Največji alomuld dnevnik
v Združenih državah
V«Uauneleto ...	$6.00
Zn pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Z« inozemstvo celo leto	$7.00
■
■
J
GLAS NARODA
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
List: slovenskih .delavcev v Ameriki.
United States.
Iatoad every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered ss Second Clsss Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 226. — fiTEV. 226.
NEW YORK, WEDNESDAY. SEPTEMBER 26, 1923. — SREDA, 26. SEPTEMBRA, 1923.
VOLUME XXXT — LETNIK XXXI
50.000 SRBOV OB BOLGARSKI MEJI
Če je treba, lahko Jugoslovani tekom štiriindvajsetih ur zasedejo Sofijo. — Iz Pariza poročajo, da je bolgarski kabinet odstopil.
Bolgarski poslanik v Washing tonu je precej optimističen. _
Severni del Bolgarske kontrolirajo vladne čete. — Edinole na Jugu imajo revolucijonarji par postojank.
— Tukajšnje zunanje ministr-da j«' bolgarski kabinet resi-
Pariz, Francija. 25. septembra, htvo je dobilo iz Sofije brzojavko, gniral.
Vzrok resi^nacije je s[Uošna kmetska revolucija v deželi.
Vojaitvo i«* vedno na vladni strani. Vojno stanje ji? proglašeno po v .se j deželi.	f
Washington, I). <\. 25. septembra. — Zunanjemu uradu so sporočili \x Sofije. da je vlada obvladala situacijo.
Tukajšnji bolgarski ]>oslanik Stefan Panaretev pravi, da vojaške izgube umi powbno velike.
Vladi mc je brez velikih žrtev posrečilo zatreti revolucijo.
Sofija, Bolgarsko, 1'k N»*jii<'iul)ru. — Kazvoji včerajšnjega dnf jasn*> pokazati, da Bolgarski ne preti s<uui> komunist ieno-agrar-*>ka revolucija, pa»'- pa tudi zunanji Kovražnik.
Ali h istrski predsednik < ankov je izjavil, da je .Jugoslavija koneent rirala na bolgarski meji 50.000 vojakov.
Največja jugoslovanska vojaška sila je zbrana v trdnjavi Ca-ribrod.
To trdnjavo je morala Bolgarska po vojni prepustiti Srbom.
Vojaški strokovnjaki izjavljajo, da bi .Jugoslovani lahko v teku 24 ur za>»xlli Sofijo.
Duševni voditelji bolgarske agrarsko-komunistične vstaje so: Vazilj K-olirov, elan tajništva trt-tje internaeijonale v Moskvi; Juri Dimitrov in T**f»dor Lukanov.
Kralj Bori«. podpiral d«kret. s katerim proplaša obsedno stanje, toda objavil jta še ni. ker je zadnji čas dospelo Lz provinc precej ustnih poročil.
Po sofijskih ulicah patrulirajo čete ter so zasedle vse važnejše točke.	•
Revolucija v severnem delu Bolgarske je zatrta. • lz južnega tlela Bolgarske j>orooajo, da je kapituliralo sedem mest, katere so imeli pred kratkim komunisti v rokah.
Brzojavna zveza meti Sofijo in mmttm Panagurište je prekinjena.
REVOLUCIJA NA BOLGARSKEM.

NEMŠKA KRIZA DOSPELA 00 VRHUNCA
Francoski ministrski predsednik se pripravlja na okupacijo Ruhr-okraja. — Okupacija se bo završila povsem "nevidno". — Berlin se boji monarhi tov in komunistov. — Francozi žele, da bi se Bavarska odcepila od Nemčije. — Konec pasivnega odpora. Stresemann se je udal, ker mu manjka denarja.


V južnem delu Bolgarske je izbruhnila revolucija, ki se širi z bli sknvit»» naglico po vsej deželi. Poročajo, da prodira proti glavnemu mestu 100.000 kmetov, kojih namen je strmoglaviti bol gar.sko vlado. Vstajo vodi zastopniki ruskih komunistov. Neko poročilo omenja. <la je kabinet odstopil ter da je koncentriranih na bolgarski meji petdeset t i.so<" jugoslovanskih vojakov. Slika nam kaže od delek l»o-l«rarske«ra vojaštva.
OBRAVNAVA PROTI MORILCU WARDU
ALBANSKI GOVERNER ZAPLETEN V MOBILNO ZADEVO
London, Anglija. 25. septembra. Pred mednarodnim preiskovalnim
SPOPADI MED FA&ISTI IN KLERIKALCI.
Tekom včerajšnjega zaslišanja niso imeli Wajdovi advokati nobene srede. — Vsi navedeni dokazi so bili jako kilavi. — Izjava državnega pravdnika.
AMERIŠKI SENATORJI 0 EVROPSKEM POLOŽAJI
^5di se. da je usoda milijonarja Warda, ki je ustrelil bivšega vojaka Petersa zapečatena.
Včeraj so za«i >vorniki stavili devet ju-etllogrov. državno prav-
Rasmere bodo izboljšane, ko bo enkrat rešeno reparacijsko vpra sanje. — Francija podpira z denarjem svoje militaristične prijatelje.
dništvo je pa v»eh ! nilo.
devet
zavr-
,	i oni, ki so bili kdaj prepri-
Milan, Ital.ja, 25. septembra.- gani Q nedolžnosti Warda, so iz-
r . • ...	r Tt4cora zadnjih Par <lrii se Je tukaJ i gubili upanje, da bi bil oproščen.
odhortan. ki preiskuje umor itali- pripetilo več s]>opadov med faši-
jan-skeva obmejnega komisarja Mi in klerikalci. Prefekt Nasali-tr»*tierala T. llinija. in njegovih ro*eca je jM.klieal k sebi voditelje štirih tovarišev, je nastopil dane*'obeh si nasprotnih strank, in jih kot priča neki albanski pastir, ki prosil naj bodo mirni, pa niso dr-je »povedal naslednje: Albanski žali svoje obljube.
governor Argirocastro me je en teden preti umorom vprašal. če bi hotel za lep denar »praviti n poti par laskih k<«ni^arjev. Jaz se nisem hotel spiu^'-ati v podajanja, prepričan sem pa. tla je governer zapleten v to nuvrilno zadevo.
ZDRAVSTVENO STANJE NEW Y0R&KKGA ŽUPANA.
Saratoga Springi, X. Y.t 25.
septembra. — Zdravstveno stanje newyorškega župana Ilvlana se neprestano boljša. Zadnjo nož je sicer slabo spal, toda njegova temperatura je normalna.
V tukajšnjem predmestju Briosci vdrli fašisti v nek kle-rikiiini konzum ter napravili za 20.000 lir škode.
V Bonifrlio	fašisti napadli
klerikalce, ker ni--> hoteli prene-hati s petjem neke pesmi.
Včeraj so se vrnili s parnikom "Leviathanom" v Združene drŽave zvezni senatorji Joseph Robinson. \V. B. MeKinley. Claude iswanson. K. MeKellar In J. E. Raker, Bili so dalj časa v Koda-nju, kjer so se udeleževali razprav parlamentarne unije.
Vsi so mnenja, da se bo položaj v Evropi šele tedaj izboljšal, ko bo rešeno reparacijsko vprašanje.
Senator MeKellar je izjavil, da je v Franciji videl več prosper!-
J. C. WALTON PROTI KU KLUKS KUNCEM
Governer države Oklahome, J. C. Walton je začel izdajati časopis, v katerem poroča o kukluks-
klanskih grozjvitostih.
War davi zagovorniki so govorili včeraj poldrugo uro. Njihov zagovor je bil pa skozinskoz kilav in šibak
Zastopnik državnega pravdni-, tete kot jo je pričakoval
štva O'Neill je govoril vsega sku- Naloga washingrtonske vlade
paj petnjast minut ter je proizve- i naj bo. odločno zahtevati od Fran
1 del s svojim govorom velik učinek ( cije. tla bi poravnala že vsaj obre-
' na porotnike.	1 sti <lolga. ki ga dolguje Ameriki.
1 Jako značine sa naslednje nje- — Francija izdaja velikanske
gove besede:	I svote denarja za svoje vojaštvo —
j — Na dvoje vprašanj je treba , je izjavil. — Pa ne samo to. Z de-
i odgovoriti, naanreč. ali je "Ward narjem podpira tudi militarizem
ustrelil Petersa ali ne? Ali gra je svojih vazalnih držav, kot napri-
ustre4il v silobranu ali ne? Pri- mer Poljske in (Vhoslovaške. (V
__znal je že in še bo priznal, da ga , ima denar za te svrhe. ga mora
Washington l> C seot — ^ ustrelil. Izgovor, da ga je u- imeti tudi za ameriški dolg.
Danes je obUkal p"red> lnika i rt"ia v	šePav- Dr'. ~ Izrae<1 vseh tropskih deže-
kar^i-val j Žava ?a b° °bt°Žila Um°ra pr' ! vem redu. Njegove napačne izja-
! ve izpričujejo niefjovo krivdo.
| 1'mor je bil premišiljen.
BOSTONSKI KARDINAL PREDSEDNIKU.
PRI
J«1
rioolidga OTonnell. Prijatelja *.t« izza časa, ko je bil Poolidge governer tlržave Massachusetts.
DENARNA IZPLAČILA
V JTJOOBLAVLJIt ITALIJI IH ZASEDENEM
OZEMLJU
«• potom nit banki iirriujtjo mmIJIto, hitro ta 90 elitih
wosks
^ JOCOCUVIJA: ■aUMfllja m Hdn]c polto le UplaCnJ« -Kr.>po«tnI eekoral m<T ta
"Jadranska btekt" t Ljubljani, Zafrata, Beograda. Kranjn, Oeljn, Ha-rtborn. Dntrwatko. IplUa. Baiajm aH dneod. kj«r Ja P«8 aa hitra
1000 Din. .. $12.00 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.80 .. K 8,000 6000 Din. .. $59.00 .. X 20,000
Um* mm Um4 «mtJm
0|*tUl
200 lir	................$10.20
300 lir	................$15.00
500 lir	.........$24.50
1000 lir	................$48.00
r&AHK ilATOKE STATE BANK
KOLIKO STANE &TRUCA KRUHA V NEMČIJI?
Berlin, Nemčija, 25. septembra. Zadnji teden je bklo treba plačati za štruco kruha dvanajst milijonov mark, d očim stane danes že dvajset milijonov.
Ker ko -prodajalci zahtevali za umetno mast naravnost nepojmljive cene, je vlada vso zalogo zaplenila ter mast razdelila med revno ^prebivalstvo.
Oklahoma City, Okla., 25. sept. Največji nasprotnik Kidiluksklan •ev. govt-ruer -J. C. Walton, je danes začel i/jlajati -svoj časopis The Reeoril".
Časopis je prišel na svetlo v trenutku največjega razburjenja, v času največje napetosti. Jutri se bo namreč videlo, če se bo po-služil governer milice, s katero bo razgnal zborujoče zakonodajalce.
V prvi številki so jako značilni naslovi: Ali ste za ameriško republiko, ali ste pa za nevidno cesarstvo f
Civilne oblasti v Tulsi in Okla-homi so pod poveljstvom nevidnega cesarstva.
Ljudska drhal je odrezala možu ušesa.
Ljudska drhal je pretepla moža in ženo.
Od maše do pretepanja v petnajstih minutah.
Kot urednik je podpisan Al-drich Blake, bivši tajnik in svetovalec governerjev.
ŽENSKE. ZASTOPANE INDUSTRIJAH.
V 200
V newyorakeim hotelu Commodore se vrši razstava organizacije Woman's Activities. Iz razstave je razvidno, da so ameriške ženske zastopane v najmanj 200 industrijah.
žela je najbolj prizadeta Nemčija. Repa-racijskejra vprašanja ne more rešiti; njeni industrijalci lelajo velikanske dobičke in sprav Ijajo profit v svoj žop; bele in črne francoske čete neusmiljeno trospodarijo po zasedenem ozemlju.
<"e bi si Francija ne vbila v glavo, da mora uničiti Nemčijo ter če bi Stinnes in njegovi tovariši tako neusmiljeno ne izrabljali nemškega naroda, bi si nemška država kmalu opomo»gla. Stmnesa n njegovo bando bi bilo treba za-nreti. d očim bi morali zavezniki orisiliti Francijo, da bi takoj od-ooklicala svoje čete iz zasedenega ozemlja.
