PRIMORSKI DHETNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMOR a E vračajo. Poštnina plačana.
TRST, sobota 8. septembra, 1945 ■ Lelo I. štev. 100
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
Cena 2.- liri
h sledovih fašizma
. kratkem se bo pričela v Lon-konferenca zunanjih minis-v velesil v zvezi z italijansko mi-pogodbo. Brez dvoma bodo *btoriailne zahteve do Italije pre-Mije. v sklopu problemov itali-*®*kih kolonij, Dodekaneza in Priorja g Trstom zanima nas pred-’'■« zadnje.
/Julijansko profašistično časo-»i na predvečer te konference K-sadeva, da bi kar najbolj oblati-»ovo demokratično Jugoslavijo, J* ^ na ta način ustvarilo mnenje, ** jim ne more zaupati in pre-^■ti ozemlja Primorske, Istre in do katerega ima nesporno
V»i vemo, da je fašistična Itali-(l desetletji in pol, zvesta na-dnemu nauku rasne mržnje, I slovenski živelj v Primorju
tltn Iv
jj Jd je bilo prvo dejanje, ki mu y,*"dila cela veriga temnih in kr* re™ izpadov. Mučeno in zatirano . oivaketvo se jc upiralo poizkusu ^•rodovenja in socialnemu lzko-anJu, pri čemer so bili najdo-nejši borci streljani, mučeni po j, Porih in koncentracijskih taboris-kli ®voiM>d° so pred 15 leti da-M ^lvijenja bazoviški junaki, ki ^7 Uprli krvavemu fašizmu. Ena-Py*. enaka usoda, isto trplje-
ter hrvaško prebivalstvo 8 Požig Narodnega doma v
Po načelih ljudske demokracije hočemo sodelovati
PNOO in MOS ne moreta sprejeti odgovornosti za poslovanje krajevne uprave, dekretirane na podlagi odredbe St. 11, niti soodgovornosti za likvidacijo od ljudstva izvoljene oblasti
s.d. — Ko je bil v prvih dneh samezne oblastvene funkcionarje
ee
je nadaljevalo ves čas do
•k.^ ve. Prav tako so italijan-h* v!‘OVnc' mnr'^*ce občutile «ukre-* “krbarskega fašizma.
tj!??8 fašistična drhal se ni zado-H . J »amo z zločinskimi posli v . »voje prejšnje države. Doma ^ Načrtno vežbala razbojniške tl* v L &ltor so Ante Pavelič, da jih je ^uuernem trenutku-postavila na jbeeto, da si bodo še bolj utr-^ 8loves zločinca in neusmiljeno JJ^Vall vse, kar bi se upi m! o j^lstiskemu fašizmu. Zahrbtni na-l^j^bbsollnija na Francijo v letu c , Ib Jugoslavijo v Jet.ii 1941.
,	^	 v	letu	1941,
lii,i(.onc'no odkril njegove impe-VuJ*be apetite. Dandanes njiho-fifri**1! zagovorniki pod drugimi
vuri mivi puu ui ugiini
dgj, kljub Izgubljeni vojni, na-Jtjj, *j° z isto politiko v Parrljevi « Ljudstvo v Slovenski Bene-^ ^bbeg na lastni koži občuti, kaj V|^*bi »demokratična* Pai-rijeva
JjjUdstvo Primorja se je v sep-J^bru 1943 enodušno uprlo nada-, Vlu fašistične politike in se je J|bju za svobodo opredelilo za jjiitev g federativno demokra-Jugoslavijo. Borbe IX. kor-(fj/1 ki go izraz teženj in hotenj I, ^skrga ljudstva, so se vodijo *klopu bojev vsega napredne-(v/yeta proti fašistični tiraniji, tjjkb« primorske vasi so nema kt9v *5o^,vlnjene8'a divjanja itali-in nemškega fašizma. O-hi , krvne in materialne žrtve
*«1e
hitlerizma, s katerim >^7 vezali na življenje in smrt.
ftman, če bi se upoštevale C® in apetit rimskih imperla-Nnu 111 v zadnjem času odkrito
V i° svoje pohlepne želje, ki V«,.0 v ničemer ne zaostajajo za
"bil bivših črnosrajčnikov.
Nfc- ljudje ki so v svojem kr čnem pohodu požigali Balti,/ *l so potapljali anglo-ameri-Čtk,6 ladje, ki so skupno z nem-^ 'račnlmi pirati trošili na Lon-f( j.^b Jen i dež, Bedaj so isti ljudje, srnemo tako imenovati, hli-Zveznikom, da so prav za Id °8romno prispevali za »skup-^>J?Vezniško stvar*, namreč
kTffcnju
'k
■«iy. 80 v pijanem navideznem Vi «lftvju kričali: Hočemo Džl-š ^ Usz, Tunis, Gibraltar, danes uv, trkajo na prsi: Imeli smo skupno zavezniško stvar!
!| | skušajo rimski politlkan-VAubanje političnimi vprašanji V, ''atl pozornost ljudskih mno-t v redvsem napredne ljudske st-
V tev*rni Italiji od nezadovolj-Votni vlada tamkaj spričo slabih j, *u razmer.
reakcionarni tisk pl-Vbij da je Jugoslavija na za-Vl^j °Pi. ker se je vztrajno In Ul fto borila, ker so jugoMovan-kV ^1 Pregnali moro Italijan-* »s nat° ke nemškega fašiz-\ ,v°Jega ozemlja. Za svoja kril. ^janja zahtevajo Se lzkupi-
y^L.
lv®l8tvo Primorja, Istre In dobro zaveda, da ga v i,Vj» T1 Italiji čaka novo zasuft-’ v leglu fašizma na apo-
meseca junija t. 1. sklenjen sporazum med jugoslovansko vlado in vrhovnim poveljstvom zavezniških s'l na Sredozemlju o zavetniški vojaški upravi v Primorju in Trstu tostran modre črte, je bilo posebej določeno, da se bo zavezniška vojaška uprava opirala na civilno oblast, ki je tedaj v tem predelu dežele že delovala in ki je <,po mnenju* zavezniškega vrhovnega poveljnika zopet »opravljala svoje posle na zadovoljiv način*. Zavezniška vojačka upiava si je izgovo-vorila, da se posluži katerekoli civilne oblasti, ki bi Jo v danem primeru smatrala za najboljšo, in da po svoji uvidevnosti zamenja tudi upravno osobje.
Prvi del te točke beograjskega sporazuma ni dolgo trajal. Po dobrih dveh mesecih je zavezniška vojačka uprava Izdala znano uredbo, št, 11, s katero je dosedanji civilni upravi na ozemlju, ki ji je začasno podrejeno, odrek'a sleherno oblastveno funkcijo. To civilno, ljudsko oblast sta kot vrhovna organa predstavljala PNOO za Slovensko Primorje in Trst ter MOS za Trst.
Proti odredbi zavezniške voješke uprave sta oba predstavnika ljudske oblasti takoj protestirala z znanima spomenicama v drugi polovici avgusta t. 1. Na sestanku z novinarji je guverner polkovnik Bow-man 25. avgusta, ko se je dotaknil tega vprašanja, poudaril, da bb prebivalstvo te dežele v primeru svojega sodelovanja z zavezniško vojaško upravo lahko spoznalo, da mu bo zavezniška uprava v teoriji in praksi omogočila spoznati demokracijo, boljšo kakor sleherni! njen sistem, ki je bil doslej izvajan.
Guvernerjev svetovalec, polkovnik Robertson je takrat novinarjem obrazložil, kako namerava zavezniška vojaška uprava na podlagi konzultacij s posameznimi strankami imenovati od zgoraj po-
za deželo in občine. Naravno je, je dodal polkovnik Boivman, da zavezniški sistem lokalne uprave ni v popolnem skladu z načelom ljudske oblasti. Oblast v tej deželi je vojaška in po zakonu ne more biti ne teoretično ne praktično demokratičnega značaja. Navodila, ki jih ima, kakor sporazumi med prizadetimi državami, ne dopuščajo, da bi se tu ustanovila vlada, ki bi bila strogo demokratična. Navodila ki jih ima, pravijo, da naj, kolikor mogoče, ohrani »status qUo» in po najboljši moči Ukrfne vse za materialno in duhovno blagostanje ljudstva, ne da bi izvršili kakršnekoli radikalne spremembe.
Odredba, št. 11, kakor tudi navedene izjave predstavnikov zavezniške vojaške oblasti so zadeva'e neposredno takrat veljavno in po beograjskem sporazumu priznano, od ljudstva na demokratični način Izvoljeno oblast, ki jo predstavljata PNOO in M09 za Tret. Oba organa ljudske oblasti sta morala zaradi omenjenih Izjav polkovnikov Bovvmana in Robertsona posebej zavzbti svoje stališče. Na sestanku z novinarji 1. septembra t, 1, Je guverner, polkovnik Bow-man določil za MOS za Tret še posebej rok 8. dni, v katerem naj bi MOS Izjavil, ali je pripravljen sodelovati z zavezniško vojaško u-pravo na osnovi njene odredbe št. 11.
Tako predsedstvo PNOO kakor MOS za Tret sta te dni na svojih sejah podrobno obravnavala to vprašanje, ki je poostrilo položaj v coni A. O tem priča cela vrsta manifestacij, ki se je vrstila v zadnjih treh tednih v posameznih krajih v coni A.
Predsedstvo PNOO kakor MOS za Trst sta v tej zvezi pripravila posebni spomenici, ki sta bili včeraj izročeni predstavnikom zavezniške oblasti.
V tej zvezi smo se zglasili pri tov. dr. Pucu in tov. dr. Ferfolji,
UtemeEMev PNGO-Jevega stallšte
vm
C š.
Poluotoku ta izrodek člo-■' ti,- dl izkoreninjen, temveč S>a p 1 nko. Kakor so so ljudske
8 pod znano »demokratič-
ni ^ dvignile v odprt boj z ono-VV tak1' fa^lzmu i!i 'soluih »11, , *h prav zato so se v Atl*dt»ke karte o sa-• ku ' narodov že odločile in dovolile, da bi se vlovllc v bN a*tavlJeno past, Vse žrtve kj'^' 'vojhe v bom predelu V31' - 1 *>lle zaman, če bi s« P°'
*k\l ,tl •faro in bj prišli zapet v C V.!''?akt'IJe. Tukajšnje Ijud-lA _ kozi Jasno Izraža svoje ho-
^ .-»Unost k federativni dc-v Jugoslaviji. Zato Je šlo J. Zato so padli Bidovec, V*	Miloš	zato	so
'1kt'n0 rnor,,k* vasi, »ato j« »de
nJ*no prebivalstvo, Pra-m°>-a biti Izraa teh ieftklh
••»obli
izacija v ZSSR
»d! ’ I- Tass. — V zvezi s >tVVon\. proti Japonski je 1 »IdJ0 Vrhovnega »ovjota 'Mii,. rnl° raztegniti zakon o kovali
i-UUl
•tsrejVh letnikov (18 »a čet« na Daljnem
Tajnik PNOO-ja za Primorje in Tret dr. Puc nam Je dejal: »V zvezi z zavezniško redredbo, št. 11, in giede na izjave polkovnika BoW-mana na sestanku z novinarji dne 25, avgusta t. 1. ter glede na izjave, ki jih je dal polkovnik Robertson predsedniku PNOO-ja, tov. Francetu Bevku, je predsedstvo PNOO Ja zavzelo stališče, obseženo v 8 točkah.
