SEPT. 1917 SLOVENSKO m podp. društvo svete Barbare Xi ŽIDIHJENE DRŽAVE SEVERNE AMKRI1E. Sedet: POREST CITY, PA. lawnrtnM dne TL Jinovja 1902 t dri*vi Peanarlnah. GLAVNI l*RAONTKI: Pradsednl*: F. 8. TAUCHAR, «74 Abmj Ave.. Bork Sprto««. Wyou P«*lpi*d*, g«»sp«Ml baron. — Saj vam še ne mudi — j«- rekel Zubig. I ioni o (ta drugič rajše še malo posedeli, moj dragi Zubig. — Vrjamein. la ste utrujeni, ker ste m- vrnili s tako dolgega potovanja. Pozdravljena, milosuva gospa! — No, če ne morete drugače, pa naj bo — je odvrnil intendant, ki bi ra.| mi* I goste še nekaj časa pri sebi. — Upam, da se bomo kmalo ,1'pet \ideli. - Gospodična, še enkrat vas prosim, da poji«* noma molčite o tej stvari. — Jaz za svojo o»ebo bom molčal kot grob — Povedal sera le v domačem dmžinskehm krogu in to blagovolite vpoštevati. Ne bojte^i, .iaz ne bom črhnil niti besediee — je rekel baron Silhern. — Lahko no", !raga Frančiška, — je rekla gospa Zubig gospodični Zabeu. — l.at.ko noč, moj<> drago srce! — Glejte, da se ne pre-hladite. — Vaše >:dravje je tako nežno in zunaj je precej mrzlo. — Lahko noč, draga Amelija — je odvrnila mlada dama. — Nikar se ne bojte zame. — .Jaz. sem dobro zavita. šla bom pa tudi hitro. - Lahko noč. gospod intendant! — .Jutri nam morate malo več povedati o svoje 111 potovanju. iiospa Zubig je gosta spremila do vrat in se tam še enkrat prisrčno poslovila. Zakonska sta ostala sama. — Uboga Zabeu se mi smili — je rekla žena. — Zakaj bi se ti smilila? - Zato, ker je bila prepričana, da jo bo Rus vzel. — Selikov t — Seveda. - Kdo pa drugi? — Enkrat je bila že prepričana, da ga ima čisto v svoji mreži. — Ali je nisi videl, kako je pozele-nela, ko sem ji pvedala, da se bo Melanija poročila in jim ? — To je pa res n« redno. — To bi bila izborna partija zanjo. — Ona je zdaj v letih ko se mora m ožit i. — In takega moža se tudi ne dobi vsak dan. — Zdaj te bom pa še nekaj vprašala. — Kaj pa? — Le vprašaj. — Kaj si hotel ;K>vedati baronu?, —- Ne vem kuj misliš. —- Ko, radi Marte. — Ah, to ni nič. — Ali se ne spominjaš, da je bil čez ušesa zaljubljen v njo? Jaz .sem se hote! samo malo poaaiiti žnjim, češ. da je Marta vprašala zanj. — Toda to ni resnica. — Marta je zdaj dobro preskrbljena. — Mogoče se pa vseeno motiš? — Ne, ne. draga moja, jaz se nikoli ne motim. — Toda zdaj .sem truden in bi rad šel spat. — Toda čakaj, pisma bi rad »e prej prebral. — Gospa je pozvonila, in služabnica je prinesla šop pisem. Gospod intendant jih je prebiral še dolgo v noč. 20. Ko je dospela gospodična Zabeu domov, je bila tako jezsia in potrta, da je komaj pozdravila svojo mater. * Zaprla se je v svojo sobo, legla na zofo in začela pokati..