Zaenkrat res ne vem, kdo je večji sovražnik Nemčije: .Stinnes ali Poineare?
Evropi se bliža nova vojna, ker se vsi narodi .sovražijo med se boj. Opazil sem pa tudi, da vsi narodi enako sovražijo Ameriko. Sovražijo jo iz gole zavisti, ker vladajo v Ameriki normale razmere.
SIRCI SE HOČEJO PRIDRU ŽITI TURČUI.
Pariz, Franeija. "jr>. septembra. — Francoski ministrski predsednik Poincare bo v najkrajšem času sporočil mednarodni repa-raeijsJvi komisiji, tla se bo začel pečati z novo sžtuaeijo, ki je sedaj nastala v Nemčiji.	fl
Kakorhitro bo končan nemški pasivni odpor v Ridir okraju, bo Poincare naročil generalu I)et*outee. naj okupira okraj in sicer tako nevidno in mirno kot le mogoče.
Berlin, Nemčija. 25. septembra. — Nemška vlada je hotela danes obnoviti pogajanja z Anglijo in lVlgijo v namenu, da ji pomagata dobit 1 temelj za uravnavo reparacijskega vprašanja.
Kabinet bo danes izdal proklamacijo. s kateTO bo proklamiral konec pasivnega odpora.
Vsi trdno prepričani, da se bo takoj zatem v Nemčiji nekaj zgodilo, toda nihče ne ve kaj.
Is od a nemške republike je na tehtnici.
Z ene strani jo ogrožajo fašisti, z druge pa monarhisti. v ozadju pa čakajo komunisti, kojih edina želja je. da bi izvojevali prvo bitko fašisti ali pa pristaši kajzerja.
Nato bi se komunisti v odločilnem trenut.hu polastili moči.
Vlada se dobro zaveda težav ne g-a položaja ter je storila vse potrebno, da bo kos situaeiji.
Kakorhitro bo dala kaka stranka najmanjše znamenje, da skuša na. račun vlade povečati svojo silo i« moč. bo proglašeno vojno stanje.
Vlada bo napela vse sile. da se bo vzdržala v Kedlu.
Vojaštvo v Berlinu in sosednjih mestih je vladi lojalno.
Vladne čete. ki so bile stalno na Bavarskem, so bile odpoklicane ter nadomeščene s saškimi, ki so baje še bolj lojaJne.
Nemčiji preti nevarnost z dveh strani.
Bavarci zahtevajo samstojnost. pa tudi separatisti v Porenju niso bili še nikdar tako močni kot so sedaj.
Med ljudstvom krožijo govorice, da so Francozi obljubili Bavarcem premog in hrano ter vso i>odporo. če se enkrat za vselej iz-nebe pruskega jarma.
Stališče nemškega naroda kot takega je jako nejtisno.
Skupine, ki nasprotujejo sedanji vladi, so izvanredno kričave, nihče pa pravzaprav ne ve. s kakšno močjo in silo razpolagajo.
Francoski ]>oslantk je sporočil svoji vladi, da se zaenkrat še ni bati revolucije.
Paria, Francija. 25. septembra. — Vsak časopis po svoje komentira Stresemannov odlok, naj se konča pasivni odpor v Ruhru.
List "Le Figaro" pravi:
— S tem, da je Stresemann preklical pasivni odpor, še ni rečeno, da bo Nemčija plačala oziroma, da je pripravljena plačati. Stresemann ima dobro voljo. Svoje orožje je pa odložil samo vsledtega, ker mu manjka denarja.
BOLJSEVISKI POSLANIK VODJA ZAROTNIKOV
FRANCOSKI FRANK JE
DRAŽJI.
Paris, Francija. 25. septembra. Kakorhitro je bilo objavljeno, da je preklical Stresemann nemški odpor v Ruhr okraja, se je cena francoakga franka znatno zvišala, lijanskem kralju.
ALFONZO BO OBISKAL LA &KEGA KRALJA.
Madrid, Španska, 25. sept. — Španski kralj Alfonzo in kraljica Viktorija bosta začetkom meseca novembra odpotovala v Italijo. Več dni bosta na obisku pri ita-
London, Anglija. 24. septembra. Iz Carigrada poročajo, da se je položaj krog Aleppo, Sirija, jako izpremenil. Najmanj 95 odstotkov prebivalcev zahteva, naj se pri-
postala po vojni "neodvisna država" pod francoskim protekto-ratom.
ITALIJANSKA KRIŽAR KA S AN MARCO ODPLULA PROTI KRPU.
—4-
Tarent, Italija, 25. septembra. Policija je zasledila v Berlinu dvo- Dan*s JP plula proti Krfil krije skladišč, v katerem je bilofžarka 8an Marco" Na/lzorova]il vsepolno boljševiske^a orožja. b° tMlhajanje italijanskih čet iz Član poslaništva pobegnil, Maroka, ki je loločeno za dan 27.
septembra.
Zaenkrat še ni določeno, da bo morala plačati Grška Italiji petdeset milijonov lir odškodnine,
Poslaniški svet je Izjavil, da Italija ni upravičena zahtevati tako visoke odškodnine, d oči m zatrjuje Italija, da ne bo v tej točki opustila niti za las.
Odškodnina naj bi se enakomerno razdelila mer.l člane družin u-morjenih italijanskih komisarjev.
Mussolini.je že sestavil odgovor, katerega bo poslal svetu poslanikov. V odgovoru bo utemeljil svoje stališče.
Berlin, Nemčija. 25. septembra Končno se je neovrgljivo dokazalo, da .so nemški revolucijonarji | pod vodstvom ruskih komunistov j •kovali zaroto proti državi.
Policija je v tem mestu izsledila dvoje skladišč^ v katerima je bilo vsepolno boljševiškega orožja.
Revolucijonarji so delali svoje načrte po naročilih tukajšnjega ruskega poslaništva.
Ko se je izvedelo, je pooegnil član poslaništva Fricke. Tudi vo-
druži dežela Turčiji.
Bivša turška provinca Sirija je jaški atašej Petrov je baje kom-
STAR LAŠKI ZEMLJEVID ANLEČKEM MUZEJU.
London, Anglija, 25. septembra. Times poroča, da si je nabavil British Museum dosp«daj nepoznan italijanski zemljevid, ki ima letnico 1506.
To je prvi tiskani zemljevid, na katerem so označena Kolumbova razkritja in Amerika.
pronntiran.
Baje je kupil in plačal za 1500 dolarjev orožja.	j
V skladiščih je našla policija! trinajst lahkih in sedem težkih strojinh pušk, veliko metalcev min | in drugega orožja.
Ruski trgovski atašej je prišel danes v zunanji urad ter se dolgo časa posvetoval z državam tajnikom Maltzanom.
Zatrdil je, da ni imelo rusko poslaništvo nobenega pojma o tem orožju.
AMF.RTKANCI NA TURŠKEM NAJ DAJO ZASLUŽKA DOMAČIM LJUDEM.
RUSIJI SE BLIŽA PROTTREVO-LUCUA.
London, Anglija. 25. septembra. Reuterjeva časnikarska agentura je dobila iz Rige brzojavko, da bo v Rusiji kmalu izbruhnila proti-revolucija.
Puntarski kmetje baje prodirajo proti Moskvi in Petro gradu.
To poročilo ni bilo dosedaj še z nobene strani potrjeno.
Carigrad, Turčija. 25. sept. — Turška vlada je naročila ameriški Standard Oil Company in dru-nim družbam na Turškem, naj zaposlijo turške uslužbenec. Če bodo kompanije ubogale ali ne, se zaenkrat še ne ve.
Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo
"PESMARICA GIiAZBENE
MATICE"	*
Washington, D. C., 25. sept. — Za itiri moške glasove
Sem je sporočil H. B. Smith, za- J	Uredil Matej Hubad
stopnik ameriškega trgovskega j Knjiga ima 296 strani, ter vsebu-•lepartmenta v Londonu, da je j je 1Q3 najboljaih in najnovejših letos po vsej severni Evropi pre-;	pesmi z notami
cej slcit)ci lot 1'HA
...	,	„.	Cena i poštnino S3 00.
veliko pšenice m drugega žita,
bodo morali importirat i iz Ame- i	"GLAS NARODA"
rike.	182 CortUsdt 81, New York. N. Y.
LETINA V SEVERNEMH DELU EVROPE NI NIČKAJ PO-VOLJNA.
- GLAS NARODA/ 26. SEPT. 1923
"GLAS	NARODA"
	fmtmmrnmM .
OwnN kirn*.*, J , mamšti	an4 FubUah«d by NbUfthiac OeeMl a »y
	LMN nNIKli TvOHM
	mf Manhatta.. Not* VartMMffSlT
■> > A (Vstal	• M A N O D AW • •• KM pmmm . „
iMMi Iwy Day	fcrwin Iwiteya an« M »Udara.
	[Za Naw mm a«H — *TJM
Bi hM MB ———.f»u ___X___	rttofi YMHy MJH
Aš vwtiwwil bii Ajwinmrti	
■Hn NarMa* utiaja *hM dan IxwumU n»<«ll ln ■raaHkM.	
HM —	mmmm »P ■■■■ iiiaiaan PMM^H ■ ^
"•LAt MANO
ZADNJI NAPORI NEMČIJE
~	7 zm	i
Vrednosti
Kemoija. una setlaj ministrstvu, v katerem so zastopane skoraj vse stranke.
Tudi ilirje bOcijalLsti vrše mini.str.ske posle.
Znan netuiki publicist Karl Kautsky je objavil v dunajski 'Ar-bt-iter ,/Seituiig' članek, v katerem pravi, tla je ta neumki kabinet zadnje orožje Nemčije v boju proti Kraneozotn.
Kari Kautskv dobro pozna razmere in dubro pu^ua ljudsko mnenje.
Nj4f(yra izvajanja so izvanredno zanimiva.
V	naslednjem podajamo neikaj njegovih nazorov;
Nemška soeijalna demokracija ni posebno navdušeno pozdravila novepa nemškega kabineta. Zadovoljila se je pa ž njun, kot se človek zadovolji, ako ima izbirati izmed slabega najboljše.
V	reanici pa to neikaj več p neoi. To je edina vlada, tekom katere lahko dobi Nemčija izhod lz zagate, v katero je zašla tekom zadnjih mesecev. Sedanje ministrstvo je edino in zadnje orožje Nemčije. C'e se ta vlada izjalovi, se je začel konec.
Nove volitve, če se vzame, da bi bila redna kampanja mogoča, bi samo potrdile bankrot, kajti edinole sanjači si lahko predstavljajo, da bi dobdi pri novih volitvah socijaiiisti večino.
Nekateri okraji se zavzemajo za vlado delavcev in kmetov. Pri tetn si jemljejo za vzgled Rusijo kot je bila leta 191t>. Kaj takega bi bilo inonla mogoče meseca novembra 1918.
Toda oni, ki so povzročili nesj*orazuan in civilno vojno med proletarijat'»m, so onemogočili za leta in leta vlado delavcev.
Vsaka primera med današnjo Nemčijo in med Rusijo leta 1918 je nesmiselna.
Leta 1917 se je združila v Rusiji buržuazija s socljalisti v edinem namerni, da »*e nadaljuje vojna na strani zaveznikov.
Velika večina ruvkega naroda in vojaštva je bila pa vojne do grla sita. To so boljševiki prav dobro vedeli.
Vojakom ni bilo treba dosti prigovarjati, da so vrgli stran' svoje orožje ter se odpravili domov.
Kmetje so začeli zahtevati zemljo. Kapitalisti so jim obljubljali zemljo v namenu, da jih pomirijo ter so »i s tem sami izkopali avoj grob.
Pojavili so se boJjševiki.
Hilne množine mužikov so pojmali v rdeoo armado, v zameno f»o jim pa res dali zemljo. S tem so pridobili kmeta na svojo stran.
V	Nemčiji noben pameten Nemec ne misli na oborožen odpor proti Franciji. Tudi na vojno nihče ne misli. In tudi ne na brezpogojno predajo. Vsakdo je prepričan, da je treba še nekaj časa vztrajati.
Sedanje ministrstvo se hoče s Francijo tako pobotati, da bi bil organiziran odpor proti Franciji nepotreben.
