Na svitlobo dane 0 krajnske kmetijske družbe Tečaj V srédo 13. a rud na 184 List SO. Serce moje Po ilirskim M. Bogoviča. uden gost je serce moje , Ravno kot priprosto dete 9 Zdaj počenja sale svoje i Skače ? poje 9 vénce plete T In zdaj spet, nej Bog pomaga ]Ve veš zakaj tuži in plače ? Pa se kmalo spe't prema 9 De veselo poje in skače fiđaj je boljši drevesa presajati jeseni ali spomladi? o V ti reči je veliko nasprotnih misel. Nekteri vert narji pravijo, de je drevesa boljši o jeseni, spomladi presajati, nekterim je vse eno. drugi pa Tisti, ki jesen za nar pripravniši čas imajo, ter dijo: de v suhi 9 rahli 9 pešnati zemlji 9 ce ne pride zgo dej huda zima, drevesne korenine pozimi nastavijo precej tistih tanjkih koreninic (sčsavk), ktere iz stranic na vse kraje rastejo in iz zemlje rodovitnost sčsajo ; te male koreninice pravijo se pri spomladanjskim presa janju, če se še tako skerbno zgodi, lahko pokoncajo; in kér so poléti že zeleno kožico čez se dobile, tudi ne zmerznejo lahko. To bi bílo že vse prav in dobro, pa kdo nam dober zima mehka? Ce je pa zima oj s tra, seže stoji, de bo zmerzlína tako globoko zemljo, de koreníne v srežu ne morejo sčsavk nastavljati, in de pri obrezo- v prekopano vanju ranjene koreníne pozebejo, ako jih vertnár gladko ne prireze in z voskam ne zamaže ; ali pa pridejo takó ob svojo moč, de imajo spomladi veliko opraviti, de zimsko škodo spet poravnajo in se ožive. Tudi se zna drevesam pri obrezovanju véj pri verhéh velika škoda zgoditi, de 9 se prirezane veje pozimi posuse, in takó se primeri kar nek z veden vertnár pravi : „Obrezovanje dre ves o jeseni se mi zdí, kakor striženje ovcá o jeseni — oboje je napěno." kon pripi • V m e čas 9 njeni Res je, ^t^ji ji ^^ * » J> ^a listjí spomladanjski čas nastop 9 nar presajati. jeseni okoli presajenih korenín stroh ali plev, spersteni ^a pezdirja ali enake soderge osuješ in s perstjó zadelaš, jim ne bo zima škodovala — ali tako ravnanje je sitno, če imaš veliko di presaditi 9 m miši boj rade gnjezda v to oklado edile. Veliko skušinj imam v tnarsťv 9 pa m drevés se mije posušilo pri s p omladanj skim, veliko ve pa pri jesenskim presajanju. Zato ostanem pri spom ladanjskim se vé de di nikoli ne presajam 9 ka der že muzira v les gre in perje zelenéti zacnè. dam De je pa zemlja za presajanje dobro pripravlj zgodej o j preden zrnerzovati začne , jame skopati za jabelka in hruške 24 čevlj 9 3 čev globoke, 4 pa široke. Perst pa, kader jamo koplj 9 ločim. Verhno rodovitno denem na eno stran, šuto in kamne pa preč spravim. Skopana perst se čez zimo sama zrahlja in obile rodovitnosti navzame. Pri sajenji denem nar boljši perst verh korenín. — Ako je zemlja pešnata in rahlja, zalijem koreníne, de jim Pri zemlji, ki je na dnu močirna suša 9 ne škodj dam jame 4 ( evlj cr to loboke skopati in kakor de bi ceví napravil, položím cegla va-nje, kar storí, de se voda lahko od-Na te cegle veržem toliko perští, kolikor je je kosove teka. treba, de ne pridejo koreníne kmalo do ceglatne podla kar se je posebno pri jabelkih menj bati, kak 9 pri hru š kali 9 kér ne storij tako dolgih korenín. Tako ravnam pri opi presajanju mladih dreves in še vselej sim jo dobro ivil. -, Nemški vertnar. Opomin krajnskim kmetam zastran gojzdnih služnost. Žalostné reči slišimo od nekterih krajev, de nekteri kmetje, ki imajo v grajšinskih gojzdih pravico les se- ka ti (gojzdno služnost, Wald-Servituť), pokončujejo gojzde (borste), sekajo kar le morejo lesá, brez de bi kteriga člověka prašali ; nekteri pa grajšinam še clo branijo, de ne smejo clo nič sekati. V saboto večer smo slišali na nekim očitnim kraji V težki, ilovnati in vlažni zemlji pravijo pismo brati, v kterim se nek grajšak, ki si je na No vertnarji — nej se drevesa nikdar o jeseni ne presajajo. trajnskim pred nekimi léti °rajšino z velikim gojzdam Po mojih skušnjah je za vse plemena sadja in tčrt kupil 9 