PNOO je bil vselej za tesno sodelovanje narodno osvobodilnih odborov, predstavnikov civilnih oblasti, z zavezniško vojaško upravo, začasno nositeljico vrhovne oblasti v deželi. To stališče ni bilo samo teorctk!nrga značaja, marveč ae je dejansko realiziralo v stikih odsekov PNOO-ja s pristojnittil častniki zavezniške vojaške uprave In v ponovnem prizadevanju ljudskih oblasti, da g" tako Sodelovanj^ vzpostavi Tudi zavezniška vojaška u-prava je ponovno izjavila, da si želi takega sodelovanja; a tem Izjavam niso bile dane nikoli realne osnove. Sistematično »o se ukinjale vso demokratične ustanove, ki si jih je ljudstvo priborilo z največjimi človeškimi in materialnimi žrtvami v borbi proti fašizmu. Odpuščali bo se nameščenci PNOO-ja po raznih uradih in nadomeščali z znanimi fašisti in kolaboracionisti. Zavezn iška vojaška uprava se glede takega svojega postopanja nikoli ni posvetovala z zastopniki PNOO-ja ali drugih narodno osvobodilnih odborov. Zato njeno postopanje ni moglo ugodno vplivati na prebivalstvo obrh narodnosti, ki je v njej videlo zaščitnika tako težko priborjenih demokratičnih pridobitev. Kljub temu Je PNOO še nadalje stremel za sodelovanjem,
Z odredbo, »t. 11, se odvzema narodno osvobodilnim odborom sleherna oblastvena funkcija. Spričo tega je nastal v veliki več'ni prebivalstva val nerazpešoženja. Ljudstvo odklanja dekretirano krajevno upravo, k! se po svojem ustroju ne loči bistveno od fašističnega ustroja javne uprave.
Odredba, it. 11, ni v soglasju z mednarodnim pravom
Odredba, 8t. 11, se nc more opreti niti na mednarodno pravo. Ljudstvo J« s svojb oboroženo vstajo v septembru 1948. samo odpravilo fašistično oblast in osvobodilo večino dežele. Z največjim uspehom se je s svojimi vojaškimi edlnicatnl borilo proti okupatorju ln fašizmu ter ohranilo na osvobojenem ozemlju svojo oblast kljub ogromnim Žrtvam. Predstavniki te ljudske oblasti so bili ves ta čas v narodno osvobodilnih odborih. Ob popolni osvoboditvi Julijske Krajine se Je oblast teh narodno osvobodilnih odborov z volitvami razš rila še na ostal« kraje. Ta oblast ni bllii de-kretli-an«, marveč od ljudstva Izvoljena ln je opravljala vse javnopravne funkcije, Z vidika mednarodnega prava bi bila moaala wv vesnikka vojaška uprava upoštevati stanja v pokrajini, kakor |a J« našla ob svojem prihodu. Tega sta-
nja ni povzročil nikak. vmesni okupator marveč je bil izraz volje avtohtonega prebivalstva v dežel. Položaj v deželi je bil bistveno drugačen kakor v Italiji, bil je položaj dežele, ki se je sama osvobodila in v kateri naj bi zavezniška vojaška uprava le nadzirala ln zaščitila že postavljene demokratičhe ustanove.
Zavezniška vojaška uprava doslej ni navedla utemeljenega razloga za ukinitev oblastvenih funkcij narodno osvobodilnih odborov. Razloga, ki ju je navedel guverner, polkovnik Bowman na sestanku z novinarji 25. avgusta, češ da ti odbori niso dovolj reprezentativni in da ne predstavljajo večine prebivalstva, ne zadoščata, da bi bilo treba zaradi njiju preiti od demokratičnega sistema volitev k sistemu de-kretlranja. Zgolj svobodne, tajne volitve bi utegnile odpraviti nedo-pojavtli. PNOO za Slo\’enslco Pri-statke, kolikor naj bi se bili sploh morje In Trst no odklanja sodelovanja z zavezniško vojaško upravo, če ga tudi resnično želi, ne more pa sprejeti odgovornosti za poslovanje krajevne uprave, dekretirane na podlagi odredbe, fct, 11, niti soodgovornosti za likvidacijo od ljudstva izvoljene oblasti, ker bi takega svojega koraka ne mogel o-pravlčlti pred ljudstvom. Sodelovanje je prepotrebno, če ga ni, tedaj tega ni mogoče očitati narodno osvobodilnim odborom, marveč je tega kriva okoliščina, da se zahteva sodelovanje v ustanovah, ki 1-majo že v svoji obliki protiljudski značaj.
Ukrep ZVUje razočaral mestno fju sko oblast
Tudi član MOs za Trst dr. Feir-folja je v svoji izjavi ugotovil, da je odredba, št. 11, presenetila ln razočarala organ mestne ljudske oblasti, ker vse dotlej zastopniki zavezniške vojaške uprave niso dali slutiti, da bi nameravali obnoviti fašistični zakon o pokrajinski in ob-čnsk upravi z dne 3. marca 1934., ki je bil v tej deželi že dvakrat odpravljen, prvič ob vstaji 9. septembra 1943., drugič leto v zadnjih dneh aprila in prvih dneh maja, ko »o Slovenci In Italijani s pomočjo Jugoslovanske armad« pregnali okupatorja lz »voj« dežele.
Protifašistično demokratično italijansko ln slovensko ljudstvo je postavilo dva lastna armadna zbo-i*k, sestavljena iz prostovoljskih partizanov in garibaldincev ln Je z nepopisnimi krvnimi ln materialni, ml žrtvami iavojevalo svojo svobodo in dokončno premagalo nacifa-šlzem tor si je nato razširilo lastno civilno upravo na osnovi demokratičnih načel Atlantske karte. Tako ljudsko oblast je našla zavezniška vojaška uprava 12. junija t, 1., ko je zasedla Tret. Zavezniška vojaška uprava je izrazila svoje zadovoljstvo z Mestnim osvobodilnim svetom tn g«, pozvala, naj nadaljuje svoje delo pod njenim vrhovnim nadzorstvom In naj sodeluje s njenimi organi, na kar je Osvobodilni svet pristal
in po čemer se je strogo ravnal. Odredba, št. 11, ki obnavlja v bistvu fašistični, občinski in pokrajin, skl zakon iz leta 1934 in odreka priznanje tržaškemu osvobodilnemu svetu, je spričo tega v nasprotju 7 mednarodnim pravom In demokratičnimi načeli Atlantske karte, kakor so jo zavezniki sami proglasili.
Spričo tega je Osvobodilni svet dolžan glede na vprašanje o sodelovanju v dekretirani civilni upravi, o kateri govori guverner v svojem pismU, ki ga je 29. avgusta poslal Osvobodilnemu svetu in o katerem je podal znane izjave na sestanku
z novinarji 25. avgusta t. k, ugotoviti, da je bil vedno, da je in bo vedno pripravljen sodelovati kakor doslej, da pa so mu, guvernerju podrejeni, organi zavezniške vojaške uprave sistematično odrekali ob. last, kakor Je to navedel že v svojih ponovnih a žal brezuspešnih vlogah in spomenicah.
Ne dekret, marveč svobodne, tajne volitve morajo izraziti voljo ljudstva
List «Giornale Alleato* je 12. t. m. službeno razlagal, da ima odredba, št. 11, namen služiti v obrambo manjšine v mestu, dejansko pa ta
odredba spreminja manjšino v večino in daje tej upravno zakonodajno in izvršno oblast. Sodelovanje s takim organom ni mogoče. Ljudstva, ki Je izvolilo svobodilni svet, ki do nasprotnega dokaza predstavlja večino prebivalstva, ni mogoče izdati. Tak nasprotni dokaz morajo podati le volitve, ki jih je osvobodilni svet pripravljen organizirati pod zavezniško kontrolo.
Edini očitek zavezniške oblasti Osvobodilnemu svetu je, da ne predstavlja vsega prebivalstva. Ta očitek Osvobodilni svet upošteva in je zato pripravljen pristati na odgovarjajoče sodelovanje ostalih manjšinskih strank v mestu v okviru Osvobodilnega sveta. Odklanja sleherno odgovornost, da do takega sodelovanja doslej še ni prišlo. Nova uprava oblast, ki jo ustanavlja odredba, št. 11, bo imela oblastvene in ne posvetovalne funkcije. Zaradi tega ne more MOS za Trst'sprejeti soodgovornosti z oblastjo manjšine r.ad večino prebivalstva.
‘.V.V.VAbV.VA^SV.V.VV.-AVVVVV/AV.-.V.V.V
BriMl glasovi o vlado) politiki v Grčiji
Rastoč teror. Iz dneva v dan bolj zapleten položaj
London, 7. Reuter. — Tednik «New Statesman and Nation* zahteva preložitev volitev v Grčiji in pravi, da ima zunanji minister Be-vin zdaj priliko razpravljati z grškim regentom Damaskinosom vedno resnejši grški problem.
List omenja odstop ministra Varvaresosa in piše v zvezi s tem: «Kar je še ostalo v sedanji vladi, uživa zaupanje samo rojalističnih desničarjev in ostaja na oblasti le zaradi tega, ker slonj na britanskih zasedbenih četah. Poročila, da se teror vedno bolj razširja, ne prihaja le od EAM-a, iste obtožbe iznašajo enako ogorčeno grški libe-rali in tudi mnogi nepristranski britanski opazovalci. Sofulis, stari liberalni voditelj, zahteva razorožitev oboroženih tolp in narodne straže, ki jo naj zamenja orožni-štvo, ki se pravkar reorganizira, Priprave za volitve in plebiscit sestoje, kot s« zdi, zgolj v odstranjevanju vseh republikancev iz volilnih Imenikov.*
«New Statesman and Nation* nadaljuje: »Sofulis je izjavil, da Je v štirih volilnih okrajih, ki jih pozna, le 251 imen na volilnem spisku, poprej je bilo v teh okrožjih 6400 volilcev. General PlaStiras ceni, da je povprečno na volilnih imenikih le dvajset odstotkov volilnih upravičencev, med njimi velika večina rojalistov. Bilo bi smešno, če bi izvedli volitve v takih okoliščinah. Jasno je, da morajo biti volitve od- i
preke za sestavo bolj reprezentativne koalicijske vlade postajajo iz dne v dan težje, odkar se postavlja proti desničarski maščevalnosti edino stalno rastoča bojevitost Zahariadesa, komunističnega voditelja.*
Demobilizacija in Grčija
List «Week!y Tribune* ostro napada vladin demobllia&cijeki načrt in omenja pri tem tudi britanske zasedbene čete v Grčiji.