—- Se. Je ko «e je »jokal.a je »remejae premislila celo zadevo. — Torej tako! — je r.amrmrala in udarila z nežno pestjo po mi-tako! — Ta koketna Melanija, to neizobraženo punče! — zlodej zatajevati! — Kako nedolžno se kaže! — č»-ti bom že acagodla. da boi pomnila — Ne veni. — Ootovo imata kak važen pogovor. — Pojdiva kontesa! -— je rekla Lujiza. videč, da je Melaniji ta pogovor neprijeten. — Kam pa. I.ujiza t — No, na izprehod: — Ne, hvala, danes pa res ne moreni iti. — Mama je povabila več mojih prijateljic. — Ah, hvala Bogu! — je rekla, ko je pogledala skozi okno — zdaj V vendarle odšel. — Zdaj pa lahko grem k mami. Po teh besedah je šinila skozi vrata. Trenutek pozneje je najavi! komomik: — Gospodična Zabeu vpraša, če bi kontesi Melaniji ne bilo ne prijetno ? — Sveta nebesa 1 — je vzkliknila Melanija. — Pa ravno danes! Ni pa še dobro izpretrovorila stavka, ko je stopila v sobo go- podična Zabeu, objela »Melanijo in rekla: — Na vsak način moram čestitati mali Rozaliji. — Kje pa je »*entlar danes? % — Draga Frančiška, ravnokar je šla k materi. — Tona upam. .la se bo kmalo vrnila. — Prosim, sedi in počakaj. (Dalje prihodnjič.) - OPOMIN. Tem potoni opozarjam vse one.I katerim sem posodil denar že! pred dalj časom* in ki ste mi obljubili, da mi vrnete v dojfledjiem času. Preteklo j** že dol«o ča-sa, pa se mi nobeden ne ogla-si. Torej prosim, da sfc mi oglasijo in vrnejo moj težko zasluženi denar najkasneje do 15. oktobra t. 1.. če se pa ne oglasijo, bom prrmoran obelodaniti jih s jK»lnim imenom. John Kocjan, 702 Holmes Ave., Indianapolis, (25-27—0) Ind. PRIPOROČILO. Rojakom v Milwaukee, Wis. in v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR. ki je pooblaščen pobirati naročnino za ''Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roko. S spoštovanjem Upravništvo '"Glas Naroda'*. Andrija Ko4arli<', ujetnik, fvrbin iz Srenm, občina Berka-sovo št. 18, kot ar Sid. iščean svojega brata MILIVOJA KO-TARLICA, ki se nahaja že več kot 15 let v Ameriki ter je bil zadnji čas v Kast Youngstown, Ohio; obenem iščem svojega strica JOVANA KOTARLICA. ki se nahaja v Ameriki nad Hi let m zadnji čas je bil v Sharon, Pa. Prosim ju. naj mi takoj pišeta. Moj naslov je: Andrija Kotarlič, prigieniero di guerra, C;iserma Umbcrto I.. Sulmona, Italia. (25-27—0) HARMONIKE popravljam po nsjnltjlh lo I hm Ji n 1 In —raeljlvn V poprav« ■n—ljlvo vsakdo panja, kar aaas It rad 18 lat tukaj r tem poata Id Mdaj JOHN WMNZKL. 1917 East «2ni St, On gjaiafniaiaiaiira^ POZOR! Rojakom širom Amerike naznanjam, da izdelujem nove kotle in popravljam stare za vsako uporabo. Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska dela. Rojakom se priporočam za obilna naročila. A« Janežič, 18423 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO BiagfaMBfaiHafa^ Importirane Franz Lnbasave harmonike ■opet po kofi^aiH vojni, ter m m poneje rojakom priporočam. Knpnjem, prml>jem in popravljam atare rabljene harmonika pa dogovoru; fadelnjm novo KOT- ad 90JOO do flQOQ Dalo AloiaSlculj, Kje je najin brat FRAN PAL-C'lt ? Donw je tz Markovea Starem trgu na Notranjskem Služil je pri 6. stodnrji 17. peš-poika in je bil v bojiii v Karpatih ujet. Kdor sou jetnikov Rusiji ve j podrobnosti o njem, se prosi, da sporoča bratoma: Vctn. in Lo»iis Palčič, li. F. D. 7. No. Greenslmrg,! eeietina w ioiodeui Pa., I'. S. America. (_9 1 OolaClna na l«dvt- 1—I-!