Na dru#ri strani po hočeta komunist Badek in monarhist Lu-dendorff tako posvečati odpor, da bi brezpogojno privede] do krvo-pretiija.
Skrajna levica in skrajna desnica delujeta skupno. Tako monarhiji kot luanonisti so sedaj .silno narodni.
Čudno je, da komunist i ne opatijo razlike med ruskim muži-kom leta 11*17 in med neiuškhu kmetom It»ta 1923.
Ruski mužik >e bil odločno -proti vojni, bij je zemlje lačen in je vsledtega Tevolucijomral.	-r
Nemški kmet pa danes z vso silo brani svojo lastnino, je proti-revolneijonar in poglavitna of»ra vseh monarhističnih zarotnikov.
Ali bosta hodila Radtik in Ludendorff r<«ko v roki?
▲ii ae bodo začeli Nemci klati med seboj?
— A4i bodo prenhali z vso produkcijo in z vso trgovino?
Sanje ne morejo biti podlaga bodočega aktivnega delovanja.
Peter Zgaga j
Farm Products Co.Inc.
Walker 7300
Novice iz Slovenije.
Iz Cerkeli pri Krškem.
Pri na s se je lansko leto delal čez Krko lesen most. V to srn ho <e je sestavil poseben odbor, v ka-terein so bile zastopane vse .stranke. Most se je gradil večinoma s prostovoljnimi prispevki. Poleg tf$ta je da!a vlada 400,000 kron.
Pogajanja zatiran Reke.
Laški zastopnik: — lz Rima sem dobil poročilo, da bo Reka tako ali tako italijanska, vendar bi bilo dobro, ee bi se vršila ne-! kaka pogajanja.
Jugoslovanski zastopnik' — Bravo.
Laški zastopnik: — V ta namen otvarjam pogajanja radi : Reke.
Jugoslovanski zastopnik: — Bravi&iano.
Laški zastopnik: — Njegova Visokost Mussolini--
(Jugoslovanski jastopnik vstane in se spoštljivo priklonil).
I^ii-ški zastopnik : — Njegova visokost Mussolini mi je naročila, naj govorim z vami Icot s pametnim človek oim.
Jugoslovanski zastopnik napiše brzojavko: Slavna vlada! Sporočite časnikarskim poročevalcem, da so Italijani kavalirji. Ravno sedaj mi je izkazal Mussolini visoko čast. Rekel je. da sem pameten. Pošljite mu odlikovanje.
Laški zastopnik: — Prosim' vas. ne mudite se predolgo. To-j rej kako: ali bo Reka naša ali ne?;
Sugnaintmttfika	KatuL Stebturta I
Ustanovljena L 1898 Y^^ff Inkorporlrana 1. 190)
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
•0« Grant St. at
Glavni odborniki:
Pres«dnlk: RUDOI.F PERDAN. 933 E. 18S St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAA1FA, Box 961, Ely. Minn. BlasalRik nelmplačanlh smrtnln: JOHN MOVERN, 411 — Uth At*. Dulutta, Minn.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. SOS American Stat« Bank Bid«.. Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASXTK, Boom 20« Baitewell Bid*., cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street. Chicago, m.
FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODN1K. Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. POREXTA. 310 Stevenson Bide.. PuyaHup. Wash. FRANK ZORiCH, 6217 St. Clair Ave- Cleveland, u.
Združevalni odbor: VALENTIN PTRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O-
PAUL1XE ERMEXC, 3S3 Park Str.. Milwaukee, Wis. JO.-5IP STERLE. 404 E. Mena. Avenue. Pueblo. Colo.
ANTON CELARC, 638 Market Street, Waukegan. IIL ■	Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda".	■
Vse stvari tikajoče se uradnih cadev kakor tudi denarne poBUjatve
naj se po&UJhJo na. glavnega rajnika. Vse prttoib« naj »e poStlja na predsednika porotnega odbora. Profinja za sprejem novih članov ln bolnllka ■pričevala na! se poftllja. na vrhovnega, zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča, vsem Jugoslovanom n obilen pristop. Kdor želi postati član te organlzarlje, naj se Eglasl tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev a® |>a obrnit«
Da gl. tajnika. Novo drufitvo se Lahko vstanovi z 8 člani aH članicami.
krivdi odbora pa je most veljal 300.000 kron več, kakor je bilo delo oddano. Zato manjka odboru sedaj ta svota. Komnu je krila
701etnica Ljudmile Roblekove.
Ode. Ljudmila Roblekova, ena
liajntumor nejših lia.šili narodjiUij Jugoslovanski zastopnik:— Se-
21 ii, je praznovala TOIetnk-o ,svo-jveda bo vaša. Reka, potok in mor-1
jejja rojstva. Kot vzorna narodna je. Mi ne maramo mokrote take'
žt-na se še sedaj .s prav mladost- J sorte. C'e bi šlo za šljivovec, bi se
niin vesedj^m in vnetostjo xidej-j mjjva .malo drugače spogledala.
stvuje v številnih ženskih dru- Caro mio.
kar je bila zasluga Liv£ega mini- jšt vili. Bila je tudi od ustanovitve j Italijanski zastopnik: — Kaj pa
tra r jjaka Puelja in Rajarja. Po (naše Ciril-Metodove družbe, to je's ^venskimi manjšinami?
celih .il let, njena zvesta delavka.! T ,	, . ,	p,,
. . , .	. . . . ., ; Jugoslovanski zastopnik:— Slo
Kljub visoki starosti je jubilant-: .	.. , „	.„. .
...	. , . venci so v nasi državi v manjšini,
ka se čvrsta m zdrava tt*r polna;	v
, ■	, • - , .	. 3Ianrs:a pa se nukdar ni imela be-
humorja, dasi jo tare težko gmot-	.	_
..... .... , - .	• i *	- 4/, i 4. : sede in je nikdar ne bo. To smo
pi muuijkljaj i>os. .jilniea, kije po- no stanje, katero po svoji 4U!etni!	J	„ ^
sodila potrebno s%oto. Da bi se.se- ve-tni službi kot nekdanja notar-imi	na Koeevkem. na se-
daj to posojilo vrnilo, je za.Vl od- <ka uradnica ni zasluzila. Njene j vernem štajerskem, to smo poka-bor iztirjavati od tukajšnjih oko- znanke in prijateljice ji prire-|zali Madžarom in Bolgarom. Ro-iičanov znatne svote in sicer na dile animiran st^tanek, -pri k ate- j mummi ne. Z Romuni smo v veh-krivičen način, ki presega v?je me-' rem so se je spomnile z darom. j canst veni žlaliti. re. Par "primerov: Posestniku, ki	Laški zastopnik: — Zadeva gle
ima preko Krke .samo majhen	Smrtna kosa.
gozd, so odmerili, da mora plačati Dne 4. septembra je umrla v 3500 kron. doeirn naj plaea njegov j Ljubljani Katarina Gostincar, so-ncprinierno premožnejši s<j?sed ti- i proga bivšega ministra, narodne-s >č kron manj. Znatne s vote so; ga poslanca Josipa Gosthučarja. bile naložene tudi obrtnikom m j
posestnikom, ki nimajo preko Kr-: Težka motociklistična nesreča, ke prav nič zemlje. Okrajno gla-1 Pred mot<*ciklističiio dirko meti vais.lvo bi moralo v tem oziru na-; Kranjem in Medvodami se je zgodila težka nesreča. Dobro uro preti
uš«ieo. ya«a*adin-bodža poskoči, ga zirmbi in ga tira predhodnika
praviti red. ker je vendar nemogoče, da bi imel mostni odbor, to- počeitkom dirke so prispeli na pro rej čisto privatno podjetje, pravi co nalaganja davkov. Pri m an j kija j na i bi plačali .samo intere
nO
de Trsta je uravnan«.
Jugoslovanski zastopnik : — Trsta nočemo. Mi smo moralni narod. Toda če dovolite, da se starega mesta tudi zanaprej poslužujemo v svrho študij glede nazadovanja rojstev, vam bomo prav hvaležni.
Laški zastopnik: — Jugoslavija na sme imeti na Jadranskem
Orijentalski humor.
Xekejra dne st-di Xasradai-liod- J '' Vrata sem postavil, da bom za pred kavarno in se nekam za-J i azp'^tznal poč t ene ljudi od nepo-misli. Pa se pripelje skrivaj za' šlenili. Prvi bodo izognili vra-njegovim hrbtom neki znanec ter lom že <m! daleč, a drugi pojile j o mu pripelje od zadaj krepko za- naravnost 1< njim."
Nekoliko «lni pozneje vitli Nas-radin-hodža devet ljudi, ki gredo na tožbo. A sodnik je bil z onim! čez i volje naravnost proti vratom, človekom v 9orodst.vu in mu je ho-'Steče prošnje in jih vpraša: tel pomagati.	j "Kj, ljudje božji, kam ste na-
Sodnik vzame knjigo in išče J men jeni V dokler ne najde ono mesto, katero j **Po opravkih", mu odgovorijo, j«- iskal, in s<a pokaže Nasradinu- ''A zakaj hočeš to t edeti in kaj to hodži:	Lrig« !"
4'Praviš, da te je ta človek ud* "Vi ste razbojniki in greste ril; evo, tu poglej, tu stoji napi- krast", odvrne Na.sradin-hodža. sano: Za eno zjiušnieo en gruš Vzemite tudi mene v svojo dru-■lo''e.r'	ščino, ako ]>a nočete, se boste še
Nato se obrne sodnik k obtožencu in mu reče:
l;e<ali, naznanim vas!"
U«--nično sii bili sami tatovi in
go zagrobški tekurcvalci, ki so ho- morju nobene ladje.
plačali svoj delež. Vsi smo m ne- skušno vožnjo. Ko je mala skupi-nja, da bi bilo najbolj pravično,! na izmed njih vozila v najhujšem če bi vlade odmerila vsakemu to-; diru proti Kranju, jim je prišel
D
O p 1 8 K
New York, N. Y. !
Tem potom vljudno vabimo vse Slovence in SloTeake k igTi. ka-, tero prirnili Društvo Najsv. Imena v nedeljo :J0. septembra v dvorani' štev. 62 S(. Mark's Place v New Yorku s* prijaznim sodelovati jem i Slovenske gx»dbe ter pe\-skega in| dramatičnega društva Domovine.j Prtttjht&vi se "Žnitifv", šaluagra v treh dejanjih. f>v4»«»: Agata Tilumovna, trjpovčeva hči, neve-sta, Minca Zorntan ; Arrna Pant a-1 lejmaaova, tetka, Raz« štifctar; Te>kla Ivanovim, snubačica, Neži-ka Pavlič; Podkolenin, dvorni svetiti k, fSrefko Rode; Kočkarov, njegov prijat«Jj, Jožef Pt«dbt>r-šek; Jajčnik, ««k*ekntor. Val. Capuder; Annekin. pehotni časnik v pokoju, Jožef Dolar; Dunajska, »tr«žniea, Jimie Wrnth; Ževakin, mornar, mornar. Val. Kree: Sta-rihov, trgovec, Ivan Hren; fttefan PodkoA««i»ov, sluga. Ivan Hren. Začetek ofe 5. uri popoldne. Cm: sedeži pnre mrte 75<, druge vrste
50t. Po igri žreli dobitka "skrivnosten zabojčok naliar sledi prosta zabava. Za obilno udeležbo ae najvljudneje priporoča
Odbor.
Homer City, Pa.
Z de4om srre tukaj bolj počaai. dfdamo samo 2—3 dni v tednu.
Hočem pa omeniti tukajšnje volitve. ki so bile prav živahne, kar jaz pomnim v 10. letih mojega bivanja tukaj. Cuje se, da je bolj suho zmagalo, akoravno se je držalo za vrat lOOprocentnega, pa ne l<amerikatiea'\ ampak "totnaže-vega'\ Fpajmo, da -bo v drugič še bolj živahno kakor sedaj.
Tukajšnja kontpaiiija B. & P. gradi velik vodovod. Proračunano je, da bo stal čez 8 milijonov dolarjev. Voda se bo r&hala v pitne s vrhe.
Glas nabijanja praznih sodov »e i»o4j redko diši letos, akoravno je poceni grozdje.