«Tribune» pravi, da je ministrski predsednik Attlee v svojem zadnjem govoru odpri narodu perspektivo, da bo «Britanija še nadalje potrebovala močno vojsko, da bo lahko držala posadke v Evropi, posadke v področjih britanskega
vpliva kot Grčija, posadke na Daljnem vzhodu in izjavlja: »Odgovor leži na dlani. Če je to cena za »kontinuiteto politike* v zunanjih zadevah. je Velika Britanija ne more plačati. Noben moderen socialist re ne izmika vojaškim obveznostim, ki so potrebne za ohranitev miru. Vendar pravi socialisti priznavajo to enostavno dejBtvo: Narodno gospodarstvo, od katerega zavisita domače blagostanje in svetovni prestiž, se ne more razvijati in raz-cvitati, če bo oropano velikega dela mladega in krepkega moštva. Se več — naša dežela ne bo v nedogled trpela politike, s katero drže britanske čete sile ljudskega mnenja v šahu, da ne tovorimo o ljudski vstaji, v Grčiji in kjerkoli drugje.*
V.VA*.V.V,V.%V.%VV.VS%.V.V.VV.V.V.V.%\W.V.*A
Pred mirovno konferenco v Londonu
Nadrli za posvet zunanjih ministrov velesil
London, Reuter. — Zastopniki Združenih narodov so že danes začeli z raznih strani potovati proti Londonu, da se udeležijo prvega se-stranka sveta zunanjih ministrov, ki ee začne prihodnji ponedeljek, da nadaljuje delo Velikih treh, kot so ga začrtali na potsdamski konferenci.
Ta sestanek bo igral veliko vlogo ložetie, dokler ne bosta obnovljena ! pri urejevanju bodočnosti Evrope red in poštenje, kar se bo težko j m bo Londonu zopet nazaj priboril zgodilo pred koncem tega leta. Za-(tisto odločilno mesto diplomatske
Ukrepi češkoslovaške vlade
Isjava isikoilovaikega ministrskega predsednika novinarjem
London, 7. Reuter. — Reuterjev diplomatski dopisnik piše: Ministrski predsednik Češkoslovaške dr. Zdenek Ficrilnger je danes sprejel zastopnike britanskega in tujega tiska v Londonu. Sprejem se je vršil ob zaključku njegovega kratkega obiska, ki naj bi služil izmenjavi nazlranj z britansko vlado. Dr. Flerllnger bo zapustil London jutri zjutraj. V odgovor na vprašanja je govoril:
«Prvlč: Njc-gova vlada je predložila zavezniškim oblastem natančen načrt za preselitev Nemcev iz Češkoslovaške. Načrt se ravna po potsdamskem sklepu, da je treba poskrbeti za urejeno in človečansko preselitev. Na Češkoslovaškem je še vedno skoro 3 milijone Nemcev, od katerih večino nameravamo preseliti.
Drugič: češkoslovaška vlada bo zahtevala na mirovni konferenci nekaj mejnih sprememb, ki pa bodo zmerne in nikakor ne imperialistične ali ekspanaivistične.
Tretjič:	Volitve bodo verjetno
kmalu v začetku prihodnjega leta po tajnem glasovanju v skladu s češkoslovaško ustavo.
četrtič: Vsi češki in slovaški rojaki, ki prebivajo v tujini, predvsem na Madžarskem, V Rumun:-Ji, Jugoslaviji in Avstriji ali kot rudarji v Franciji in Belgiji, bodo povabljeni, da se vrnejo na češkoslovaško.
Petič: Češkoslovaška si želi ob-
Hrvaške žene pri Titu
Beograd, 7. Tanjug. — Delegacija AF7, Hrvaške pod vodstvom predsednic« ženske organi nacije Zagreba Mairtce Zastavni k ovčev* J* obiskala marSala Tita. Zen« so prišle k maršalu Titu in dale darila hrvaških žena s svojega prvega kongresa. V imenu 6000 žena Hrve'ke, ki so prisostvovale prvemu .• ngresu AFZ-ja, je predsednica pozdravila maršala Tita kot največjega sina Jugoslavije ih sp' mu zahvalila za sve, kar je storil za jugoslovanske narode.
Maršal Tito se je ženam zahvalil za darila lz vseh delov Hrvaške In so zadržal v razgovoru S hrvaškimi /on« mi več kot uro ter se zanimal za stanje v raznih področjih, ki so toliko doprinesla pri narodno osvobodilnem boju. Maršal Tito je posvaJl hrvaške zen« na kosilo. Zenske delegatke so posebno poudarilo skrb ljudskih oblasti za ubog« otroke. V »vesi s tem J« maršal Tito podaril 50.000 din kot pomoč »a lsbolJSatij« otioških domov.
noviti popolne diplomatske odno-šaje z demokratičnimi vladami Madžarske, Avstrije, Bolgarije le Rumunije in upa, da bo sklenila zavezniško pogodbo s Poljsko.
Šestič: Skodove tovarne, ki so bile 70% uničene ob zavezniškem bombardiranju v zadnji dobi vojne, delajo zdaj s polovično zmogljivostjo predvojne proizvodnje, Prvih 12 lokomotiv iz Skodovih tovarn že opravlja službo čeških železnicah.
Sedmič: Posojilo v znesku 5 milijonov funtov, ki naj bi omogočilo olajšanje nakupov v Britaniji, je bilo v načelu uspešno sklenjeno.*
Nova odkritja nafte na Uralu
Molotov, 7. Tass. — V bližini Krasnokamskega so pred kratkim odkrili v globini 1780 m bogata nahajališča nafte iz devonske dobe. Prvi petrolejski vrelec na tem področju proizvaja dnevno 170 ton nafte, ki vre iz velike globine. De-vohsko nafto so na Uralu odkrili po dolgih in vztrajnih raziskovanjih velikega števila delavcev in geologov na petrolejskih poljih v Kra-Bnokamsku.
Novo petrolejsko polje se Imenuje Severokamsk. To je severno področje «drugega Bakuja* kot na-zlvajo trikotnik Sizran-Tuemazl-Krasnokamsk Devonsko nafto so odkrili na vseh treh krajiščih tega trikotnika, ki zavzema 300.000 kvadratnih kilometrov. Geologi smatrajo, da se bodo po odkritju devonske nafte rezerve na tem področju najmanj podvojile. Torej bo v bližnji bodočnosti Ural oskrboval vse svoje področje s potrebnim petrolejem.
Denarne podpore aktivnim jugoslovanskim častnikom, lil so se vrnili lz ujetništva
Beograd, 7. Tanjug. — Ministrstvo za narodno obrambo bo izplačalo iz naslova enkratne podpore po 3.000 din aktivnim častnikom bivše jugoslovanske vojske, ki so se vrnil lz ujetništva po osvoboditvi in so se priglasili Štabu za repatriacijo ali njemu podrejenim ustanovam. Pravico do podpore Imajo tlst' Čretniki, ki niso razporejeni! vi jugoslovansko armado in mornarico In nimajo nobene službe. Prizadeti morajo osebno priti v ulico Vuke Ka-radflča št 17/IV (Finančni odsek baze 1, vratc), kjer bo odposlanec finančnega oddelka ministrstva za narodno obrambo izplačeval podporo proti predložitvi osebne iskae-nice.
aktivnosti, ki jo zavzemal že v predvojnih časih. Državni tajnik Združenih držav Jame« F. Bymes plove žez Atlantik na parniku «Queen Elisabetb* ter prinaša s seboj cel delovni načrt, ki ga Amerika namerava predložiti Veliki Britaniji, Rusiji, Franciji in Kitajski. Ta načrt je odobren od predsednika Harry Trumana, s katerim Je Byrnes prod odhodom ime! poslovilno konferenco. Tako poroča Reuterjev dopisnik iz Washingtona.
Brzojavki Stalina in Trumana
Moskva, 7. Tass, — Dne 2. septembra sta Stalin in Truman izmenjala sledeči brzojavki:
Predsedniku ZDA g. Trumanu. Na dan podpisa listine o brezpogojni predaji Japonske mi dovolite, da čestitam Vam, vladi ZDA in ameriškemu ljudstvu na veliki zmagi nad Japonsko. Pozdravljam oborožene sile ZDA ob sijajni zmagi. Stalin.
Predsednik Truman je poslal ge-neralislmu Stalinu sledeče brzojavko:
«Proslm Vas da sprejmete izraz spoštovanja in zahvale ameriškega ljudstva ln mene osebno za Vašo poslanico ln za Vaš doprinos k zmagi .Ml gledamo zdaj naprej, v trajni mir In na procvit vseh svobodoljubnih narodov. Truman*.
Jaksetich na začasni svobodi
Trst, 7. — Jurij Jaksetich je bil danes Izpuščen 'iz tr&ašklh zaporov. Dobil je desetdnevno začasno svobodo, da lahko obišče svojega sina edinca, ki je težke bolan v sanatoriju Golniku pri Kranju, Sin se je namreč te dni vrnil iz taborišča Dachau,
Jaksetich je Vil izpuščen na čast. no besedo, da bo izpolnil vse zahteve, ki mu jih bodo oblasti stavile.
Sprejem pri Molotovu
Moskva 7. Tass. — Dne 6. septembra je ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov »prejel veleposlanika in opolnotnočene-ga ministra poljske republike v ZSSR Raabeja v zvezi s predsto-ječo predložitvijo njegovih poverilnic predsedniku Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR.
Madžarsko«rumunska trgovska pogodba
Bukarešta, 7. Tanjug. — Tukaj je bil podpisan trgovinski sporazum o izmenjavi dobrin med Rumunljo in Madžarsko. Po tem sporazumu bo Madžarska uvažala iz Rumunije sol, les, maščobe in razstrelivo za rudnike, Izvažala pa bo v Ru munijo aluminij, naprave za lesno industrlo in zdravila. Sporazum ureja Izmenjavo dobrin že za letos.
Repatriacija Poljakov
Varšava, 7. Reuter. — Po poročilu agencije Polpress je delegacija iz generalnega štaba generala El-senhovverja obiskala Katovice v Poljski Sleziji in tam razpravljala o problemu repatriacije stotisočev Poljakov, ki eo zdaj v ameriški oku pacijski coni.
Pralko ljudsko sodišč« je obsodilo vojnega zločinca
Praga, 7. Reuter. — V Pragi so zaključili proces pred narodnim sodiščem proti Hansu Pfitzncrju, namestniku praškega župana pod nemško okupacijo. Pfltzner je bil obsojen na smrt ln usmrčen.
Pfitzner je bil prvi vojni zločinec, ki ga Je sodilo praško ljudsko sodišče.
V zagovoru je trdil, da ni kriv kaznivih dejanj v obtožnici: veleizdaje, propagiranja nacističnih i-dej, članstva nacističnih organizacij, tatvine javne imovine ln odgovornosti za usmrtitev bivšega praškega župana dr. Klapke.
Republikansko razpoloženje v itallJl
Beograd, 6, Tanjug. — Dopisnik Tanjuga javlja, da pošilja dopisnik »Timesa* poročilo, v katerem je poleg ostalega rečeno: «Na kongresu narodno osvobodilnega odbora severne Italije, ki je bil preteklo soboto, so zastopniki po govoru predsednika vlade Parrlja jasno izrazili želje in cilje severne Italije. Glav. ni predmet diskusije je bilo vprašanje, kako naj se dežela pripravi za volitve v ustavodajno skupščl no, ki naj odloči, ali bo Italija postala republika, ali pa bo ostala monarhija. Po diskusiji je prišlo jasno do Izraza močno republikansko razpoloženje.*
Člana ameriškega kongresa v Leningradu
Leningrad, 7. Tass. — Člana, a-meriškega kongresa, gg. Francis Bolton in Carl Mundt sta prispela iz Moskve v Leningrad.