---—_I eah, aH » mahurju, Rild bi izvedel za liia&lov svojiii t J«tr«ht R«m»-dveh bratov JAKOBA in KRA-!tlw,,• t'^obo'. ^ ERJAVRC-: eden se nahaj, j SSSLi^TZSi v r a\ ette t 'ounty. Pa., d i itgi | tiaboM. wrvoinoit, pa v Westmoreland County onemoglost. aiio. Posebno naznanilo. --Cowtfrtek. aafroCJI Spwaonet, Jo prtnwl • ooboj v OmkU fM mM eadodola« stroj« aa adravljoiao bolnih mol m ton. Tukaj bo nadaljoml lati dihU onfiln adravljanja. kakor aa Jo uporabi«*! t naJboUtlb wnwih^i. t Kvropi. Pola« taca ao računa nlfi na aaavoto ln proliGa vaako bolno ooobo s X-ftarld bresplaSno, ako ao puaU potem pri nJem adravitl. Vaeeno Jo, kdo ln kako Vaa Jo adravll. aB kako dolgo sto to bolni: pridite k tema velikemu ipeclallatu ln pokafllt mm. ka| more na Vaa otorltt- Ali imate Pit, Prosim cenjene rojake, čc kdo ve za katerega, tla mi naznani njegov naslov, ali naj se pa samu javita, ker poročati ji-' nia imam nekaj važnega. — John H« rjaveč. Box 227, Da\"is. \V. Va. (25-26—9) taielj, alaba plJuCa. Jrtvatne bolezni Ita. Vaša priložnost. H ko, da vpraiato ta ■vet velikega ipeol-al lata, id Vaa pro-IUe natanko a X* tarkL Ao nikdo nI nudil tako lopo pH> like bolnim moiklm In kanaka m v tam meaftu. Nujno Vaa »oživljamo, da na* takoj vpraftata aa evet. Ne iakajtoi odlašanje Jo navar- ZA $1000.W X-2ARK0V SE RAN ZA PREISKAVO DC ZDRAVLJENJE AKO STE BOLNI. Pridite takoj ln puatlte ae natanko pretakati po tem Ipeclallatu; potem bodea* Iščem svrj4tra i M l- < 'I »t» li'll .1 , |DeJ« m najDouai urea v tem meatu. Tukaj morete najti mnogo čudodelnih atroiev <«tth( iOK K 11. doilk.t li Secrove,« ^oaežejo avoj namen, ko vee drugo nI ve« pomagalo. Je^«o. fatkT JevSn vedeli na Valo pravo bolezen ln ako morete oedravetl. Njegov uapeb ln dober glaa _ , poaledlca veatne pretakava ln nCenlh metod, katerih ee poalutuje v voakem ala-brata b RA.sKA ; Njegovi raxllCnl ■ troji, katere Je nabral a veeh delov aveta, tvorijo aajpopol-oejil ln najboljil urad v tem meatu. Tukaj morete najti mnogo Čudodelnih strojev pri Loškem potoku. pred ' boWen: ako zdravnik najde, da Je ozdravljiva, ae bodete prepričali, kakor ki tre 1 - ■»»• 1 • i *aa Prične adravltl, da ate na potu boljtanja ln atalneca adravia. Zdravnik ne mmr* dvema .eK.raa je ml v Mudila- Valagm teiko prl^ulenega denerja. ako inT.te doeegll xSpSI^a^S? lin in zdaj ne vem, kje se na-'** prt aJ*m !n povejte mu avojo boleaen privatno ln zaupno. haja. Zato prosim onesra, ki ve i DOCTOR COWDRICK, Specialist za njegov naslov, da ga mi na-1 Eaat 9th Street 4th Floor Betw. Euclid ft Proapeoi, Cleveland, O, znani, ali naj se pa, aim Oglasi i Ur>dn* ur*; ** od a ure zlutral do a zvečer. Ob nodeljah od 1C dO t. svojemu bratu: Jos«?ph Grego-rich. Box 07. Bolivar. N. J. (2r> 2&—9)_ Podpisani Blaž Kranj« iz Varej. župnija št. Vid pri Ptuju. i»če FHANi 'A M AROV1I. doimi istotans in je pred vojno nahajal v New Yorku ter ga prosi, naj mu piše mi ta naslov :| Biaž Kranje. prigioniero di guerra, C'aserma U.mberto l.. Sulmona. Irdia. (.25-27—9) POZOR ROJAKI DOCTOR KO L, BR 638 PENN AVE^ PITTSBURGH, PA SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik, Specialist