Dne 30. septembra sem začul
liko, da more plačati in to po njegovem premoženju, ne pa da bi se gledalo na žlahto in podolmo. Čudno je tudi, da je bilo onim v bližini mosta odmerjeno manj kakor oddaljenim. Treba napraviti red!
Gorenjci se pritožujejo.
Z Gorenjskega pišejo planšarji sledeče: Xa planini, na kateri se je od pamtivetka paxla naša živina, se naenkrat ne smejo pa^ti naši konji. To pa baje zategadelj, «ier je planina la^t državljanov Avstrije. Ta argument je seveda popolnoma jalov, ker služnostne pravice ne ugasnejo s tujini državljanstvom. Ampak čudno se nam zdi, odkod taka uslužnost Avstrijcem, ko pa naši ljudje doživljajo od Avstrije naravnost ne-za>Jišane krivice. Tako je kupil bivši poslanec Orafenauer na Gorenjskem posestvo in je hotel prodati v Avstrijo 700 kubičnih metrov lesa, pa mu tega avstrijska
nasproti k met ski voz. ki pa se ni držal predpisane leve strani ceste ter se tudi ni pravočasno in pra-vrlno umakni«!. Nekaterim moto-eikil. toni se je še v zadnjem hipu posrečilo, da so se izognili, deloma s tem. da sro zavozili -s ceste na njive, Žirovnik z Jesenic pa tega ni mogel več storiti. Zavoizi'1 je z vso silo v voz. Motorno 'kolo se je zmečkalo, tudi kmečki voz je malo poškodovan, Žirovnik sam pa je pri nesreči dobil smrtnoaie-vame p. škod be na glavi, rokah in nogah. Prepeljali so ga v bolnico, vendar pa je malo upanja, da bi ostal pri življenju. Tudi dva druga dirkača sta bila poškodovana.
Železniška nesreča.
V pet tik 7. septembra popoln oči je brzovla, ki je peljal >proti Mari-horu. na postaji v At. Jurju ob južni železnic?, kjer ne obstoji, v polnem diru trčil ob prazni tovorni vlak, ki je tam na istem tiru
teli "prcizkusitii in spoznati cesto Jugoslovanski zastopnik: — Ni ter so zato v spremstvu domačih, potreba. Z umnim gospodarstvom ?ntje, drugi bodo z mostnino itak motoeiklistov prireWlili nekdko jio-'bomo dosegli, da bo dalmatinska
obal v kratkem povsem neoblju-dena. Kdor hoče saditi krompir, naj ga sadi v bel grajskih predmestjih. In kdor hoče sejati koruzo. istotako. V Belgradu naj se koncentrira vse. Gnoja imamo hvalabogu dosti tam. Vsa naša država obstoji zastran Bel grad a, ne pa Bel grad zastran države.
Laški zastopnik: — Glede Su-šaka in Baroša vam dovoljujemo, da se pri pisanju teh dveh imen poslužujete jugoslovanske črke "s".
Jugoslovanski zastopnik brzo-javi v Belgrad : — Naš kruti sovražnik Italijan je začel popuščati. Glede Sušaka in Baroša nam je dal vse koncesije. Pogajanja izborno napredujejo.
Italijanski zastopnik: — Pošljimo udaiiostno brzojavko Musso-liniju.
Jugoslovanski zastopnik: — Seveda, kakopa.
(Šifriran brzojav v Belgrael:) Laški zastopnik je zahteval naj podpišem svoje ime 4'Antonije-vič" j>od udanostno brzojavko takole: Antoniovigg.
Jaz sem trdno vztrajal pri svoji zahtevi. Končno sesm se pa moral ukloniti splošnemu pritisku, kljub temu sem pa dosegel velike koncesije. Podpisal se*n se z enim samim "g" namreč: Antoniovig. Naša stvar je rešena v splošno
vlada ne dovoli. Kaj pa delajo go- premikal. Človeškdi žrtev nfi bilo,
spodje Brejci in sLičmi, ki imajo v svojih rokah vso politično moč slovenskega naroda in da ne pomagajo možu, ki je zanje tako zaslužen in ki je bil gotovo eden naj-poštetiejših med njimi? Ali se ta-5>o plačuje ljudi, ki so trpeli ter bili (preganjani zato, ker so bili zvesti svojemu narodu?
močan krik, podoben petju. Hotel sem se prepričati, kaj da je. Zapazil sem veliko ptico, ki jo imenujemo štorklja, ki se je ravno ustavila nad litšo rojaka Štefana Selaka ter mu pustila čvrsto hčerko. restitamo!
Dne 6. oktobra 1k> tukaj imelo društvo štev. 103 SSPZ 11 letnico svojega, obstanka. Kakor se čuje, bo to velika veselica, ki bo (prekašala vse dosedanje v tem letu. Želim veliko uspeha!
Poročevaiee.
i
le kakih 10 potnikov iz eksp-ev nega vlaka, večinoma žensk, je bilo lahko poškodovanih. Večja pa je materijalna škoda, ker je bila <»d silnega sunka močno poškodovana lokomotiva tovornega vlaka in pet praznih to<vorui3kih vagonov popolnoma razbitih.
Požar na Dolenjskem.
V Velikem Slatniku v novomeškem okraju je pogorela Erlabova hiša. Požar je uničil tudi veliko množino polj^k?h pridelko. Škoda1 se ceni na 300,000 kron, ki je le deloma krita z zavarovalnino.
Arctacija vojaka.
Na Grajskem trgu v Mariboru so aretirali nekega vojaka, ki je sedel na tuj kmečki voz ter ga v vsej kotnodnosrtr "peljal iproti Ve-trinjski ulaei. Pri aretaciji se je stražnika še branil z bajonetom.
"Xe morem drugače, takoj m o- vsi se začudijo, da j»- NaMt*adin-raš plačati hodži en greš globe."j hodža pogodil pravo, j>a mu re-
Oni pa išče in išče po župih, a'<;ejo: ne naide niti ficka in z«ipr(?si sod-! "Tako j.«! Vidimo, da veš celo
nika, naj ga pusti za trenutek domov, tla prinese globo. Sodnik mu dovoli in oni odide.
Nasiadin-hodža Ln sodnik ostaneta sčtfiia .'ii čakata. Že .sta se naveličala iii obema se dremlje.
I", kar ljudje mislijo, kako bi n« vedel tega, kar delajo! Kar z nami. da nas bo de.sot!"
Pridejo v najbližjo vas in vidijo pa.itirieo. !*i pase ovce. Iv> se ji skrivaj približajo, reče Nasra-
Tedaj s*1 Nasradin-hotiža pola-1 din-hodža :
goma dvigne, se tiho približa sodniku. ki je zadremal in mu nenadoma z vso močjo pripelje zauš-nieo.
Sodnik pa poskoči, zdivja in za-kHči na N:i>radina-hodžo : 4tKaj, vraga,' tle^laš?" A Nasradin-hcKlža mu odvrne povsem mirno:
"Kaj naj bi dt-lal.egosjiod sodnik?! Zaposlen človek sem, tu pa ed:m zastonj in hrez dela. Zat<j te prosim, kadar prinese oni človek globo, vzemi jo ti kn lio«; naj ti jo blagoslovi, jaz pa grem. res mi ni, da bi čakal."
Nato se oihrne in odide \z sodišča.
Nusradin-hodža je postavil ^e-di polja vrata, tako da jih je še videl od svoje hiše. Ključ je r*l-nesel domov. Zenavga vpraša, čemu bo ključ, a on ji pove, kaj je naredil in reče:
zadc vol jst vo.
Odgovor iz Belgrada: — Jugoslavija ima prestolonaslednika. Za vaše prizadevanje ste odlikovani z redom Rmene Plenice. Pašič.
Jugoslova nsk i zastopn i k pad e same blaženosti v nezavest.
Tudi 'laškemu zastopniku bi ista predla če bi bil možak kratkoviden in bi prinesel brzojavko preblizu nosu.
Tako ali že vsaj tako nekako so se vršila in končala pogajanja zastran Reke.
"Pojdite malo stran, sam poj-dem k oni deklici in jo bom zmoti! ,s pripovedovanjem čudovite pravljice. Kadar ji pokažem s pr-rtem silnce, prihitite in odpeljite ovc."
Tako s<» je tutLi zar«xiilo. Ko vidi Vasradin-hodža, da so oni lopovi odgnali deset ovac. reče pastiriei:
"Zbogojn, draga deklica! Požu-riti se moram, da dohitim svoje di iig^»ve.'"
Vzame p»>t pr^J nojjfe in dohiti roparje. Ivo so bili v bližini njc-irove liiše, jili vpraša Xa.srad.ii-
hodža:
"Kako bomo razdelili teli deset ovc?"
"Pri Bogu, mojster", mu rečejo roparji, "ti si iwd nami najstarejši. najbolj pameten in najbolj pravičen. Kako boš razdelil, tako bodi!"
"C'e je tako. pa Itog pomagaj!'' reče N a sra din -h o <lža. " Xas vseh je deset in ovac je tmli de»*t. Vas je pa le devet, evo vam še eno ovco. pa l*»ste ravno v desetih, jaz pa vzamem devet ovac, pa lx» tudi na moji strani natančno deset glav P *
Xato mu reče eden izmed roparjev :
"Za vraga, bodža. tako ne bo prav!"
"Če ne bo prav", odvrne Xas-radin-liodža, "pa me tožite pri soflniku. Povedal rnu bom vse, kakor je bilo, pa naj nam (po cesarskih zakonih in po božji pravici razsodi!"
jW0VA SAMOUKA KHJIGA
NA KRVAVIH POLJANAH'
$1J
59
rRPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem upora ter njega zakletvi.
KnJIca j« trdo vezana, vMbnje 270 itmii in 30 alik ii vojn«.
¥	..-L
'OLAJS

AS Cortlandt
Hew York, H. T.
f
GhAB NARODA, 26. SEPT. 1923
Morski razbojnik.
♦' *»
«■ - -	m. m
Spiaal kapitan Frederick Marryat. t
(Nadaljevanje.)
"Sveta je vzkliki 4 Poj«! it Riliierji. *'
If a JU1 UONt,
iti je v Poti *« šli Nkirp«.
kaj
Devica, usmili se na«!" i ta Terma.
t, sinova", je rtskel don tia krav, tla se posvetu-, Nihč«- drug naj ne hodi za NVpotrt-hno bi bilo, še dru-'l,i'*nja spravljati v oevar-ki Utegnejo biti še preeej-redn««*ti."1
Rtbtpra in njegova »inova << kapitHrom na krov in no t AnAcmi jem posvetovali, itotiti.
>auM> etio nam pre<«itaja", je
starec efl nekoliko ea»a, ijmo zastavo, kakor bi se lio-rdati. Pot eni prkUt ladja bliž-razbfiiniki bodo boleli priti ladjo ali s pomočjo čal-
.......^ takoj z ladje. V.-^nkakor
bi.mo takoj spoznali, kakwna ladja je, in ako je razbojniška, moramo prodat i življenje, kolikor moremo drago. Ako .snamemo xa-.Htavo in pridu ladja blažje, kakor mislim, da bo, n*j bo Vsakdo iz-i na* pripravljen na <*bupH>
' kanitanovi kabini. Malte, tja gor ter
na»o
■ ali
m*
boj."
" Praft fcdfovord pitan, iu diiuo. kaj dol. fanta >n vojake doLen. «t.*
Zgodilo
pravite, Antonio", j»* guverner. "Pojdite, ka-WMnkr zastavo, da vi-s*! or i razbojna. Pojdita , in pripravita mornarje na boj, da store svojo
Zaniimrosti o potresih.
je, k al".or je ]>ovedal Antonio. Kakor hitro so zav-ili zastavo, je razbojnika ladja prenehala s treljaii hi zavila jadra, na glavnem jadi enil u pa we je prikazala Kti<!šna erna za-rfava. Še diktat se je vsuia toča topovih krogel na portugalsko ladjo in pred-iio se je razkadil dim, »ta že obe ladji trčili druga ob drugo
Mornarji portugalske ladje .<*» f k up; t j z vojaki tvorili precej t jjjj močno četo. Ko so ugl»»dali črno zastavo, je sicer vsakomur zastalo srce, vendar je pa kmalu vse navdal obupeai pogum.
"Nože, fantje, nože!" je vpil Antoni*) ter planil k napadu, za njim pa naj hrabrejiti.