Gosta sta obiskala razstavo »Junaška obramba Leningrada*. Zvečer sta prisostvovala predstavi baleta v Rlrovovem opernem in baletnem gledališču.
Aretacija zloglasnega fašista
Pulj, 7. Tanjug. — Italijanske oblasti so aretirale v Padovi zloglasnega fašističnega morilca Francesca Mlzzana iz Pazina v Istri. Mizzan
je kriv mnogih krvavih zločinov, ki jih je zagrešil v Istri. Udeležil se je mnogih preganjanj, mučenj in teroriziranj Hrvatov in Italijanov v Istri. On sam je umoril preko 57 ljudi. Mizzan jc zdaj v zaporu v Padovi, toda ljudstvo Pulja in vse Istre zahteve, da bo sojen v Istri. MACCHINA TRE
Ameriški časnikar PriblCevlč v Zagrebu
Beograd, 7. Tanjug. — V Zagreb je prispel znani ameriški časnikar Stojan Pribičevič, dopisnik ameriških časopisnih agencij in časopisov. Stojan Pribievlč je bil v naši deželi med narodno osvobodilnim bojem.
Posebna pošiljka jugoslovanskim otrokom
London, 7. — Po sporazumu z jugoslovansko vlado bo UNRRA poslala Jugoslaviji 400.000 raznovrstnih potrebščin in stvari, ki bodo svobodno razdeljene med otroke, otroška zavetišča in klinike. Poslali joh bodo skozi Trat in razdeljevanje bo vršilo jugoslovansko ministrstvo za socialno politiko.
Tongerska koolerenca ]e zaključena
Moskva, 7. Tass. — Konferenca izvedencev o vprašanju Tangerja se je pričela 10. avgusta 1945. v pariškem ministrstvu z« zunanje zadeve. Svoje delo je zaključila 31. avgusta.
Na predloge drugih odposlancev je privolil vodja francoskega odposlanstva Meyrler, da sprejme predsedni&tvo konference. Konferenca Je proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev mednarodne vlade v Tangerju, ki si ga je nasilno prisvojila 1940. leta Španija.
Medi odposlanci je bil dosežen popoln sporazum. Odposlanci »o tudi sprejeli in izročili v odobritev svojih vlad različne odločitve, ki so jih izdali predstavniki in ki govora o splošni ureditvi vprašanja. V skladu S temi odločitvami mora španska vlada lzpraSnlti področje Tangerja, Pravice poglavarja nje-
gove visokosti maroškega sultana na tangerskem področju so vzpostavljene. Obnovila s« bo mednarodna uprava področja na temelju pogodbe iz 1923. leta, lzpremenjene 1928. leta. Združene države Amerike ln Sovjetska zveza sta povabljeni k sodelovanju pri upravi. Tako vzpotsavljena vlada bo začasna in bo ostala v veljavi samo do sklepa novega sporazuma med intere-8lranlmi silami podpisnicami.
Odloki konference bodo nemudoma sporočJni vladam, ki so sodelovale pri tangerskem statutu. Objavljeni bodo takoj, ko jih bodo vlade proučile. Ce bo potrebno, bodo ameriška, angleška, francoska in sovjetska vlada nudil« mednarodni upravi vso pomoč za obnovo Tangerja. Kakor nekoč, tako bodo nudile popolno nemoč napredku po krajine, Mv.bafč Jn* uprava bo skrbela za blagbf tanje ln špiošni dobrobit ljudstva.
BLATO
Pod tem naslovom je sli Lavomu toret objavil e. t. m. sleden uvode
nik:
Nesramnost reakcionarnega glasila «La voce liber as začenja presegati meje navadne histerije, (soravnatelj nekega velikega eava. rovalnega podjetja — ne delavec — nam je ravno pred nekaj dnevi pravili, da že večkrat ni mogel nadaljevati s čitanjem nekaterih tlamkou, ker so blh tako histerični, da jih jizirno ni mogel prenesti), začenja presegati meje nacionalne zagrizenosti (ki nima nič opraviti z zdravim narodnim imtvomi in prihaja tako do nazorov, ki se upirajo vetrn tistih, ki imajo — neglede na narodnost in politično pripadnost desnici ali levici — le tisto malo objektivnosti, ki so jo, kakor s« »dl, pisci omenjenega lista popolnoma zgu bili.
Tako je uvodnik brez podpisa — ki tolmači torej uradno etalilče fc-sila samega in tistih, ki jih Ust predstavlja — povzročil med mestnim prebivalstvom (mislimo vedno na tiste, ki so ohranili vsaj najmanjšo mero objektivnosti) resnično in pravo zlovoljo. Kako to! Ta Ust, ki ni nikoli nič prispeval k odkri-vanju nacifašističnih grozodejstev, ki ni nikoli jasno obtožil sistemov, ustanov, in zločincev osovraženega režima ki so ga svobodoljubne sile zrušile, ki ni nikoli opozoril na mučenja ki so jih pretrpeli italijanski in slovanski protifafisti od italijanske in nemške policije, (med kateu rimi tudi pripadniki CLN i« Trsta), so sedaj s tako divjim sovraštvom zaganja proti silam, ki so prve V Evropi začele totalno partizansko osvobodilno borbo, ki je bila združena z največjimi žrtvami. Proti tistim narodom, ki so bili vzgled napadeni Evropi, in ki jih ves svet občuduje zaradi 'njihove globoke vdanost, s katero so šli v borbo proti najhujšemu sovtažniku vseh narodov.
In sedaj se »Voce* v svoji proDie slovanski gonji, iz katere odmevajo glasovi starega <iPopolo di Trieste» in rPiccolo* fin deloma prihajajo (4 glasovi od istih trobentačev) opri-jemlje argumenta inzvpitih koncentracijskih taborišč in ne manj ramv-pit ih privolilnih imenikov. Ne giede na to, da so te pmolilnice popolnoma zakonita forma demokratičnega «referenduma» o stremljenjih prostih državljanov (ki bi morali torej biti svobodni tudi t> izbiri), ugotavljamo, da ima «Greuelpropaganda% o koncentracijskih taboriščih značaj vsake druge podobne propagande: od Nemcev, ki so 1915. leta v Belgiji žrli otroke, do Sovjetov, ki so 1. 19v Ukrajini razčeitrlovaji vse vojne ujetnike: je to gonja, ki sloni na potvarjanju, pretiravanju, obrekovanju- Na drugi strani Objavljamo izvleček resničnih izjav bivšega vojaka Mussolinijeve socialne republike (če bi bil živ, kako bi užival pri čitanju lista *Voce*J, ki odkrivajo, kdo so bili ujetniki, tn kako se je ž njimi ravnalo.
Pa tudi če bi bilo v najmanjši meri res, kar zatrjuje reakcionarno glasilo, kdo naj bi se čudil, če je velik val prenavljanja in osvobojč-vanja, čigar značaj in zgodovinska važnost sta deloma zelo sorodna ve-tiki francoski m slavni oktobrski revoluciji, na kateri se navezujt, mod tolikmi krivci pokopal tudi nekaj nedolžnih! Mar «4 bilo v Milanu in Turinu ter v drugih italijanskih mestih v dneh, ki so sledili vstaji med deset tisoči fašistov, ki jih je ljudska praiHca iztrebila, na žalost tudi nekaj nedolžnih in celo nekaj partizanov in komunistov t AH se morda v drugih koncentracijskih taboriščih v Evropi — zavezniških in italijanskih — spi na perjanicah in je v izobilju! Ce M tam s fašisti dobro postopali, bi bt. io to zelo slabo znamenje.
Kdaj se povrnejo! Cernu pa se ni »Voce* nikoli vprašala kdaj se vrnejo milijoni umorjenih v nacističnih taboriščih smrti, od koder se te vnndar rešil kak predstavnik strank, ki jili ona predstavlja, in koleri se mora le zgražati nad absurdnim • primerjanjem med Eu-chenwaldon in Borovnico! C emu se ni nikoli vprašala,, kdaj se povrnejo tisoči nedolžnih Slovencev in Hrva-tov, ki so jih umorili, ali ki so žive zažgali istočasno z njihovimi naselbinami ravno tisti, ki sedaj delajo le deloma v Borovnici pokoro za svoje zločine! Saj tn gre vendar za molčeče privoljenje!
Mi ne bi želeli, da bi poštenjaki, ki jih le dobimo v CLN, to je tisti, ki jim mi govorimo, člani cPartvto d’Aziones in socialistične stranke, ne postali svojim molkom soodgovorni za to molčeč« privoljenje. iVoce H bera* velja za glasilo preostalih strank CLN. Os s« eksponenti teh strank ne strinjajo z njsninu dtrupenim in histeričnim stališčem, naj jo razgalijo. Ce se nazivajo pro. grosiste in antifašiste, naj zavržejo, kar je zgolj reakcionarnega m Jllo. fašističnega. Sicer se bodo tudi sami umaza-h z blatom, ki pokriva njih list, in ml bomo na koncu res priei-Ijcm odtegniti ponujeno spravo, kajti blato nam je zoprno.
Kolesarska tekma Trsi-Varna
Sofija, 7. Tanjug. — Udeležand tekme Trst-Varna so prispeli danes v Sofijo. Na progi Lap-N1*-So-fija je zmagal Milen Porecki v času 5:18.06.
Milan Porecki je dosegel najboljši čas v vsem dosedanjem poteku vozil v 41 urah, »6 minutah in S6 sekundah.
PRIMORSKI DNEVNIK
2
8. septembra 1945
Nerednosli v poslovanju novo ustanovljenega odbora za kmetijstvo
Dne 27.8.1945. se je sestal na sedežu Kmetijskega inšpektorata pokrajinski odbor za kmetijstvo (novo ustanovljeni odbor s strani zave,zrUkovJ. Med drugim so razpravljali, kakor omenja «Glas zaveznikova, o pravični razdelitvi otrobov med najpotrebnejše živinorejce,
V podkrephtev naše trditve, da lahko delajo neoporečeno v korist ljudstva le od njega izvoljeni narodno osvobodilni odbori prinašamo danes nekaj dokazov.
V naše uredništvo prihajajo dnevno pritožbe mnogih kmetov in tržaških voznikov, da se na črni borzi prodajajo boni, ki bi morali biti izročeni upravičencem brezplačno, po 8 do 10 lir. Normalna oena otrobov pri Consorciu in drugih pooblaščenih trgovinah je po 5,30 lir za kg. Dvomimo, da bi naši kmetje prodajali bone, ko sami kupujejo otrobe na črni borzi po 25 lir za kg.