v Plttsburjrhu, ki Ima 231etno prakso y zdravljenju tajnih moških bolezni. Jaz »lravim uspešno revmatiaeni, kilo, ture, fikrofelne, bolezni pljuč, srca, želodca, jeter, treb le, ledie, mebnrja, kožne in sploh vse moške bolezni, ki jih povzroči slaba kri. 914 in G00 rabim prt zdravljenju krvnih bolezni. Uradne ure: od 9. do 8., ob petkih od 9. do 5. ure, ob nedeljah od 9. do 2. ur® Najuspešneje mazilo za ženske lase. Kakor tudi za možke brke in brado. Od tega mazila zrastejo v 6 ti h tednih kraeni gosti in dolgi lasje kakor tudi matkim krasni brki in brada in ne bodo odpadali in osiveli. Ilevmatizem. k osti bol ali trganje v rokah, nogah in v križu, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture, kraste in grin te, potne noge. kurja ofeoa, ozebline r par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila, brez UHpeha rabil mu jamčim za $6.00. Pi&ite takoj po cenik, ki ga takoj poftljem zastonj. Krasni žepni KOLEDAR za leto 1*17 zastonj. JAKOB WAHČfIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio, i --t ^ NAZNANILO. Cenjenim rojakom t sapadnih državah, Wyoming, Utah, ▼ Coo-radi, naznanjamo, da jih bo t kratkem obiskal nas zastopnik Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. CEHA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. CENA $3.00. ^ ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortl&ndt Street, New York, N. T. < j CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing: Company www 82 CORTLANDT ST., HEW YORK, N. T. Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naroč nino za 4iUla.s Naroda'' in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti žo večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni iu ; je povsod dobro poznan. Upati je. da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko, posebno še, ker iina pokvarjeno levo roko. Domači zdravnik v hrvatskem Jeziki » Hitri računar nemsko-anzl. res. Poljedelstvo Popolni aauk o Čebelarstvu, SadJoreJm v pofotodfe Sehimpffor nemško-slov. slovar In —.00 —.40 ■r.40 f—M fL0O fl-25 Dr.LORENZ. Jas sem edini slovensko govora« Specialist moftkib bolcsaft v Plttsbnrsbn, Pa. Uradne ve: dnevno ed t. poldan do & ve sveto. T i kfli od 8. dopoldne do 2. poj ▼ neddjo od 10 do* do i Spisje ali kako se piSejo pisma —.30 t-M i—JO t-JBO Zakoni in ukazi za Vojvodinjo Kranjsko vm IN BAZNI KNJIGS: -30 Ljubezen in maščevanje W2 zv. MlMsuim Ne krivih potih i-JU ^JO $6 00 —JBO Sodjalna Trojka >—JW Vojna na Balkana 18 stm. Zgodovina c. in k. psipnlls it 17 s slikami Življenje na avstr. dvom ali Smrt cesarjevima a^irift (Tragedija v Mejerllngo) »-.T« RAZGLEDNICI; Mewjutike e cvetlicami, krmt rlstiCne, boiitee. novoletne le velikonočne po ^-jg ducat po Album mesta New Torka — M «—.10 —/53 ^-vfiO l&oo Avstro-Italljanska Arntro-ogrski velik vezan Celi svet mali OU svet veliki x Evrope, Vojna Vojni atlas Zemljevidi: New Torte, Illinois. Tf"*** Ohio, Pennsylvania, Wyoming la la vseh drugih »o Združenih držav malt Združenih držav veliki Združenih driav strani pa oeU svet dragi —.10