"Kri za kri!" je za vpil drugi krmar razbojniške ladje in udaril proti Ht.ircmu možu.
"Tu jo imaš!" je odgovoril Antonio, ko je s svojim n<xoem pre<lrl razbojniku srce, sam pa se je v i-tem trenutku (zgrudil mrtev na tla.
Hid je boj na življenje in smrt, toda število in divjowt razbojiu-kov sta napoved zmagali. Kajn in Hawkhurst sta prodirala na-jirej in Kajn je podrl vse, kar mu je prišlo na pot. En sam udarec razhojniškega kapitana je prese kal glavo don de Ribieri do rame drugi je usmrtil njegovega »ta rejšejsa aina, Hawkhurst pa je prelnxlel mlajšega. Portugalski kapitan je tudi že padel in mornarji se niso mogli voč i*itavljati. Bilo je Hpiušno klanje. Trupla so pometali v morje, kaktlr hit« »o jih pobili. Ni trajalo pet minut, in n it i en«*ga živega Portugalca ni bilo več na krvavem krovu ne-!>rečue ladje.
in krova in v
"Sem, vi z dobro pazite m glejte, ali ni vidite nubene ladj*-!" je dejal kapitan in <m!m-1 proti zadnjemu delu i aid je. ,
Predno je zbral Hawkhurst ^voj<> 1 jutli in jih odposlal nazaj na ladjo, je veter popolnoma prenehal, kakor je običajno le v teh krajih.
Kje pa je b!l Francisco med tem krvavim prizorom t Os*tal je v kabini razbojniške ladje. Več nego "iikrat je prišel Kajn k njemu, da ura pregovori, naj pride na krov in pomaga zajeti portugalsko ladjo, toda zaman — njegov *»dini odgovor na vse grožnje in prošnje morskega razbojnika je bil: "Storite menoj, kar vam je drago — pripravljen sem na vse, — dobro veste, da se smrti ne bojim. Tolik > časa, dokler ostanem na tej ladji. se nikdar ne udeležim vaših krvavih činov. Ako res .-^Xtstujete spomin »noje matere, dovolite njenemu siinu, da si poišče pošt enega J Tienšanu in častnega dela."
Franeiscove In-sede so zvenele Kajnu po ušea;h, ko je hodil gor iu dol ]>o portugalski ladji, in kakor tudi ga j»* osramotil mladenič, vendarle je priznal, da mu je bi! fant sicer »-nak v telesnem pogumu. toda da ga je presezal v duševnem. Premišljal je, kako naj j
Že dolgo je znano, da potresi niso jxA'Mod enaki) razširjeni. — V gotovih pokrajinah se pojavljajo prav pogosto, drugje pa jih komaj občutimo. Navadno so pogodi jiotresi tudi jako močni.
Redki in šibki so potresi v celi severni Nemčiji, v severnem delu azijjJte Rusije, v delu Severne A-merike an v ozemlju stare brazilj-t»ke gmote.
Nasprotno se pojavljajo pogosto potre« v južni Evtropi, vise j Mali Aziji. Perziji in na obronkih Himalaje. Najveekiat nastane potres ob robovrih Pacifičnega oceana (na zapadnecn obrežju Južne Amerike i>osebno), najbogatejši na potresih sta kulturni državi Ja-j>onska in Italija.
Z oairoim na jakost potresov ločimo več pa^ov — a vsi ti pasovi se strnejo s pasovi mladih geoloških gibanj in delujočimi vulkani.
Vsled tega se pojavljajo najmočnejši potresi v območju Sredozemskega morja, Mali Aziji, — v ozemlju Himalaje, na Siuklsqem otočju, v Andih Severne in Južne Amerike, v japonsko, malajskem ozemlju. Melaneziji in novi Zelandija.
Manj močni potresi nastajajo v malo gubanem ozemlju, v ost an kih starih gorskih ginot in v ozem lju mladi liprelomov.
Brez potresa pa je ozemlje sta-
ki nakopajo v ozemlju visokih vulkanov in ob robu Tihega oceana. Na vsak način je tukaj združeno vulkansko in potresno delovanje.
Važna je izjava jajxmskili geologov : Skoro vsi močnejši potresi pri nas so indicirani že poprej z ge jagnetskimi motnjami. Magnetna igia se kakih trideset minut pred potresom močno premakne. Pfremik je sigurno v zvezi s podzemskim premikanjem tnajgme. Ne samo imehanska moč magme, ki pritiska na zemeljski krov, tudi drugo dejsbo povzroči tak potres. Ohlajenje plasti, kam or pritLska magma, segrejejo in raztegnejo — ravnotežje je porušeno.
3. Udorunski potresi nastanejo v zvezi z eksogeiisklmi (izven zemlje) procesi. Podzemeljske votline. ki so bile erodirane po atmo-sferilijah itd., se udro in povzročijo manjše potrese lokalnega značaja.
nastopa proti Franciscu. ko je prišel na krov Hawkhurst. Sprem-!rih kristalnih masivov, kjer sploh
ijali vi jra njegovi ljudjt- itn tiirali
-•i .seboj šest oseb, ki so bile -utekle splošni morit vi. Bili so to škof, njegova vnukinja, njena služabnica, neko portugalsko dekle, nadzornik ladjinih tovorov, cerkven lk in duhovnikov služabnik.
ni prišlo do izrazitega gibanja. To je severovzhodni del Severne Amerike. Brazilija, Osrednja Afrika, Av.straiija li-td. Dalje spadajo sem prostrane, s prodom pokrite niža ve: severonemška (germanska) nižina, velike nižine severne Ru
' Prignali so jih na krov in jih v!sije in Sibirije itd. vrsti postavili pred kaip^tana, ki Kakor raz\-no, so največ odvije strogo ogledoval. Skof in sna j>otresi od geološke gradnje njegova vnukinja sta zrla na dotičnega oaeanlja. Najjasneje se okrog. Škof je ponosno in pogum- je videlo to že pri velikem japon-
Potresi ob Tihem oceanu.
Pittbu mjwji se^adhn«
K orožniški tragediji v Bdstricah.
no pogledal Kajnu v oko. d asi je vedel, da so njegove ure štete, dekle je pa boječe gledalo okoli sebe, da vidi. ali je še kaj vjetnikov in ali je med njimi njen zaročenec. Toda njene oči niso našle njega. ki so ga iskale — videla je samo bradate obraze morskih razbojnikov in s krvjo oškropljeni krov.
Zakrila si je obraz z rokami.
"Priženite k meni onega moža*" je dejal Kajn ter pokazal na služabnika. "Kdo si ti?"
skem potresu leta 1891. Celo japonski seizmologi (poisebno Koto) s o tega mnenja, da so ravno dis-lokaeije vzroik vseh obsežnih potresov v njih deželi.
Vse poftrese lahko delimo v dis-lokacijske ali tekstonske (nastali \Tsled gubanja zemeljske skorje), vulkanske in udorinske.
1. K dislokacijskim potesom prištevamo najbolj prostrane, tako-zvane svetovne potrese. Ti potresi nastajajo vsled krčenja zeanelj-
"Služabnik mihjstivega škofa."'slie sk<^rje. To vodi do napetosti
9. poglavje. Zajetje.
"Fkaži, da nihče ne «ne iti v spodnje prostore ladje, Hawkhurst!" je dejal kapitan ntorakih razbojnikov.
"Sem že in razpostavil sem straže pri vhodih. AH naj pripravimo našo ladjo na odhod?"
"Ne, ni treba, veter že ponehava in v pol ure popolnoma (prene-' ha. Ali smo izgubili mnogo mož?"
"Samo sedem, kolikor morem dognati, toda med njimi je Wallace, drugi krmar."
"Nekoliko odlikovanj in povišanj ne bo škod lo", je odgovoril Kajn. "Vzemi nekoliko najboljših mož ter »preišči ž njkni ladjo; nekoliko ljudi je gotovo še ostalo ž v h. Vrhu tega odpošiji stražo na našo ladjo, samo Krumani so na njej in —" *
"FMeti, ki bi ga bilo l>oije odpraviti z njo", je odgovoril Hawk-hurat.
"Kaj pa naj »torimo t onimi, ki jih najdemo spodaj v ladji f" je nadaljeval.
"Naj ostanejo živi."
"Prav pravite; sicer bi morali dolgo iskati *)rvi del ladjinih tovorov, ki je ravno za naa", je dejal Hawkhurst in odšel, da zbere lju d i, ki so še plenili na glavnem de-
"Jn ti?"
"Tbog eerkvenik v službi milost i vega škofa."
"In ti?" je zaklical tretjemu.
"Nadzornik ladjinih tovorov."
"Na stran ž njimi, Hawkhurst!"
"Ali potrebujete še ostale?" je vprašal pomenljivo Hawkhurst.
"Ne."
Hawkhurst je dal znamenje nekaterim razbojnikom, ki so nato odgnali cerkvenika in služabnika. Nekoliko sekund pozneje je bilo čuti zmiiuseu krik m težak udarec v vodo. V tem času je razbojniški kapitan izpraševal nadzornika glede ladjinih tovorov, ko mu je nenadoma segel v besedo eden izmeti razbojnikov ter mu sporočil v naglici, da je bila ladja zadeta pod vodno črto. Kajn, ki je .stal pri nekem topu z mečem v raki, j** vzdignil roko in udaril, hote ali nehote, razbojnika z ročajem tako močno po glavi, da mu je razbil črepinjo in je mož padel mrtev na krov.
"Tu imaš. jezičnež, za svoje poročil'! Ako ostanejo ti ljudje trdovratni. sni«« delali zastonj."
Drugi razbojniki so razvideli j esuico kapitanovih besed in niso prav nič nasprotovali tej kazni ter so odpravili truplo svojega to-i vaiiša.
"Kakšno usmiljenje naj prfča kujemo od ljudi, ki ao tako brez srčni celo med seboj?" je izpre go vern iik of in povzdignil oči ik1
nebu.
B
"Moioite!" je zakričal kapitan, ki je izpraševal sedaj nadzornika <• tovorih v spodnjem delu ladje; ubofipi mož je odgovarjal, kolikor je znal in vedH. "Srebmina — denar za vojake — kje je?"
"Denar za vojake je v prosto rih z« pijačo, toda o srebrnim ne >*em ničeaar. Morebiti je kje v zabojih, ki ao škofova lastnina."
litosfere. Površina postane polna raz in razpok, ob katerih se pomaknejo posamezne grude zemeljske skorje druga proti drugi. — Vsaka tvorba razpoke, vsako premeščanje kamenih mas vodi pa nujno do potresa. Po potresu opazimo tamkaj nekaj časa ravnotežje. a kmalu se pojavijo nove napetosti, ki rastejo in povzročijo nove potrese.
Sedaj nam je jasno, zakaj so naj pogostejši potresi baš v ozemlju mladega gibanja. Iz tega vrzoka se pojavljajo manj močni in manj pogosti potresa v prelomih in udo-rih. Vsa ta zemlja so slabši, popustljivi deli zemeljske s-korje. v katerih se vsled notranje napetosti ravnotežje nadzeaneljskih plasti najlažje poruii.
Ravno tako pa je razumljivo, da so vedno redki potresi ali jih pa sploh ni v globoko arodiranih gorskih jedrih starih gubanj in prostranih nagubanih nižinah.
Jasno je. da trpijo pri vsakem premiku večje grude zemeljske skorje ravno robovi, in da je učinek potresa najbolj intenziven baš tu. Mejne črte premaknjenih grud so obenem potresne črte. Ker njih tvorba v glavnem še ni dovršena, ampak se razvaja sunek za sunkom dalje — se ponavljajo potresi na istem mestu, četudi z različno jakost jo, vendar vedno na isti svojevrstni način.
2. Vulkanske izbruhe spremljajo navadno manjši potresi, ki jih občutimo navadno le v okolici vulkane. Njih intenziteta je malenkostna. Mnogokrat so v stiku z eksplozivnimi izbruhi pare vulkanskem žrelu.
(Dalje prihodnjič.)