1. V samem avgustu je <iSeprali> preko UNSB, ki sedaj deluje pod imenom UPSA (Unione Provinctale Servizi Economici AgricolturaJ dodelil Consoroiu Agrariu in desetim drugim tržaškim veletrgvOcem čez 2.500 q otrobov. Najbolj potrebni kmetje in tržaški vozniki so dobili le neznatne količine otrobov, dači m so nekateri dvignili, pri Can-serclu cele vozove blaga, in to na podlagi ebonov», izdanih od omenjenega urada. Na kateri način so dotične osebe prišle do bonov, ko dobro vemo, v kakšnem kritičnem položaju so danes naši živinorejci.
2. Dne 29.8.1945, je dvignit' pri Consoroiu Agrariu tržaški voznik 11 q otrobov na bone, izdane na razna imena iz raznih krajev. (Bazovica, Gropada, ScogHetto, ZavleJ.
S. Dne 29.8. 1945. je dvignil pri Consoroiu Agrariu tržaški veletrgovec 1000 kg otrobov na bone, štev. 05676 (ime Calsi Giuseppe-Ro-oolj štev. 06681 v zameno za bon 07584. Isti trgovec prodaja otrobe na črni borzi po 25 lir kg.-----------
4. Meseoa avgusta je dvignila pri tvrdki Primc neka oseba 1600 kg otrobov. Boni so 'izdani na razna imena kot Bacon Arturo, Giacomi-ni Mario, Peresim Giulio. Boni so bili kupljeni po 8 lir za kg prH vratarju VPSA-e.
5. Pri vratarju omenjenega urada je kupila v drugi polovici avgusta otrobe po 8 lir za kg ena in ista oseba sledeče bone:
Bon štev. 07763 na ime Antoni Cfiovanni za 200 kg otrobov; bon štev. 07502 na ime Calzi Antonic-Opio za 200 kg otrobov; bon štev. 07762 na ime Sostini za 200 kg o-Irobov; bon štev. 02831 na ime So-stini za 300 kg otrobov.
6. Dne 30.8.1945. je dobila ena in ista oseba pri Omenjenem vratarju bone, štev. 10401 za 200 kg. otrobov na ime Calzi Mario in štev. 1039 v zameno bona štev. 10012 za 200 kg otrobov. Vratar je prejel za prodane bone 3200 lir.
Zavezniške oblasti, ki zaupajo »vojemu Pokrajinskemu kmetijskemu odboru, naj vzamejo v poštev naše dokaze. V našem uredništvu pa lahko dobijo na razpolago še druge podrobne podatke z imeni prizadetih oseb.
Izvoljeni predstavniki naj nas zastopajo
Konferenca furlanskih kmetov
Dne 4. t. m. je bito sklicano zborovanje predstavnikov kmetovalce v-n a jem m ko v in posestnikov iz Furlanije. Navzoči so bili tudi zastopniki Pokrajinske zveze Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev tov. Vojmir in Muslin ter zastopnik zavezniške vojaške uprave. Zborovanje je otvoril tov. Vojmir, ki je navzočim nazorno orisal težko gospodarsko stanje vzhodnih furlanskih kmetov za časa vojne in dandanes. Naglasil je, da se gospodarsko stanje ni izboljšalo kljub končani vojni. Poudaril je potrebo čimprejšnjega izboljšanja težavnega položaja furlanskega kmeta, ki je tudi mnogo prispeval v osvobodilni borbi. Ze pred tem zborovanjem so imeli kmetje zborovanje, s katerega so poslali spomenico Enotnim sindikatom delavcev in nameščencev kot edinim resničnim zastopnikom kmečkega ljudstva v tem kraju. Zahtevali so, da se kmetu-najemniku da pravica do 75% letnega pridelka, posestniku pa do ostalih 25%. Doslej je moral kmet-najemnik dajati desetino, ki je obsegala 50% od celokupnega pridelka, lastniku zemlje. Na temelju spomenice so Enotni sindikati takoj posredovali pri zavezniški vojaški upravi, da bi se gospodarsko vprašanje furlanskega kmeta čim-prej rešilo.
Na tem zborovanju so predstavniki Enotnih sindikatov v prisotnosti zastopnikov kmetov-najemni-kov predložili gori omenjene zahteve zastopniku merodajne zavezniške vojaške uprave s prošnjo, da se pereče vprašanje nujno reši. Pred vrati je jesen in s tem čas, ko bodo morali kmetje oddajati svojo desetino. Tedaj je vstal nek gospod iz sredine posestnikov ter se predstavil kot zastopnik sindikata Giuliano. Želel je k zahtevam staviti svoje pripombe. Tov. Vojmir je vprašal, s kakšno pravico sedi omenjeni gospod na tem zborovanju, ko vendar nikogar ne zastopa. Kmečko delovno ljudstvo vzhodne Furlanije je v celoti organizirano v Enotnih sindikatih. Gospod zastopnik Sindikatov Giuliano kljub ponovnemu pozivu ni mogel dokazati, da koga od navzočih zastopa. Takrat so se v imenu 1500 kmečkih predstavnikov oglasili furlanski kmetje;:
«Smo kmečki odbor, ki zastopa 1500 kmečkih kolonov (kmetovalcev, ki delijo žetev na pol z gospodarjem), kmečkih delavcev in malih posestnikov. Soglasno smo pristali in se organizirali v Enotne sindikate delavcev in nameščencev. Svoj odbor smo izvolili danes zato, da na današnjem zborovanju zastopa naše interese. Dalje izjavljamo, da na ozemlju vzhodne Furlanije ni nikogar, ki bi bil član tako imenovanega Sindikata Giuliano. Odločno zahtevamo, da se ta gospod, k se je predstavil kot zastopnik Sindikata Giuliano, odstrani*.
Po daljšem prerekanju to upiranju je zavezniški častnik odredil, da se ta samozvanec odstrani. Obenem je zahteval, da se umaknejo tudi zastopniki Enotnih sindikatov.
Na to neupravičeno zahtevo so se znova oglasili furlanski kmetje: «Več kot 200 let smo sužnji fevdalnih gospodarjev. Stoletja smo v potu svojega obraza obdelovali našo domačo grudo. Vse najemniške pogodbe so se pisale v odsotnosti kmetovalcev. Pogodbe so sestavljali navadni pisarji, katerim je bilo neznano delo in trpljenje na polju; poglejte nase žuljave roke, gospodje, naše razorane obraze, nase družine. Dan za dnem, leto za letam garamo od zore do mraka. Ni
nam bila dana možnost, da bi se naučili vsaj pisati in citati. Saj nikdar nismo imel časa — vedno samo delaj to zopet delaj. Danes pa bi vi hoteli, vi doktorji in advokati, da bi odstranili naše zastopnike, da bi bili mi radi svoje nepoučenosti zopet opeharjeni za svoje pravice. Hoteli bi, da bi tudi dandanes padlo na nas’a ramena breme suženjstva, da bi z nami ubogimi in preprostimi kmeti, lahko počenjali, kar bi hoteli. Prav zato, smo izbrali predstavnike Enotnih sindikatov, predstavnike delovnega ljudstva, ki so branili naše interese že takrat, ko je razsajal tukaj še fašizem, in ki bodo tem bolj zastopali naš« interese danes. Ponovno in odločno zahtevamo, odstranite onega, ki nima nič skupnega z nami! To zahtevamo mi kmečki delavci, ki smo spoznali v letih suženjstva razliko med zdravim, poštenim in gnilim ter pokvarjenim.
Ker častnik zavezniške vojaške
uprave ni hatel odstraniti fašističnega predstavnika Sindikata Giuliano, so zastopniki Enotnih sindikatov vstali in zapustili dvorano. Za njimi so šli vsi predstavniki furlanskih kmetov. V dvorani so ostali samo delodajalci, častnik zavezniške vojaške uprave in zastopnik takoimenovanega «Sindikata Giuliano*. Pred poslopjem se je pa že med zborovanjem zbralo čez 300 kmetov, ki so pričeli manifestirati svoje pravice. De legat je so se vrnili v dvorano in zahtevali, v imenu vseh kmetov, da njihove interese zastopajo le predstavniki Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev. Zastopniku Sindikata Giuliano pa so povedali, da so dovolj občutili, kaj jim prinaša nesloga. Zato zahtevajo, da gospod zastopnik julijanskega sindikata pobere šila in kopita.
Častnik zavezniške vojačke uprave je po teh zahtevah zborovanje zaključil.
SWAVA%W.V.V.-AV.V.V.V.V.ViV.*.V,.V.V.V.,.V.’.
Obsodba dveh fašistov
Pogreb partizana, naidenega na Bazovici
1.	t m, so se vaščani Trnovca pri Nabrežini podali gasit ogenj v gozdiču, po domače rečeno «na hribu*, blizu vasi. Ko so gasili ogenj, so našlj kraj neke jame truplo partizana, poleg njega «Titovko*, vojaško skodelico, žlico, čopič za britje in pločevinaeto škatlo, v kateri j« bil verjetno pribor za britje. Po pripovedovanju vaščanov je bil u-bit dne 1. maja t. 1. od skupine fašističnih razbojnikov, ki so zbežali iz Opčin, ko je naša vojska napadala Trst in se v teh krajih skrivali. Isti dan je namreč pripovedovala neka mala pastirka po vasi, da je videla na cesti dva partizana, ki sta bila napadena od neznanih ljudi, ki so ju nato odgnali v gozd. Pozneje je deklica slišala krik in nič drugega. Vaščani so truplo nesrečnega partizana danes v Senpolaju dostojno pokopali. Pogrebu je prisostvovalo veliko ljudi
in četa II. bataljona Jugoslovanskega odreda, ki se nahaja v šen-polaju. Mladinke iz Senpolaja in okoliških vasi so potožile na partizanov grob 5 vencev in mrogo šopkov cvetlic. Pevski zbor Je zapel «2rtvam», nakar Je politkomisar II. bataljona Jugoslovanskega odreda tov. Marjanovič v kratkih besedah počastil spomin neznanega partizana. Za njim je spregovoril operativni bataljonski oficir tov. Ante, ki je med drugim dejal, da se danes, ko stojimo pred grobom tega partizana, spominjamo tudi na štiri bazoviške žrtve, ki so jim svinčenke iz fašističnih pušk pred 25 let' odtrgale mlado življenje. Prvim žrtvam primorskega odčara je sledilo v teku narodno osvobodilne borbe še tisoče drugih žrtev, s katerimi si je primorsko ljudstvo priborilo zlato svobodo.
Pevski zbor je ob koncu zapel «Hej Slovani*.
Nikolaj Ostrovski
21
Kako se je,kalilo jeklo
(Roman)
— Da —, je odgovoril starešina, tem ko je izstopil n vrste.
— Kje bom lahko razmestil odred je vprašal Pavljuk.
— Sedaj bom telefoniral in vpra-štab —( mu je odgovoril
.rešina in hitro stopil v hišico leg poti.
'Az eno minuto se je vrnil in azal:
— Dečki umaknite mitraljez s tl in napravite prehod gospodu imanu.
"avljuk je zategnil uzde in u-vljal konja v bližini razsvetljena gledališča, okoli katerega je rela množica.