silno pritoži čez ropanje svojih gojzdov Sflíl ter pravi: de nima clo nobeniga veselja v tako deželo priti, kjer si še člověk svojiga premoženja ni svest. To od svojih rojakov slišati nas je globoko v serce zabolelo. Krajnci! Kdor si v kakoršni naj si bodi reči sam s silo pravico delà, zapustí pot postave in si ima sam sebi vse nasledke pripisati, ki izvirajo iz brez-postavniga ravnanja. Dobro vémo, de imate pravíce v gojzdih les sekati, pa tudi to dobro vémo, de se vam ta pravica nikakor krajšati ne sme, in de se vam tudi krajsala ne bo. Tudi to dobro vémo, de so semtertje razpertíje in tožbe med kmeti in grajšinami zavoljo téh pravíc, ktere se že dolgo časa vlečejo, brez de bi bile po starih postavah razsojene bile. Vse to je gotovo. Ali, prijatli ! vse to ne Vam ne graj-šinam še pravíce ne da, de bi le sekira pravdo razsodila, de bi gojzde p okonče val i, kakor de bi ne bilo nobeniga gospodarja. Kam bo to prišlo? K nič dobrimu. Novi ministri so pravični in natanjčni možjé, ki ne bojo terpeli, de bi vsákle po svoji glavi ravnal in de bi storil, kar njemu kaže. In hvala Bogú, de smo take ministre dobili ! Tudi deržavni zbor bo po pravici to reč razsodel — in Bog daj ! de bi kmalo to storil, kar bi bil imel že davnej storiti, namést de je z drugimi rečmí čas tratil. Kaj pa potem, ako bi se moglo nepravično vzeto po verni ti ali pa ko bi se poraj-talo na tem, kar bo kterimu prihodnjič v njegovo last-nino odločeno. Kaj tedej pomaga sedanje ropanje gojzdov? Nič druziga, kakor de bomo — kér noben tak člověk na novo zasajenje lesa ne misli — v kratkim ob včs les prišli, in de naši nasledniki ne bojo imeli s čim kuriti. Kaj boste po tem imeli nad tistimi deli, ki vam bojo v last ni no odločeni, če druziga ne bo na njih najti, kot germovje ? Te žalostné nasledke bi imeli posebno gruntarji in soseske dobro premisliti, kér njih bo enkrat po takim pokončanji govjzdov nar veči škoda zadéla. Kaj praša kaj žar brez grunta po tem: ali bo za njim še trava rasla ali ne! 1 Kaj je tedaj storiti, de se tacimu nepostavnimu ropanju gojzdov konec storí? Ob kratkim to lé: Dokler ni nova postava čez gojzde dana, in dokler ni po postavi izgovor je no, kako se bo gojzdnim služnostim pravica zgodila, nej kmetje in g r a j š i n e r a v-n a j o v prijazni z a s t o p n o s t i med s e b o j , in pravica nej se vselej po postavah iše, ktere še zdej v e 1 j a j o. Dokler ni p o novi postavi pravda stekla, nej si nihče s silo ptujiga blaga ne p rila štuje! Sej ne bo dolgo teipélo, de se bo ta reč razsodila ! lićtiiia i&a Tei'zaskim« Slivje pri Terstu 26. listopada 1848. Pač je res, de moča dva kosa kruha pojé, suša pa le eniga. Pri nas je bila to léto tako velika suša, de stari ljudjé take ne pomnijo. Drugi dan maliga serpana je bil pri naš zadnji dež, kteri je pràv dobro pomočil, po tém ste prišle še dve majhni plohi 4. in 17. velikiga serpana, tako de je obákrat le komej eno pičlo uro de-ževalo. Dobriga dežja ni bilo do 12. kimovca; ta dan je pa dež spet pràv pràv dobro pomočil. Do te dôbe je bilo vidi ti vse kakor zgorelo, tla so bile rujave kakor pozimi, trava se ni dala kositi, se je le drobila pod koso, vsi kali (Wasserbehálter) in štirne so se bile posušile, delječ po eno uro so gonili živino napajat in napol blatno vodo so ljudjé za kulio rabili. Mlado drevje se je posušilo, rose ni bilo skorej nobeno jutro viditi, suh veter je zmerej pihal. Zelje je bilo bledo in je šumelo k« listje, kader je veter popihal, njive so bile viditi vse požgane, takó de so ljudjé zlo obupali; dežja so proti zadnjim več zató prosili, de bi od žeje ne poginili, kakor de bi jim za kak pridelk še kaj koristiti mogel. In vender dež od 12. kimovca je vso na-toro predelal. Vse je oživélo, vse je začelo spet zeleneti ; zelje je začelo lepe glave delati, repa, ktere poprej ni bilo viditi, se je pràv odebelila, in vse skuhe (Kuchenge-wachse) in formentina