Njim podobni so takozvani tna gmartični potresa. Magma, ki se vzdigne v zemeljska notranjosti,, ne privre na prvršino, marveč, samo do skrepenele zemelji skorje v notranjosti. To velja po-' setao, za številne težke potrese,
Jatponska je svetovno znana kot dežela potresov in nikjer prebivalci ne dožive tako številnih in tako hudih potresov kot tu. Pojavi, ki sio.se te dni dogodili v zvezi s potresom, so v deželi vzhajajočega ?olnca takorekoč na dnevnem redu. Da se je nmrje vsled potresa nenavadno razburkalo, da je na daleč poplavilo ojbrežja, 'uničilo pristanišča ali pa ladje v bližini obrežja, vse to se je na Japonskem dogajalo često. Da so se pokazale preko dežele po več sto milj dolge razpoke, da so se ob njah ponekod UigrezniM ko«i zemeljske površine ali pa da 90 se na manjših otokih posamezni deli znižali pod morsko gladino, tudi to se je v -Japonski že večkrat opažalo. — Glede izbruha vulkanov je seveda isto.
Vprašal bi se človek, zakaj se te (Strahote dogajajo baš v Japonski. Xajpreje je treba pripomniti, la je Japonska le dežela, kjer potresni in vulkanski pojavi nasto pajo najhujše, da pa se ponavljajo z veliko trdovratnost jo in intenzivnostjo. v ne mnogo manjši silovitosti tudi v drugih deželah okoli Velikega ali Tihega oceana. — -Je namreč veleinteresanten pojav, da se kakor v velikanskem vencu vrstijo vulkani okrog tega oceana xl dolgega polotoka Kamčatke na vzhodnem koncu Sibirije, preko Japonske, Filipinov, Jave na otoke vzhodno od Avstralije, in pa na Irugi strani domala ob vsej za-padni obali Amerike, od skrajnega severa do skrajnega juga. V tem tem okviru največjega sve-'ovnega oceana se dviga na tisoče ognjenikov, katerih Izbrulii povzročajo najhujše potrese. Tu se nahajajo v zemeljski skorji največje razpoke, ob katerih menda se je ugreznilo dno Velikega oceana; ob teh razpokah pa so vulkani, po katerih prihaja razbeljena lava na površino. Ugrezanje pa se vrši očividno še vedno, seveda silno počasi, zato je ta pas ob velikanskem ognjeniskem okviru neprestano v nemiru, v vedno se ponavljajočih stresljajih. Najhujši vulkanski izbruhi in najsilnejše potresne katastrofe so se zgodile na tej črti. Katastrofa, ki je zadnje dni zadela Japonsko, je zadela, čeprav ne s tako strahoviti mi posledicami, že druge pokra ji ne in bo morda kmalu zopet po-setila druge.
77 znamk ss enem pismu.
Neko londonsko podjetje je za eksploataeijo petrolejskih vrelcev prejelo pred kratkim pismo od svojega, trgovskega zaupnika v Batoma. Pismo je prava (redkost. Na njem je naleplenih nič manj nego 77 znamk, ki predstavljajo vrednost 230 tisoč sovjetskih rabljev. Seveda je za veliko število5 znamk bil potreben poseben ovoj, na katerem so bile znamke nalepljene t dolgih vrstah. Londonski filatelisti so nenavadno zalepko odkupili za drag denar.	,
n n
B0JASL JUUUtftJTK 'GLAS WiM0DA\ MAJTEOJI
Društvo probujajočih se Madžarov se ne udejstvuje samo v Madžarski, ampak tudi v izgubljenih pokrajin ali nekdanje Madžarske. Tako imajo naprimer v Prekin ur ju v Murski Soboti in Dol. Lendavi iu v Medjimurju v Čakoveu svoje tajne sekcije, ki natančno zasledujejo vse dogodke, ki bi na katerikoli način mogli zbudita pri narodu ne vol jo in mrž-njo proti Jugoslaviji. Člani sekcij se rekruitirajo večinoma iz vrst intelektualcev, imajo pa tudi med svode zaupnike.
Da bi ne ostalo samo pri besedah, je trebalo praiktično preizkusiti prožnost zvestih, predvsem, kako bi se na dan signal obneslo kmečko ljudstvo in pa kako bi se v takem slučaju zadržala in sploh kaj ba ukrenila jugoslovanska oblast.
Labrali so si za to zaenkrat nesrečno vas Bdstniee. Storili pa so to na poseben, nadvse rafiniran način Bistričani so poznani kot korajžni, sajj ne mine leto, da bi ne ubili nekaj ljudi. Z Bistric je tudi zloglasni ropar Balažič, ki je imel ravnokar odsedeti daljšo ka zen, pa je pred kratkim ušel iz •sodnijsloih zapodov v Mariboru. Govorilo .se je, d a se skriva v domači vasi Bost rice in da ogroža vso okolico. Zato so dobili orožniki Črenšovcih ukaz. da ga ulove pod vsakim pogojem. V resnici pa Bala žK-a vsaj zadnji cas nd bilo v do mačam kraju in so Bistrieani to razglasili le z namenom, da bi iz vabili orožnike v nastavljeno past ^ato so poslali na orožniško postajo neko žensko, ki je izpoveda la, da 'labko izda kraj, kamor hod? Balažič prenočevat, samo da je ne bode izsdali. Tudi da ne smejo pri ti kot orožniki, ampak kot maski-rani civilisti. V veliki vnetosti so jo orožniki žailrbog dobesedno u bogali. Trije v civiliste preobleče ni in m ask i rani orožniki so na pravili zan je usode politi kotrak. Domačini sami so jih privedli do hiše, bi naj bil Balažič . Ko pa so enkrat prišli do hiše, so jih na dogovorjeno znamenje kakor zemlje vzraistli napadli domačini češ. da kradejo. Pretepli so jih do nezavesti, potem pa peljali odno-sno odvlekli k županu, da jim da nekak potni list. da jih lahko pe ljejo kot zločince naravnost- k so discu v f>ol. Lendavo. Pri županu so jih privezali k plotu in jih pretepali in opljuvaJi. Cela vas je prisostvovala živinskemu dogodku in rajala kakor ob orgijah slovitih španskih inkvizicij. Hoteli so imeti Jernejevo noč. za enkrat v — manjšem obsegu. Saj je rekel neki starec, da se bo 'tako zgodilo z vsemi slavskimi psi, kakorhitro se vrnejo Madžari. Med tem je začel najbolj ranjeni orožnik umirati, ostala dva pa sta ponovno padla v nezavest. Polivali so ju z vodo, da bi prišla k zavesti. Umirajo čega so vrgli na voz, ostala dva pa so privezali za vozom, da sta morala hoditi, od nosno so se jima noge vsled oslabelosti vlekle za vozom. Roke so jima zvezali tako silno, da so jima popokale kosti. Spotoma so jih neprestano pretepali in suvali in taki so prišli v Dol. Lendavo pred sod ni jo, češ, da so prignali zločince, ki so kradli. En orožnik je ob strašnih mukah in bolečinah umrl spotoma, drugi umira, tretji pa bo, če o-kreva, stoproeentrri invalid. Kako zverinsko so te zverine v človeški podobi postopale z ubogimi žrtvami, dokazuje zlasti, da so vsem trem zmečkali spolovila.
Sedaj se vrši najstrožja preiskava. Niti -zarote vodijo v Prek-murje. Gotovo je, da so sekcije probujajočih se Madžarov v Murski Soboti, v Dol. Lendavi in v Čakoveu v zvezi s strašnim dogodkom. Velike zasluge, da je ljudstvo tako poživtinilo, imata madžarska časopisa "Murska krajina" in "Ssabadsag", ki na naj-nesramnejši n%oin blatita predvsem Slovence in rujeta proti državi. Mnogo so pripomogle tudi strupene pridige in spovednica madžarskega župnika Cačija T Črenšovcih, pod katero fazo sna* dajo Bistrice in ps tukajšnja u-prava, prod vsem njen peedotav-nik okrajni glavar prekmurski,
Uašpar Lipovšek, ki ščiti najstru-penejše tukajšnje gade in je s svojim triletnim uradovaiijem. za pravil ves kredit Prekmurcev do Jugoslavije.
Merodajnam krogom naj bo stra sni dogodek zadnje svarilo, da. brez ozira na strankarstvo. po sedanji poti ne sme več naprej, sicer
su temeljito prenovilo, tedaj je njegov razpad samo še vprašanje časa.
Strela ubila "kvartopirca'
V sehi Odžaci v Vojvodini je strela udarila v hišo ekonoma pride do pravih Jernejevih noči Lovrenca Maja, ki je ravno igral Prekmurju.	! tar^ s tremi tovariši. Maj je bil
;na mestu mrtev, dočim so bili njegovi tovariši težko ranjeni in ožgani. Prepeljali so jih v novo-«<tdsko holniiu), kjer so jini nudili
.	prvo zdravniško pomoč.
Slavni grad, ki ima zahvaliti-----
svoj obstoj kaprici samopašnega J POTOVALKI ZASTOPNIKI, kralja, ki je dal zgraditi grad na|^ateri 50 pooblaščeni nabirati na-močvirnatem svetu, se bliža svoje-
Jsoda versaillskega gradu.
mu razpadu. Da so mogli postaviti temelj gradu, je bilo treba umetnim potoni osušiti močvirje, katero delo je opravilo na kraljev ukaz 30.000 vojakov, od katerih j:h je mnogo podleglo mrzlici. — Napaka fumlamentiranja t«*ga gradu se maščuje danes s tem. da je to poslopje istotako nujno potrebno popravila, kakor ga je potrebna mirovna pogodba, ki je bila podpisana v tem gradu. Po izjavah strokovnjaških arhitektov ne bo mogoče gradu popraviti samo s "krp ari jo". Glede gradu kakor glede pogodbe velja, da je treba popolno prenovitve. Del gradu so že prenovili, toda še vedno je videt t po neštetih dvoranah razpo-kane stebre in stene. Ako se ne bo celega gradu v najkrajšem ea-
roenino za "Glas Naroda", so: Joseph Čeme, Anton Simdič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
Preženite bolečino!
Okorelo rame, otrpljena mišica, n&tegnjen sklep— vie to spremlja BOLEČINA. Toda
v drgni te nekoliko
PAIN-EXPELLERJA
na bolečo po vrtino, in bolečina bo
hitro izginila. Pain-Expeller in bolečina sta si smrtna sovražnika. Dobite Be danes steklenico pri svojem lekarnarja, 35c. in 70c. Glejte, da bo na zavojčku tvornifika znamka SIDRO. Zavrnite VBe ponaredbe.
F. AD. RICHTER & CO. 104.114 Sooth 4th S t-« Brooklyn. N. Y. •
Hranjenje
ustvarja ugodne prilike, katere razsipnost ovira,
postavlja temelj neodvisnosti v Vaši bodočnosti,
navdušuje k stvarnemu delu, katero je edini pogoj napredka.
Odločite se za varčevanje s tem, da uložite prihranke pri nas na —
"Special Interest Account
99
Sigurnost zajamčena,
4%
obresti na 1 e to.
Vse vloge narejene do 1. oktobra obrestujejo se že s
1* oktobrom t. 1.
Denarne nakaznice izplačujemo točno, brzo in ceno potom pošte, brzojavnega pisma ali brzojava.
Dolarske nakaznice izplačujemo v efektivnih ameriških dolarjih v Trstu, Opatiji in Zadru.
Zastopamo vse prekmorske parobrodne proge in preskrbimo potrebne listine za priseljevanje.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, :	: New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
Izšla je nova izdaja
'PESMJUU6A GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove. , Uredil MATEJ HUBAD i 1 '
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli hlSlcl; a ProSoja; 0. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	&e ena ; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnfice; 14. Lahko noč; Ifi. Deklica mila; 16. Slanca ; 17. Vabilo; 18. Pa-stirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvic-a; 21. Prošnja; 22. Imel wm ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad; 29. Rožica I slavulj; 30. Nasa zvezda; 31. Labko nof; 82. Pod noč; 33. Kaj bi te prašal: 34. Bože pravde; 35. Na grobih: 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. UsliSl nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Ob- " laček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova ; 47. Katrica: 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož; 50. Zdravim; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak Saloatna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam v rute; 59. Slovenac. Srb. Hrvat; 60. NaSa zvezda; 61. V slovo; 62. I*-gubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. G'ejte, kako umira pra-vlfini; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj,. 67. Hey Sloveni. 71. E>o-movlni;*72. SokoLska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. DomoTina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 70. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čutiS. Srbine tužni?; 81. Pobratlmija; 82. Pomlad In lesen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, NJoj; 87. Njega ni; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri oknu sva molče slonela; 92. Strunam; 03. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-£nja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Lju-besen in pomlad; 99. Lahko noč; 100. Raztanek; 10L Svra-Čanje; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
GLAS NARODA'
Ti V.