— Aha, tukaj je pa veselo rekel naredniku, ki je stal po-njega. Pojdimo, Gukmac, da se
li mi malo razveselimo. Izbrali bomo pripravne žene, saj jih tukaj kakor peska. Ej, Stale-> —j je zaklical, — namesti deč-po stanovanjih. Mi bomo osta-tukaj. Straža naj gre z menoj.
— Skočil je s konja, da se je zemlja kar stresla.
Pri vhodu v gledališče sta ustavila Pavljuka dva oborožena pet-
Ijurevca.
— Karto! —
Prezirljivo jih je pogledal in enega z ramenom sunil. Za njim se je na isti način prebilo okrog 12 ljudi z njegovega odreda. Njihovi konji so stali nadaleč, privezani poleg ograje.
Prišleci so bili takoj opaženi. Najbolj je padel v oči Pavljuk s svojo ogromno postavo, v podoficirski obleki, v modrih gardnih hlačah In kavkaškt šubari. Preko ramen je imel mavzer, iz žepa mu je gledala ročna granata.
— Kdo je to —, so začeli šepetati oni, ki so stali za igralci, pred katerimi Je prav tisti trenutek Golubov pomočnik izvajal neko obešenjaško igro.
Za partnerja mu je bila starejša popova hči. Njena krila, ki so
Dne 6 t. m. ob deveti uri zjutraj je bila v Trstu pred izrednim porotnim sodiščem razprava proti elementom, ki so obtoženi aktivnega sodelovanja z naoifašisti.
Najprej je bil pred sodnim zborom, ki mu je predsedoval gcspod Thermes z ljudskimi sodniki Vrabcem, Karisom, Pertotom, dr. Gua-stelom, Montanari Italo, ki je bil obtožen, da je bil po osmem septembru 1943. zapoelen pri nemški policiji SS kot uradnik. Javni tožilec je bil gospod Piccoli, branilec pa advokat Fcrrero.
Predsednik sodišča je najprej prečital obtožnico, v kateri je obtožil Montanarija, da je šel prostovoljno v Nemčijo kot delavec dvakrat- Ko se je 1943 leta zopet vrnil, se je prostovoljno javil k organizaciji Todt, kasneje pa je šel k nemški SS-policiji, pri kateri je bil zaposlen kot blagajnik. Ves čas je bil član «Partita repub-blicano fascista*.
Seveda so se takoj našle priče, ki so izjavile, da poznajo obtoženca kot dobro n pošteno osebo ter so pričale, da je pri nemški policiji vršil samo posle administrativnega značaja.
Po zaslišanju prič je spregovoril javni tožilec, ki je izjavil, da je bil Montanari prijatelj Nemčije, kar priča, da je dvakrat odšel v Nemčijo na delo. Po kapitulaciji Italije je odšel prostovoljno k organizaciji, ki je delala samo za Nemčijo in k SS-policiji, katere grozodejstva so vsem dobro znana. Predlagal je, da se obtoženec obsodi na 10 let zapora.
Za njim je povzel besedo obtožencev branilec, ki je dejal, da obtoženec ni z nikakim materialnim učinkom sodeloval z Nemci In da ni imel nobene funkcije, ki bi okrepila naci-fašistično delovanje. Predlagal je celo, da naj se obtoženec oprosti.
Po kratkem posvetovanju je sodišče obtoženca obsodilo na deset let zapora, na trajno izgubo častnih in državljanskih pravic ter na plačilo sodnih stroškov.
Za njim je prišel na vrsto Mione Francesco, ki je bil obtožen da je bil član «Partito fascista* od leta 1921 in skvadrist od leta 1924. Bil je vedno zaposlen na sedežu Par-tlta v Trstu. 1943. leta se je med prvimi vpisal h kriminalni politični policiji, ki je sodelovala s SS-po-licijo. 1944. je šel prostovoljno v ‘Brigate Nere, ki so bile razmeščene na teritoriju Reke
Mione Je vse priznal, toda da ni storil nikomur nič slabega.
Isto so potrjevale tudi priče, med katerimi je bito nekaj aretiranih pripadnikov Brigate Nere, ki so skušali zmanjšati odgovornost obtoženca s tem, da so zatrjevali, da ni sodeloval pri akcijah in da je bil zelo bolehen.
Javni tožilec je obtožil Mioneja, da je vršil funkcije kot fašist že za prvih dni fašizma. Poudaril je, da je pripadal policiji, ki je aretirala najboljše borce proti fašizmu, in je zato predlagal, da ga obsodijo na deset let zapora.
Nato je povzel besedo branilec advokat Zennaro, ki se je oslan-jal na italijanski zakon, ki pravi, da ni mogoče obsoditi človeka, ki je bil samo pripadnik bivšega «Partito fascista*, če niso ugo-
bila zelo široka, so se visoko dvigala in odkrivala vzhičenim vojakom svileni triko.
Pavljuk si je utiral pot z rameni in prišel do kroga.
Uprl je moten pogled v noge popove hčere, ši obliznil z jezikom suhe ustne in je, ko se je napotil proti orkestru, zamahnil a pletenim korobačem.
— Igraj poskočnico! —
Kapilnik se ni ozrl nanj.
Tedaj je Pavljuk zamahnil z roko in udaril kapelnika po hrbtu, da Je poskočil, kakor da bi ga kdo oparil.
Muzika je takoj prenehala in v dvorani je počasi utihnilo.
— To Je nesramnost —, je vzkipela hčerka lastnika vinotoča. — Ti tega ne smeš dopustiti —, je dejala in nervozno stiskala Golu-bova za laket, ki Je sedel poleg nje.
Golubov Je leseno vstal. Odrinil je mizo z nogo, ki je bila pred njim, naredil tri korake proti Pavljuku im se ustavil poleg njega. Takoj je spoznal Pavljuk«. Go-lub do takrat Se ni razči «U1 računov s tern svojim konkurentom za oblast v srezu.
tovljeni proti njemu še kakšni drugi prestopki. Predlagal je, naj se obtoženec oprosti zaradi pomanjkanja dokazov.
Po kratkem posvetovanju je sodišče obsodilo Mione Francesca na petnajst let zapora, na trajno izgubo častnih in državljanskih pravic in na plačilo sodnih stroškov.
Svečanost v spomin bazoviških junakov v Nabrežini
Trst, 7. — Tudi v Nabrežini je bila danes komemorativna svečanost v počastitev spomina bazoviških žrtev. Po zadusr.ici je bila kratka svečanost.
Ljudstvu se je posebno dojmil govor tov. župnika Rojca Lučka, ki je poudarjal pomen bazoviških žrtev, pozval ljudstvo, da naj sledi njihovemu svetlemu vzgledu. Bazoviški junaki so se borili za osvoboditev in združitev Slovanov. Govoril je tudi o potrebi bratstva med narodi.
Kasneje je na trgu govorila tov. Jura, članica tržaškega, okrožja.
Sličice od Ju in tam
Tudi zaprti partizani počastili spomin bazoviških žrtev
Dna 6. t. m. je okoli 34 partizanov in partizank, ki so zaprti v goričkem zaooru, okrasilo jetniško kapelico, kjer so imeli svečano žalno mašo v čast padlim borcem. Pevski zborček pod vodstvom tov. Doljaka je pel pri maši, ki jo je zložil Premrl. Ob koncu so zapeli pesem «Zrtvam» in «Hej Slovani*. Maševal je kapucin italijanske narodnosti.
»Obmejne" table In ljudstvo
Pred približno enim mesecem je zavezniška vojaška oblast postavila db stari avstrijski meja table z napisom «Venetia Giulia*, ki so i-mele pomen, češ tukaj bo tekla meja, Tako so postavili tako tablo tudi pred furlansko vasjo Vdškon. Takoj po postavitvi so se pa zbrali vsi vaščani pred zavezniško vojaško oblastjo to protestirali, zakaj postavljajo nekakšne meje z raznimi pri-pombaimi glede novih mej med Jugoslavijo in Italijo. Ker vse pritožbe niso nič zalegle, so vaščani zgrabili tablo in jo premestili daleč ven iz vasi rekoč, da hočejo biti samo v Jugoslaviji.
Tudi v drugih vaseh so storili podobno.
„Ne damo se!“
Dne 30. avgusta je prišel zavezniški guverner iz Tržiča v Doberdob z namenom, da odstavi dosedanji KNOO in postavi drugega. Nihče od ljudi ni razumel italijansko, zato suje moral preskrbeti tolmača. Njegov šofer ni hotel tolmačiti in se je izrazil, da se v take zadeve ni preveč varno vmešavati.
Ko je guverner začel govoriti o odboru, ki ga namerava postaviti, je ljudstvo pričelo godrnjati. Tov. Franc ga je opomnil na načela Atlantske karte, po kateri bi zavezniki morali priznavati naše, od ljudstva svobodno izvoljene odbore. Oglasila se je tudi tov. Jelenova, ki je dejala, da »mo se za svojo oblast borili skozi 4 leta v hribih in da smo pripravljeni na obrambo naše oblasti, ker druge ne priznamo. Ljudstvo je medtem vzklikalo Titu, ljudski oblasti in Jugoslaviji. Ko je avto že odhajal je neka tovarišica zakričala: Preveč krvi je prelito naše ljudstvo za svojo oblast, da bi se dalo sedaj opehariti za njo.
WAVZAW.W.V.VWAV.V\VAW.W.V.VAWA
Od Triglava do Jadrana
Ljubljanski dijaki na Primorskem
Dne 2. septejnbra, v nedeljo po- | v očeh pozdravljali Se nesvobodne poldne je odpotovala iz Ljubljane brate x vzklik: «Živela svobodna
skupina dijakov ljubljanske klasične gimnazije, da s pesmijo prepotuje naša primorska mesta. Cisti dobiček te njihove turneje je namenjen vojnim sirotam.
Glavno zaslugo za tu turnejo ima prof. Binter, ki je dijakom, ki so se z veliko vnemo lotili učenja posameznih točk, z dobrimi nasveti vselej in rade volje pomagal.
Do sedaj je dijaška skupina, ki zasluži vse priznanje za plemeniti trud, priredila tri predstave in sicer eno v Postojni 3. t. m., drugo naslednji dan v Idriji ^1 tretjo pri nas v Tolminu 5. t. m.
Ljudje so do zadnjega kotička napolnili dvorano in s pogostimi, burnimi aplavzi spremljali izvajanje dijakov in dijakinj, ki so naštudirali pevske, recitacijske in plesne točke.
Priznati je treba brez vsakega hvalsanja, da so se dijaki ljubljanske klasične gimnazije za turnejo dobro pripravili in prireditev lepo izvedli, pohvale vreden je dobrodelni namen njihovih prireditev, zato smo sc njim tudi ml oddolžili s polnoštevilno udeležbo, ki je tudi v drugih krajih ne bodo in ne smejo pogrešati.
Brici so se vrnili z Gorenjske
Iz našega okraja se je udeležilo okoli 200 oseb festivala na Jesenicah. Vrnili so se navdušeni s prisrčnih manifestacij primorsko-ko-roško-gorenjskega bratstva. Tovarišice iz Stcvcrjana so izročile tov. Kidriču v imenu vseh udeležencev iz Brd tri steklenice vina, ki so bile okrašene z grozdjem iz briških vinogradov. Ganjen se jim je tov. Kidrič zahvalil in obljubil, da ne bo nihče izmed Slovencev pozabil Primorske :n da jim b« Jimprej vrnil obisk v svobodnih Brdih.
Udeleženci festivala so s solzami
Pred enim tednom je Pavljuk podstavil nogo gospodu polkovniku na najbolj svinjski način.
V teku borbe z rdečim polkom, ki ni ravno prvikrat tolkel golu-bovce, j« Pavljuk, namesto da bi udaril boljsevike z boka, prodrl v mestece, uničil slabe rdeče straže, postavil varnostne oddelke in oropal mesto do gole kože. Storil je seveda kakor sc tudi spodobi izvrstnemu petljurovcu — strahoval in ropal židc.
Medtem so rdeči popolnoma razbili desno krilo Golobovcev in »e umaknili.
Zdaj se je ta drzni konjeniški kapetan drznil tukaj v prisotnosti gospoda polkovnika tolči njegovega kapelnika. Ne, tega ne more dopustiti. Golob je spoznal, da bo njegov ugled v polku zgubljen, če takoj ne prežene tega nadutega a-tamančiča.
Odločno sta si stopila nasproti in stala nekaj minut brez besed. Golob je krčevito stisnil ročaj sablje, z drugo roko pa je otipal pištolo v žepu In siknil:
— Kako sc drzneš pretepati moje ljudi, podlež? —
Pavljukova roka je nalahno zdrti-
Prknorska*, «Zivela svobodna Koroška*, ki go se z zvoki glasbe spajali v en sam klic po svobodi in združitvi vse naše zemlje v Titovi Jugoslaviji.
KOJSKO
V vas Steverjan je prišlo prebivalstvo iz Podgore, da počasti spomin treh padlih borcev iz svoje vasi. Skupno s števerjanci so se v veliki povorki in z več venci in šopki cvetlic napotili na pokopališče. Začudeni in ginjeni so bili, ko so videli grobove srvojh padlih sovaščanov lepo okrašene. Mladina iz števerjana ni pozabila padlih borcev iz Podgore. Iz 400 grl je zadonela partizanska žalosttaka nato pa je sledil v slovenščini in italijanščini govor v čast padlim borcem.
Ljudje iz obeh vasi so zapeli še nekaj pesmi, nakar so se podali vsak v svojo vas.
VRHOVLJE
Vrhovlje, majhna in revna vasica, popolnoma oropana od fašističnih tolp, se je Izkazala kljub svoji revščini. Ko se je vrnil tov. Mavrič Franc, borec JA, tri leta v partizanih in v borbah trikrat ranjen, so mu vaččani, posebno pa vrhoveljska mladina, takoj priskočili na pomoč. Zanemarjen dom so mu očistili !n popravili, uredili stanovanje in nabrali nekaj neobhod-no potrebnega živeža. S tem so vaščani pokazali, kako cenijo hrabrega borca, ki se je vrnil po treh let h na zapuščeni, porušeni dom.
Za žrtve fašizma, partizanske invalide in za tiskovni sklad »Primorskega dnevnika"
V spomin 15. obletnice bazoviških žrtev daruje Anton Sandalj 2000 lir za slovenske sirote, žrtve italijanskega fašizma, 2000 lir za partizanske invalide in 500 lir za tiskovni sklad. «Primorskega dnevnika*.
teia po usnjeni torbi njegove pištole.
— Počasi, gospod Golob, počasi, lahko se vam spotakne. Ne stopaj mi na žulj, da se ne razjezim. —
Mira potrpežljivosti Je bila polna.
— Vrzite jih iz gledališča in primožite vsakemu od njih po 25 vročih! —, se je zadrl Golob.
Kot trop lovskih psov so se starešine z vseh strani zagnale na pavljukovce.
Kot da b! vrgli ob tla raketo, je odjiknilo nekaj strelov iz skupine, ki so se teple, se valjale po dvorani kot dva tropa psov. V brezglavem pretepanju so tolkli cd<» drugega s sabljami, so grabili za lase in vratove, žene pa so so smrtno preplašene in cvileč kot praae-ta, umikale mož im, da jih ne bi zajeli v njihove klobl.če.
V nekaj minutah so razorožili pavljukovoe in med pretepanjem so jih Izvlekli na dvorišče in od-tam na ulico.
Pavljuka so v borbi razorožili in mu razpraskali lice. Poleg tega Je izgubil tudi kapo, ves Je bil iz sebe, S preostalim odredom je
Iz tržaškega življenja
Uspela prireditev za „Lavoratore“
TRST. Na pobudo prijateljev to naročnikov lista «11 Lavoratore* naj »e organizirajo v septembru razne prireditve v korist našega borbenega glasila da pride do svojih strojev, so bile že v soboto in nedeljo razne prireditve, katerih dohodek je bil namenjen Ustu. Delavci strojnih delavnic Sv. Andreja so organizirali prireditev, katere »e je udeležilo 3000 ljudi in ki je zelo dobro uspela.
Občni zbor Prosvetnega društva Slavko Škamperle
V soboto 15. septembra t. 1. bo v dvorani Sv. Ivanskega doma ob 20. uri, občni zfljor Prosvetnega društva «Slavko Škamperle* s sledečim dnevnim redom: 1. Ustanovitev društva, 2. volitev odbora, 3. volitev nadzorstva, 4. volitev razsodišča, 5. slučajnosti
Ker je namen društva povzdig prosvetnega dedovanja pri Sv, Ivanu, vabimo vse Sv. Ivančane, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Enotni kmetijski sindikat
Vsi poljedelski delavci, vrtnarji, najemniki, cvetličarji, koloni, ki še niso vpisani v Enotni kmetijski sndikat, naj se takoj javijo v uradu Via Zonta 2/1, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Obenem naj se javijo tudi mali in srednji posestniki.
Zahvala
Odsek za socialno skrbstvo tržaškega osvobodilnega sveta se v imenu vdov, sirot in invalidov ter v imenu borcev za svobodo in političnih preganjancev najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki z darili omogočajo podpiranje potrebnih in s tem izkazujejo svojo solidarnost do bližnjega.
Primorci ljubimo petje
Zadnjič me je zanesla pot v znano našo tržaško knjigarno in papirnico Štoka v via Milano 37. Videl sem dela rač.h primorskih skladateljev. Ver-, da smo Primorci kot vsi Slover. , ljubitelji petja, da so pa naši skladatelji skomponirali toliko lepih del, si res nisem mislil. S ponosom in tihim zadovoljstvom »em pregledoval razstavljene muzi-kalije in vedrega obraza odšel v zavesti, da bomo odslej lahko tudi Primorski Slovenci doprinašali dobršen del k razvoju in napredku kulture. — Tržačan.
Gledališče M Verdi"
Nocoj, ob 19.30 uri, bo napovedani koncert pod vodstvom Antonina Votto s sodelovanjem pianista Lu-ciano Gante. Program: Wagner: Mornar; Grieg: Koncert v A-molu, op. 16 za klavir in orkester; Ghe-dini: Arhitekture, koncert za orkester; Moussorgsky: Slike z razstave (instrumentacija Ravela).
TRŽAŠKI RADIO
Spored za soboto 8.
6.58 otvoritev, 7. glasba za dobro jutro, 7.10 čitanje sporeda v slovenščini, 7.15 poročila v slovenščini, 7.30 poročila v italijanščini, 7.45 koledar, 8. poročila v angleščini, 8.10 glasba za vse okuse, 8.30 zaključek.
9.58 otvoritev, 10 glasba v soboto jutro (Videm), 11. glasba (Videm),
11.30 Nelson Eddy z Jane Powell (Videm), 12. Artie Shaw in njegov orkester (Videm), 12.30 poročila v slovenščini, 12.45 «Puškta in ruska vas*, predavanje Jožeta Pahorja,
13. poročila BBC, 13.15 poročila v italijanščini, 13.30 operna glasba,
14. napoved časa in predavanje v italijanščini, 14.10 obvestila svojcem,
14.30 zaključek.
15.58 otvoritev, 16. poročila (Videm), 16.15 Športna poročila (Videm), 17. stafoničnt koncert (Videm), 17.30 orkester Roy Bargy (Videm), 18. sekstet Harry Parry (Videm), 18.30 glasba po željah (Vi. dem), 19. poročila BBC, 19.15 obvestila svojcem, 19.30 oddaja za delavce, 20. napoved časa to poročila v slovenščini, 20.15 poročila v italijanščini., 20.30 II. del sinfonič-rega koncerta iz gledališča «Verdi*,
21.30 plošče, 22. slušna igrica, 22.30 plesna glasba (Videm), 23. napoved časa in zadnje vesti v italijanščini, 23.10 zadnje vesti v slovenščini, 23.20 plesna glasba, 24. zaključek.
Prosvetno živlienje
Kljub novim težavam to kulturnemu razdejanju, ki je posledica fašističnega terorja, se naše ljudstvo danes na vse načine trudi, da škodo popravi. Brez kakršnekoli pomoči naše ljudstvo samo od sebe vsepovsod ustanavlja prosvetna društva, pevske zbore, dramske odseke, itd. To gibanje stalno narašča. Poročila o lepo uspelih prireditvah prihajajo od vsepovsod.
REPENTABOR - COL. V nedeljo, 2. t. m. je šolska mladina priredila lepi miting, ki je odilično uspel. Vprizorili so živo sliko iz dachauskega taborišča in enodejanko «Blaga duša. Šolska mladina je pokazala svoje velike zmožnosti na prosvetnem polju in upamo, da bo tudi v bodoče kmalu spet kaj tako lepega uprizorila,
ST. VID PRI VIPAVI. Da bi popravili razdejanje, ki ga nam je povzročil fašizem, smo ustanovili prosvetno društvo, ki je posvečeno imenu tukajšnjega narodnega heroja Jankota Prcmelja-Vojka.
KANAL Prosvetno društvo «Li-pa» v Plavah, ki je bilo ukinjeno leta 1927., je znova začeto z delom. V nedeljo, 2. t. m. je bila prva dobro uspela predstava. Igralci in pevci so nastopali na odru, k: ga je ljudstvo kljub temu, da so bile v vasi tri fašistične postojanke, ohranilo še od leta 1927.
BILJE V nedeljo, 2. septembra je prosvetno društvo priredilo miting v Renčah. Povabilu ljudstva iz Renč se je odzvalo veliko število Italijanov in Slovencev iz Tržiča, Ronchi ta drugih sosednjih vasi. Prireditve so se udeležili garibal-
dinci in tovariši iz jugoslovanski armade na Krasu. Poleg spor
ki ga je pripravilo in izvajalo Pr svetno društvo iz Rene sta » P®®* mi in recitacijami nastopila zbor odreda Jugoslovanske arin in zbor odreda garibaldincev.