Cortlandt Street
New York

t
, i&imiSiiL fi
G-L.AS NARODA, 26. SEPT. 1923
CAROVNICA
Spisal JEAX BAMEAU.

Za "OUa Naroda" poslovenil J. T.
6	(Nadaljevanje.)
To vprašanje jo je jako presenetilo. Ali naj mu dovoli ta sestanek 1 Kajrri <«] nj*> je zahteval sestanek, niče^r več in ničesar manj.
—	Pri stezi vhn bom čakala.
—	Pri kateri stezi f
—	Pri treh stopnicah, ki vodijo v naš vrt.
—	Ik>br<\ — je odvrnil. — Na*videnje, ljuba gospodična.
Priklonil je in nasmehnil ter odšel hitrih 'korakov prcrti
vasi.
Preti vratmi zapuščenega mlina je stala Melanija ter gledala za njim. Tresla >.e je samega razburjenja, in nekaj .sladkega, nekaj it««tilej nep« /ji an eg a plak> po nji.
Oh kako ja^no je sijalo solnce ! Tako se je bleščalo krog nje, da je morali oči napol zapreti.
Par trenutkov je še videla vitko postavo mtadaniea, ki je stopa! prt-ko j»olja, Zatem pa ni videla ničesar več, niti mladeniča, niti obali, m t. i morja, pač pa samo neizmerno prostornino luči in svetlobe in upanja.
# * *
—	Ah, ljuba Melanija, srce imaš tako veliko, da bi lahko vso šolo obdarila /. njim. pa bi ti ga še do*ti ostalo, toda pamet . . .
Tako so ji nepre.stano govorile nune v samostanu.
O t«*»n je premišljevala Melanija, ko se je vračala proti domu.
V nj«fiern srcu se je porodilo veliko upanje — da bo dobila nazaj »tvojo izgubljeno prijateljico.
In dobila jo bo s posredovanjem tega lepega Parižana, ki zna tako lepo igrati gosli.
—	Kako se vendar imenuje? Niti predstavil se mi ni.
Nehote je >egla v žep te pogledala na karto, ki jo je imela njena nova k,oza na vratu.
—	Pascal Aubier. Čudno ime. In kje stanuje? V kotičku karte je bilo natiskano z malimi črkami: Luksemburka ulica 55. Bog ve, kaj je ' S čim se havi? Tega pa ni bilo na karti. Nekaj boljšega mora loti, kjer je tako eleganten. Morda je študent? Jurist mogoče? Koliko je star T Dvajset, kvečjem štiriindvajset let. Njegove brčice so mehkemu mahu podobne in njegove oči kot oči o*roka. Zelenkaste so, toda silno nežne. To prav natančno ve, četudi ga je samo enkrat ali dvakrat pogledala.
Naenkrat je pa od kimala z glavo, kot da bi muhe.
O deci in strankah«
Fr. Ž.
Kar se mene tiče, naj se mi za- j la pol pajka na steni, koj je ome meri ali ne, jaz ljubim naše stran-Idlela in po&lala na vseučilišče po ke navzlic temu, da so take, kakr-1 profesorja kemije, da ji ga bo sne so. Kajti imam deco, štiri so, pregnal; in kake je počela histori-poznam jim dušo in jo upoštevam, je zaradi podgan poti streho, ki in jili imam rad. Stranke pa so niti naše niso bile, tega se ne da kakor deca — Bog jim daj zdrav- povedati! Dejal sem, ako dobimo je! — in ni to nikakšna razžali- psa v hišo. majka nam gre iz hiše. tev: .stranka je binožica, v mno- Nato so odnehali in so si zaže-žici se razodeva duša v najpripro- leli avtotrobilo. tako, ki dela tutu stejših oblikah baš tako kakor pri — tutu. Majhen. ročen voziček že deci in tudi ni vredno, da bi se | imajo, zato mi ni treba skrbeti za
človek razburjal in jezil .
Na primer zastran želja — stranke niikdar ne dajo miru, milijon knajo želja; pa si enako deca
avto — cesar jim nedostaje, je le zgolj trobilo.
Zahteval sem pojasnilo, kako so vozili do sedaj. Odgovorili so, da
ves dan razmišljuje: to bi rada, in	zelo slabo — trobiti morajo kar
to in to.	na sama gola usta, pa kadar hi-
Moja deca je pismena in člta	tro zavijejo okoli vogala, skoro
male oglase in gre po cesti in	vsakikrat se jim voz j>revrne —
gleda po izložbah, pa se ji kar na	videl bom, strahovita se bo še
debelo porajajo potreb in vse so	pripetila nezgoda in vse samo za-
tehtne in nujne. In pof&n našču-	to, ker nimajo trobila,
vajo najmlajšega, ta je najmanj	Človek sedi za pisalno mizo in mročji in mu zato pripisuje.' > naj-1 bi rad delal, pa ne more. venomer
večji vpliv in ga spn t« nadme svojimi željami. Danes je sobota — v teku tega tetina so bili zaže-eli sledeče stvari: Udomačenega jastreba Dobro ohranjeno damsko kolo. Potem gramofon. Peticji za gramofon so dodali nagibe. Rekli so.
mora poslušati deco in njene želje jn ji resno odgovarjati. Od križal sem se jih. da sem čul, da bodo avtotrobila po žetvi cenejša. Nič se ne ve. morebiti bodo re* in bi bil očitek prezgodaj, da sem se zlagal.
...	Pa so med tem govorili z majko
iko kupim gramofon, lahko pro- in jim je majka patrdUa, da ^
da klavir in to bo sijajna kupci- ne bi mmla y hišo in ^^ žiyal
ja. Preostale mi bodo neizmerni- ki M ^ trpela bi bil kanari:.ek>
vote denarja m ne bom v zadre- Zda- ^ na mah pwgbm d
?i, ko moja najstarejša potrebuje U so vse sile zbrali za kanarčka ,n jermen za knjige, ako hočem, da l h kanar5ku zahtevaili še sami?. nadaljuje študije, najmlajši pa bo ko in so se Arejrali in st r kako koro bre* naramnic in bo moral l>odo razpolagaH z ^ tim zar0. v rokah nositi hlače v solo! In tu-1 dom kdo bo katere?a dobU kol!-
Ji to so mi predočili, vsak mesec
si bom prištedil pri klavirskih u-|obrniu dengr rah t isoč kron, še več pa si bom hotela od pod iti i >ri;šte<lil škodljive jeze, ki me ob$
„ _	.	.... .	(jeg-a stane klavir, ker se ga učita
O čem vendar premrl ju jem? Take imsli so nespodotme.	dya starejša> toda kako!
Ker je bd gospod ,«-ecej prijazen, je sklenila obdržati njegovo Pctem pa so si želeli arabsko koso dokler svoje ne dobi nazaj. Nekaj časa je hodila po vrtu in ni | puSk(> Iztatnili so jo pri starinar-
vedela, kako bi unieila čas.	J- ,	- *	, . .
ju v oknu, jako je dolga in bi jo
!ahko nosili vsi štirje hkratu, so
dejali. Tri dni so gonili arabsko
puško in je bil starejši razžaljen
ko jih bodo prodali in kako bodo
Vsled nepremišljene besede maj-kine je bila stvar postala kočljiva in ni šlo drugače, izjavil sem, da jim kanarčka ne le ne branim, nego da sem jako zavzet zanj in trdno upam, da na mga skoro na-
kloni ugodna prilika. Morebiti kdo umre, sem dejal, in nam zapusti kanarčka; ali pa nam zdaj poleti, ko je vroče in imamo okna odprta, morebiti kateri prileti v sobo; ali pa naletim v starini na katerega, da bo bolj poceni in mu bodo kos moja sredstva. Skratka — skušal sem doseči odloga.
yZastonj, to pot se niso dali odpraviti in so pričeli s puntom. — Stopili so vkupaj in so zatulili: — Uuu! — in so kakor na povelje zopet utihnili. To so ponavljali in je bilo precej grozno jih slišati. Potem so stopnjevali nemire in so zažugali. d »bodo podrli peč.
Naša peč je jako nežna in občutljiva. — če ji daš bolj trdo besedo se že zaguglje. Gospodar bi se nas rad iznebil iz .stanovanja in noče nič slišati o popravilih. Pa če bi prav lepo in ljubeznivo ravnati » pečjo, to zimo bi še utegnila preživeti.
Zdaj, ko so se nemiri umerili baš zoper najnevarnejšo točko, zoper peč, .sem spoznal, prišel je čas in ne bo šlo brez gmotnih žrtev, da se nezadovoljstvo pomiri. In sem globoko segel v žep in sem jim dal štiri krone.
Na vogalu naše ulice je prodajalna, tam dobiš za štiri 'krone precejšen kos oblata. za četrt inko pole ga je gotovo, stvar ni draga. In so šli, eden je kupoval in plačeval, trije so bili za priče tako pri kupčiji kakor na poti domov, da bi oblat ne utrpel prevelike škode. Doma so vzeli naprstnik in si ž njim iz oblata izrezali hostije. potem pa priredili svečano obhajilo. Pobožno so klečali za prgt-njeno pručico; eden je bil mašnUc in jim je dajal v odprte gobčke oblatove kolobareke, zraven pa govoril svetotajne besede: — Hosti-jam te, hostijam te, hostijam te! — in jih je obhajal toliko časa, dokler je bilo kaj oblata.
In so bili jako srečni in popolnoma zadovoljni brez kanačka.
Tako tudi naše ljube stranke: luno zahtevajo z neba in zvezde,
Kretanje parnikov - Shipping News

29. Mpttmbra
Albania, Cherbourg; Laffayette, Htm Olympic. Cherbourg; Rotterdam, Boulogne; Columbua, Bremen.
2.	oktobra:
Pittsburgh. Cherbourg. Bremen; Pres. Arthur. Cherbourg-, Breirven; Resolute, Cherbourg. Hamburg; Aqultanla, -Cherbourg.
3.	oktobra:
Pari®, Havre; Belgenland. Cherbourg; Pre®. Polk Cherbourg; Seydlltx, Bremen; Conte Rosso. Genoa.
4.	oktobra: Westphalia, Hamburg.
•. oktobra:
Homeric. Cherbourg: George Washington, Cherbourg, Bremen; Orcu, Cherbourg Hamburg; Volendam. Boulogne.
». oktobra:
Leviathan, Cherbourg;
Cherbourg.
Mauritania,
10.	oktobra:
France, Havre; Pre«. Carfleld. Cherbourg; Yorck, Bremen.
11.	oktobra:
Pres. Wilson. Trst: Mount Clay. Ham. burg.
13. oktobra:
Majestic. Cherbourg; America. Cherbourg. Bremen; Saxonla. Cherbourg; Chicago. Havre; Orduna Cherbourg. Hamburg: Ryndam. Boulogne.
18. oktobra:
Berengaria, Cherbourg; Reliance Cher« bourg, Hamburg; Canoplc, Cherbourg, Bremen.
17.	oktobra:
Muenchen. Hamburg; Pres. Adama, Cherbourg; Tyrrhenia, Cherbourg, Hamburg.
18.	oktobra:
Albert Ballln, Hamburg; Rochambeau, Havre.
20. oktobra:
La Savolo, Havre: Olympic. Cherbourg; Ohio, Cherbourg. Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Leviathan, Cher, bourg.
23.	oktobra:
Aqultanla, Cherbourg; Pres. Rooaevelt, Cherbourg, Bremen.
24.	oktobra:
Paris. Havre; Prea. Monroe. Cherbourg.
25.	oktobra:
Thuringla, Hamburg; Culombo. Genoa. 27. oktobra:
Homeric. Cherbourg; Orbita. Cherbourg,
Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg, 'Iramen; V en Jam, Boulogne.
10. oktobra:
Resolute Cherbourg. Hamburg.
Mauretania, Cherbourg.
31. oktobra:
France. Havre; Pittsburgh. Cherbourg. Bremtn; Bremen, Bremen; America, Genoa: Bevedere. Trst.
in groze z buno zoper državo, ki bi mogli brez nje živeti prav toliko, kakor deca brez .staršev, potem se pa pomirijo, če dobe tri kapljice dežja. Take so kakor nedolžna deca in jih imam res rad.