STEVERJAN. Pred dnevi je & sklican v Steverjanu sestanek v canov, kjer so ustanovili kul prosvetno društvo ki je bilo ukinl
no 1928. leta. Sestanku se je
od-
IlO XV40. 1*710. kJCCiuii**'*  	.,
zvalo okrog 200 vaščanov. S «v°J odzivom so vaščani pokazali, da 1 čejo in stremijo za napredkom udejstvovanjem na kulturnem P" lju in da žele razširiti svoj« o m je in izobrazbo.	j
TRST. V nedeljo, 2. t. m. j«	{
vensko kulturno društvo iz Sk® ; lje priredilo na društvenem lepo uspelo kuiturno prireditev. J stopilo je pevsko društvo «S 0 lja», ki je zapeto več pesmi. ^ nirji so uprizorili ' «Beguncka» de Brestove. S pesmicami ® j klamacijami so nastopili tudi Pf jenci otroškega vrtca. Posebno . znanje pa je žel dramski odse , je uprizoril skeč «Bedak».
TRST. V soboto je bil,	^
»tanek kulturnega društva * vanni Sol* v podjetju Evi, na ^ nem so volili nov odbor. Ker se kateri člani dosedanjega odbore so zavedali svojih dolžnosti, 3’ delavstvo odstavilo. Na sestan ^ bili izvoljeni za predsednika Smack in osem novih odboin Od prejšnjega odbora, so bl ‘ novro izvoljeni sttoje člani. nek in volitve so bile iz vede n^^ sclplinirano in so potekle v voljstvo vseh članov društva*
VriV.W.V.V VV.V.V/ČV.W.W.VriVri
Koncert beograjskih banj nikarjev v gledališču »Vera
Vab o
V Ljudskem domu v Gorici bo v soboto 8. t. m. priredil kulturno-prosvetni odsek akademijo v čast padlim bazoviškim žrtvam. Program, ki bo zflo bogat, bodo izvajali slovensko-italijanski antifašisti. Vse točke bo povezoval orkester iz St Petra.
Cisti dobiček bo razdeljen najbolj potrebnim.
skočil na konje in odjahal po ulici.
Zabava je bila prekinjena. Po vsem tem, kar se je zgodilo, ni nikomur prišlo več na um, da bi se še veselil. Zene so odločno odklonile ples in zahtevale, da jih pustijo domov, toda Golob je temu nasprotoval.
— Nikogar ne pustite Iz dvorane, postavite straže —, je odredil.
Paljanica je takoj izvršil ukaz.
Na izbruh protestov je Golob u-porno odgovarja!:
— Ples do zore, gospe in gospodje! Jaz bom plesal prvi valček. —
Godba je ponovno zaigrala, toda zabava ni uspela.
Polkovnik ni odplesal niti prvega plesa s popovo hčerko, ko je pridrvela k vratom st aža in zavpila:
— Pavljukovci obkoljujejo gledališče! —
Okno pri odru, ki je bito obrnjeno na ulico, se je treskom razbilo. Skozi razbito okno jo molela to-pasta cev mitraljeza. Cev sc jc obračala in lovila preplašene postave, ki so se od strahu pred njo kot pred vragom zbirale n« sredi dvorane.	•	'F* nadaljuje)
Spored proslave na Bazovici
Na popoldanski proslavi v Bazovici, dne 9. t. m. bodo priglašeni pevski zbori izvajali naslednje pesmi:
1. Prelovec: «Pozdrav», mešani zbor; poje vseh 58 pevskih društev; zborovodja Vlado Švara.
2. M. Bor: «Hej brigade», mešani zbor; pojejo vsa priglašena društva; zborovodja Komel j E-mil.
3. Gobec-Venturini: «Pesem o svobodi«, mešani zbor; pojejo vsa priglašena društva; zborovodja Venturini Fran.
4. Združeni pevski mešani zbori iz Herpelj, Klanca, Rodika, Škocjana, zapojejo Snttnerjevo «Nazaj v planinski raj», zborovodja Korošec Josip.
5. Mešani pevski zbor iz Vrtojbe pri Gorici zapoje Aljaževo «Oj zbogom ti planinski svet», zborovodja Silič Ciril.
6. Mešani pevski zbor iz Trebi c zapoje Aljaževo «Ne zveni mi»; zborovodja Kralj Danilo.
7. Moški zbor iz Št. Polaja pri Ndbrežlnl zapoje Vbdoplvčetb «Dneva nam pripelji žar»; zborovodja Stanko Zidarič.
8. Mešana pevska zbora iz Nabrežine in Plavij pri Kopru zapojeta Vodopivčevo «Ptici»; zborovodja Mirko Logar.
9. Pevski zbor iz Kozine zapoje Lajovičevo «Medved z medom; zborovodja dr. Jože Rapo-
i tec.
10. Mešani pevski zbor iz Pr-jvačine zapoje Vodopivčevo «Na 1 okno trka ptič droban«; zboro-1 vodja Brajdot Ivan.
11. Pevski zbor jugoslov. odreda zapoje partizanske pesmi: «Vsti3tni mladina«, «Naša nova zastava« in «Svobodua Slovenija« ; zborovodja Dore Matul.
12. Združeni mešani pevski zbori iz Proseka, Kontovelja, Ricmanj, Boršta, Boljunca, Doline, Rodika in Plavij zapojejo Focrsterjevo «Sem pevec«; zborovodja Petaros Drago.
13. Združeno pevska zbora iz Sv. Jakoba (Trst) in Lokve na Krasu zapojeta Vodopivčevo «Naročilo»; zborovodja Švara Vlado.
14. Moški pevski zbori iz Ivana pri Trstu, Lonjerja, Ocizle, Klanca, Prešnice, zanojejo Zajčevo cSlavo delu«; zborovodja Baretto Maks.
15. Mešani zbor iz Marije Magdalene pri Trstu zapoje A-bramovo «Bodt zdrava domovina«; zborovodja Fabris Franc.
16. Združena mešana zbora iz Spodnjih Škofij in Kontoveljo-Proseka zapojeta Sattnerjevo «Pozirr>i iz šole«; zborovodja Milivoj Cibic.
17. Mešana zbora iz Sežane in Dutolj zapojeta Aljaževo «Zao-stuli ptič«; zborovodja Kranjec Franc.
18. Poje mešani zbor italijanskega društva Tomasi; zborovodja Occini.
19. Mr št ni zbor iz Ba-kovelj (Trst) zapoje Foerstcievo «Na-še gore«; zborovodja Ubald Vrabec.
20. Meša»a zim ra iz Solkana in Podgore zapojetn Sattnerje-vo «Nazai v planinski raj«; zborovodja Bra jdot Ivan.
21. Godla zjiigra tržaško himno «S~n Giusto >.
22. Moški nevski z*>ori \7 Postojne, Stovine, Sv. Petra na Krasu. Košene, Koč, It B‘strire. Padrlč, 81—kol (Trst), Bazovice, Gradišču (Vinava) in Sredn je Škofih' zanojejo Hajdrihovo eta-drn.nsko morje«; zborovodja Gr-žiup Ivan.
23. Vsi prisotni zapojo s spremi ievsi n jem godbe «IIej Slovani«.
Tudi na pmlpoldnnski žilni proslavi zapoje vseh 58 pevskih zborov žalostinko «Žrtvam«; zborovod «a Ubc’d Vrabec. In Venturinijevo «Mi smo ubežniki«: zborovodja Fran Venturini.
Umetniška skupina karjev «ZVUK» iz
pod vodstvom tov. Fakina -na priredi 10. t. m. v gleda > ^ «Verdi», v sali Ridotto, uri veliki koncert v prid nega skrbstva s sledeči® r, gramom: 1. orkester j1®1?*«, karjev (klasični del), 3. ški zbor (narodne pesmi)« "', f
lika skupina harmonikarje' narodnih nošah (narodne T smi), 4. dekliški zbor sp vanjem harmonik (partMK pesmi), 5. nastop treh naFj, ših od 4-8 let, 6. narodna *
(s spremijevanjem harmonij
Poizvedbe
STANISLAV NANUT, 30.- , Autobotte P. M. 118 ( v Sp}*1®' Sporočiti Nanut Mariji, 5'
72 (Gorica). __________
DANILO PERSOLJA, P° 0 naciji v Italiji, bil v Dalma® četi 2. bataljona 3. pr ekon’ jjp udarne brigada 26. divizije.^,,.;#« rotiti družini Pcrsolja Sv.
17, Brda (Gorica).
ALDO PAOLIN, rojen 30.*;. f v Bovcu, interniran v NeIL ,ch,!r
nuarja 1945 so ga videli v waldu. — Sporočiti Mažgor. Kavarna-Bovec.
87490, bil ujet ob razpadu jSgtinl Splitu. — Javiti Simčič rz. Šmartno pri Kojskem, Gorij^j
GRILANC FRANC, r»jf/ 1896, v partizanih od leto 1»**ter njič so ga videli tovariši *(:, jci1, 1943 na Črnem vrhu. —
Grilanc Rafaela, Saleš 23, * Trst.---------------------------------------------------—'J«)
ZLOBEC MILAN (Emil^L, 28 10. 1912, odpeljan iz CoV°‘ pr Nemčijo 18. 10. 1944. — bec, Orlek 34, S1 žana-Trrt
KOVAČIČ ALOJZ, delegat K/'
3.	bat. 9. brig. 18. diviz. VB V« pusa, roj. 3. 6. 1903. — JaV -.f* tič Peplua, Sveto 62, Kome"
SILVA FABJAN ANTON SANDAJ
poročena
8.	septembra 1945 St. Peter na Krasu - T>9
+ V globoki žalosti n8^*V( I mo, da nas Je dne 4 t. J maj en in pol meseca, nat°;.elJll!c od nas za vedno odšla I mati, zapustil,v 81. letu naš preljubi cčo
BAVDAŽ JOSIP tergovec In p^lnik J Dragega pokojnika smo V,flC » v četrtek ob 6. uri p°P°‘ gi. farnem pokopališču v Kan Kanal ob Soči, 5-9-1945	-j'
Žalujoči 0-z
■CtO'
Po nesrečnem slučaju je P*”1 tov. ŠULIGOJ ClRl'y J, > borec 1. č»'t» 3. bataljona
Vsi borci, podoficir,*! ® izrekajo njegovi družin' sožalje.
Slava mu!	.
Stab 3. bataljona O' la
Ob »m rti	, *
tov. ŠULIGOJA ClSj1* borca 3. bataljon« O.
izreka stab Odreda Jug. c Slovensko Primorje, Trst, Alj(' njegovi družini iskreno 9	-
Slava mu!	„
Stab O. J. A. /41 Slov. I Trst in Istro
X « H V A k A
Vsem. ki ate spremili v. pl iga ljube®
llkem čievllu na sina in brata
PELEGRINI I)OME
partizana, , ,j m Jj' I
k! ,1e umrl v tržaški to,,ge %' pripeljan na dom v Tr ■
Iskrcneje zahvaljujemo. zahvalHjemo partizanom1 T cbče, 7-IX-1945
I? odbita« '
MALI OGJ^i
PROSTOR ZA SHRA^Sari * y ST V A isrem. Naslov v mor&kegn dnovnlka*« --
KNJIGARNA IN ,.^„0	*
STOKA v Trstu, vin M1’Mr^L v zalogi knjigo *prV* *t m8
l/nJotm	>rnnllYlfl1(l
katero ms zanimajo n« tudi odrasli. Ona H UT'
Odgovorni urco
JOŽE KOK®*