Naenkrat je i>a otekla v svojo sobo ter se postavila pred ogledalo.
Oči so se ji bleščale in izdajale tajno veselje. Tisoč novih misli ji je rojilo po glavi.
—	Zakaj je bil mladenič ž njo tako prijazen? Ali samo zastran-tega, da U popravil krivico, ki jo je storil? Xe, ne, to pomeni vse kaj drugegii. To je prav dobro občutila.
In katera ženska, ka<«-ra deklica, pa naj bo še tako mlada, tega ne občuti? Izprevidela je, da goji napram nji nekako simpatijo. Morda celo več kot simpatijo.
—	Torej sem res nekoliko lepa? — se je vpraševala, ko se je j gledala v ogledalo. — Ne. ne, nisem lepa. Glava bi že še bila, toda ooi so prevelike in pretemiie. In lica so prerdeča. Že v samostanu so ji rekli "rdečeličnic«". Jezna je bila in je večkrat sama povzročila krvavenje Lz nosu. Parlcrat ji je pomagalo, da je postala tako bleda kot njena součenka Stella Morin, ki je dobila vee ljubavnih ponudb, predno je končala šolo.
Najbolj jo je je/ilo, ker ie imela preozska ramena. Ne, tako kras-nega oprsja kot Stella, ne bo nikdar imela. Ona je bila širokopleča in tenka čez pas.
Poč ami i»e je bližal večer. V daljavi je šumelo morje. Na zapa-du ne je rdečLlo nebo.
Sla je v vrt rože pogledat, ali pa kaj drugega Čakat.
in se je jokal, ko sem mu rekel, la je magarac.
V tivolskem drevoredu proti Šiški stoji šotor s streliščem, — tam mi je deca kuhana in pečena, ves dan bi gledala — naj gleda, iaj nič ne stane! Pa je spred na stebrišču nabito naznanilo, da je strelišče na prodaj. In že je deca ■.oglasno sklenila, da mora imeti to strelišče, drugače jih ne veseli več šola in mi bodo domov nosili J ^veke — slabemu redu se pravi j .*vek — skratka, jim torej kupim »trelišče. Ne maram obrazo* in , ioka, pa sem jih pohvalil, kako rele in pametne imajo misli, in -»em jim čestital in se izjavil prijavljenega jim tudi dejanski ra-• :odti svoje zadovoljstvo in pri-' -.pevati k uresničenju izražene že-
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovee.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L, 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
Ni čakala dolgo.
— Dober večer, gospodična — jo je pozdravil mehki glas go- j jje dve kronL Razveselili so se in s poda Aubirra. Tako mehak je bil njegov glas kot glas njegovih | >0 dodali svoje prihranke in je
j vrglo vsega vkupe 25 kron in so
ti
gosli.	«
Deklica se je .streha in ni odvrnila na pozdrav. Nawlcnila se je na zid in gledala v tla.
—	Ali ste pridržali mojo kozo? — jo je vprašaj.
—	Da, gospod ...	11 V
—	Kje jo (>a imate?
—	Na Lstem mestu kot je bila moja.	^
—	To je pa veliko odlikovanje zame.	' \
—	Kaj pa vi, gospod, ali ste kaj poizvedeli?	*'»
—	Žal ne. Bil sem pri vseh mesarjih v Saint Oeranu, ogledal sera si vse koze, pa ni nobena sličila vaši. Vsi mesarji so mi pa nadalje obljubili, da jo ne bodo zaklali, če bi jo kdo prinesel prodat.
—	Morda je pa tat ne bo nesel v Saint Cleran?
—	Kara pa drugam?
—	Ne vem. Toda jutri bo velik semenj v Maricku. Tja pripeljejo na Mtotine in stotine koz.
—	No bom šel pk v Mariek.
—	Ne, gospod, vi site predobri. Sicer bi pa tudi moje koze ne
poznali.
—	Kako da ne ? Orna je in tri rjavordeče proge ima na sebi. Izmed tisočerih bi jo spoznal.
—	Veliko je takih, ki so črne in imajo tri proge. Jaz sama bom šla v Marick.	*
—	Kako? Z vozom i
vt	»	- r t " t '	t i.« i«
—	Ne, pes.
'— 0, to je predaleč, d tukaj do Maricka je najmanj dvanajst
kilometrov.
—	Štirinajst jih je.
—	Dobro, greva skupaj, toda z vozosn. Nekaj mi pravi, da bova v Maricku pravza^otovo dobila vašo izgubljeno prijateljico. Sicer s« pa že zdavnaj želim ogledati to mesto. Vi boste pa toliko dobri, kaj ne, da mi boste raakazali vse mestne znamenitosti. Kdaj »e odpraviva t
Melanija j« še vedno stala in gledala v tla. Med pogovorom z mladeničem je raartrgala šopek evetli«, ki jih je imela v roki. .Ali naj Bpcejme njegovo vabilo? Ali naj se pelja ž njim v Marick? Bedi pa ni mogla "ne", ko je pogledala v njegove nežne oči.
(Dalje prihodnji«.) ^ A	____
me poslali, naj grem vprašat, ali je dovolj. Pa ni bilo!
Potem mi je zjutraj pri kavi Lev, najmlajši, zastavil nenadno vprašanje, koliko stane pasja — znamka.
Začudil sem se, kaj je s pasjo znamko in sem ga vprašal, mar si jo namerava nabaviti in si jo bo obesil na vrat in bo tak tekal o-koli, kakor je bil to storil o prt*, slem sv. Miklavžu s kravjim zvoncem in sem bil stvar že povedal o drugi priliki. Šinilo pa mi je hkratu skoz glavo, kaj če sem v listih prezrl, otroci so pa zapazili, da u-vaja magistrat poleg pasjega še otroški davek "— toliko govore o potrebi novih davkov — in bi o-troci potem morali nositi znamke kakor jih nosijo kužki, in kogar bi zasačili brez nje, tega bi ujel in pobral ne vem kdo — lahko bi se za to opravilo razpisalo mesto ravnatelja.
Toda stvar ni bila tako huda in je povedal Lev,, a vprašuje zato ako pasja znamka qf bi bila pre d rasa, bi ei kupil psa, in sicer hrta. Posnel sem, da je znamka tisto, kar je na psa najdražje, pes sam da ne more biti drag, saj psi rast o sami od sebe in jih ni treba konti, kakor se kujejo znamke
Izgovoril sem se na ženo. Dejal sem, majka ne trpi živali v stanovanju — zadnjič je zasledi
0
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	,79
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu alika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	Ji
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	Jt§
Ne ▼ Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	»6i
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	1 ,
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. \ V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr« Kanstvem in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	M
Halo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenja slovenskega ljudstva ter so zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih	—>
Vsebuje 231 strani,	Ji/
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. '
KVi mirta Iti i roman. Po Vsem sveta Ff!ftwft po-vest, ki opisuje premetenost tajnega policista \ Sherlock Holm ess ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim sločinoa*. Vsebuje 144 strani	JO
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewica.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja is trpljenja. Vsebuje 123 strani,	JtB
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Senoa. \ Zgodovinska povest Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki pnnt in kako so M Basi očaki, na čela jim kmečki kralj Matija Gubee, * nadalje kmet Elija Gregorii in drugi kmeftki * junaki borili zoper prevzetne grsSSalce in joas> Sko wwilrsli mnčeniške smrti. r Vsebuje 378 strani,	.10
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
New York
PROŠNJA.
Vljudno prosim vse svoje prijatelje in znance, sploh vse rojake sirom Amerike, ako je kateremu kaj znano, kje se nahajajo moji bratranci, da mi blagovoli naznaniti. ali ako sami čitajo te vrstice, naj se mi javijo. Imena mi niso znana. Očetovo ime je TOMAŽ FT.IS, rojen v Sv. Lenartu, občina Gore pri trgu Tifar. On je umrl v Ameriki leta 190S. in je zapustil 3 sine in svoj dom. Moje ime je Jožef Pits in se nahajam na Xem«kem. #Ako je kateremu kaj zneno o zgoraj navedenih, naj prijavi Mr. John Janežleu na spodaj navedeni naslov, kateri mi vsa tozadevna obvestila rade vol je pošlje. Za storjeno uslugo se že vsakemu vnaprej iskreno zahvaljujem. Naslov: Mr. John Janeža?, Box 65, Fredericks!own, Pa.
(24-26—9)
Prav vsakdo—
kdor kaj ižče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —■
mali oglasi ▼ "Gla* Naroda".
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
da Je natenko poučen o potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. M io r ireS ■ potovanjem. Vsled dolgoletne laknSoJe nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo redno tudi umo nsj-boUA* parnlka. ki Imajo kabine v
m.
se se šaman IH potovati t atari kraj. nam pWt« ker Se te v VaSo korist.
VuSI Ml, U te nteo •merltkl SrSav-Ijanl, mmJo potovati v atari kraj na »blata In |lm Ja *ov«l]ana vrniti ee. Na telja dajemo vsakamu te-■atfavna pojaanla.
Kder Ml flaMtl isifctti sil nance Is starega kraja, saj nam pila aa navodila, kajti Stavilo priseljencev je omejena
Za potne stroike Izplačuje pe na-hs naroSUa Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
Ne« Y<
*
Stench
CcK4tw 04 >6UJQ V,
New Yorlc. Plymouth, Havre, Patri* LAFAYETTE 29. «ept.; 10. nov,
PARIS ____ 3. okt.; 24. okt.; 14. nov.
FRANCE .. 10. okt.; 31. okt.: 5. dec.
New York. Havre, P«rla
ROUSSILLON ............ 6. oktobra
CHICAGO ................ 13. oktobra
ROCHAMBEAU .......... 18. oktobra
LA SAVOIE .............. 20. oktobra
New York. Vigo [Spain), Bordeaux
LA BOURDONNAIS ......... 27. okt.
Pfflt« 'a MTodi'a UValaoa i|atn ali aa rtani «r<4: 19 STATE STREET.	NEW YORK
Ostavko na državno službo
je podal pri ma ribo risk eni okrožnem sodišču sodnik dr. Jereb in stopil v notarsko piisamo. Najboljši sodniki zapuščajo drž. službo, kor ne bt»rejo izhajati s plačo.
MOŠKI! Zmtčttlte m Proti nalutaja
Nabavit« ai najboljio zai*ito PREPRE^SA u MO^KE Velika tuba 35c. Kit («'■) «1 V« lalcanarji ali San-Y-Kit Dap t: B 92 Beakman St.. New York Piiite za okrožnico.
aovKimaa in «01 as nahoda*
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A
Hajeevejla flutrovaaa VasboJslMB itrul V Ona s potarina 9L-* ^a ■Lovmo publuhdt« m«
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jugoslaviji —
»e more izplavati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to Je približno $200.— aa enega potnika.
V »lučaju, da naslovljenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi omeatno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke ▼ Jugoelavl-Jo.
SpioSno mnenje vlada, da ae Čeki, ki ae gl*se na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa nI res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarja
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripis vnl za ljndl na deželi, ker so banke oddaljene Is Izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, da ao jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na dežeU ln ne potujejo r Ameriko, Je najbolje po-fiUjatl denar navadnim potem t dinarjih, kateri ae Jim izplačajo na zadnji poŠti brez neprlllk.
Tudi za nabavo potnega Usta (— (posa) Je najprlpravneje poalatl dinarje. Dokler namreč potni llat nI potrjen od ameriškega konzula, na more potnik dvigniti dolarjev. StroSke za razne listine ln potni llat se ps lahko plača tudi a dinarji.
V Italiji in
ozemlju —
ao veljavne povsem dragaCas odredbe ter lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljnbnega zneska. Ca Ja ps namenjen denar le as potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: I»> plačati le. ako naalovnik potuje.
Vsled naralČujoSh etrolkov — * morali odločiti prerredlfl prl-
Btojblno aa dolarska Izplačila sledi: Za Izplačila do $25. računamo po 75 centov; od 128. naprej po S*, to )e po S cente od dolarja.
Ka
Tt pristojbina jt reljama ■ dolarska t^Haffle v Jncoalavljl ta IfcalUL
FRANK SAKSER STATE RANK
SZ CeitlaaA St., New Terk City