smo přidělali saj srednjo mero; od vsiga, kar se v jeseni pridela, je bilo nekoliko, samo ajde skorej práv nič. c. Premisljevaiije čez odstop cesarja Ferdinanda I. in nastop cesarja Franca Jožefa I. Brali ste, ljubi moji! v poslednjih Novícah novíco, de so cesar F erdin and prostovoljno izročili vladařstvo Franců Jožefu, — danes berete v do kladi lastne besede, s kterimi mili Ferdinand od nas slovo jem-ljejo, in novi Cesar nas pozdravijo. Kaj ne, de té premembe ravno zdej niste pričako-vali? Bilo je sicer že pred nekimi mesci govorjenje, de bojo bolehni Ferdinand těžko butaro vladařstva odložili, pa so jo vunder spet obderžali, dokler so zavoljo imenitnih vzrokov — kakor sami pravijo — 2. dan tega mesca odložili. Odstop stariga in nastop noviga Cesarja, ki je bil v Olo muci obhajan, je bil tako ganljiv, de so se vsim pričijočim serca topile in solzé v očéh igrale. Kaj neki so bili tišti imenitni (važni) vzroki, ki so cesarja Ferdinanda prisilili, de soodstopili? Dragi moji! premislite le nekoliko, kaj so mili Fe rdi na nd v poslednjih mescih terpéli, in ne bo vas těžko stalo, soditi, de Njih dobro serce ni moglo več tacih britkost prestati, in de je Njih zdravje čedalje bolj pešati moglo. Mili Cesar so Svojim ljudstvam vse dovolili, kar so le poželeli — in kakošno hvalo so iméli zató? De so dvakrat od brezpostavne derhali prisiljeni bili svoj sedež na Dunaji zapustiti, — de nekterim hudobnežem ni bilo nič vseč, kar koli so storili, — de so se Ogri spuntali in celo cesarstvo razdjati namenili, — de jim je bil eden nar zvestejših ministrov od razbojnikov umorjen — in tako dalje. Vse to je miroljubniga Cesarja tako ganílo, de so se bali, de bi Jim tudi telesne močí ne zmanjkalo, take teže prestati. Z glave so si tedej prostovoljno krono vzéli, ktero so s tako slavo nosili, kakor je nob eden avstrijanskih cesarjev pred Njimi ni nosil. Cesar Ferdinand so osvobodili ljudstva svoje! Zató bo Njih imé v zgo-dovinskih bukvah s zlati mi čerkami zapisano stalo v pervi versti avstrijanskih Cesarjev. Mi pa prosimo nebeškiga Očeta, de bi Dobrot- ljivimu Ferdinandu zacelil rane, ktere so mu ne-hvaležni ljudjé usekali, in> de bi Jim dano bilo viditi, de se avstrijanske ljudstva niso dale premotiti od razvujzdanih ljudi, kterim so v éra, postavno vladařstvo in sreča svojiga bližnjiga le prazne besede! Franc Jožef I. so prevzeli po nasledbinim redu ^ y krono avstrijanskiga cesarstva , zató kér tudi Njih oce Franc Kori, ki bi bili imeli po Ferdinandu cesar biti, so se odpovedali kroni. Tako smo dobili mladiga Cesarja v polni moči mladih let, ki ima vse Iastnosti, željam noviga casa vstréči, in ki je že v Laški vojski pokazal, de mu možko serce v persih bije. Mlad je sicer — pa je v poslednjim času že marsikaj skusil, de zamoremo reči de je celi mož. Tudi Cesar Jožef, tudi Marija T ere zija ništa bila veliko stařeji, ko sta vladařstvo nastopila. Sicer pa so novi Cesar ravno tistiga blagiga d lia, kot Njih stric Ferdinand, tako de se zamore re de smo zares po milosti Božji taciga Cesarja dot \ od kteriga imamo vse dobro pričakovati. Oni spoznajo potrebe novih časov, in so v pervim patentu očitno zagotovili, de vse pravice, ktere so nam mili Ferdi- ke'r tisti vpije: „zivijo, zivijo! bo Slovenijo obudil, ampak , ki podporo za njeno izbujenje pripravlja. nand dali, krepko var o va ti hočejo. Poslednjič imajo sedanji Cesar po ustavnih postavah deržavni zbor in ministre zraven sebe, tako de ti morajo od vsiga odgovor dati in porok biti, kar ukažejo in kar se ima zgoditi. Bo«- daj kmalo pov- misei biti. V Kromerizu 30. listopada 1848. Miha Ambrož. Přístavek vredníštva : Na ta odgovor nam je treba v razjašnjenje nekaj maliga odgovoriti ; po tem pa bomo pokopali in pozabili poprejšnje razpertije, nadjajoči se, de nikdar vec ne bomo vzroka imeli, navskriž sod ljubi mir ta je našimu cesarstvu zdej nar bolj Gosp. Ambrož! mi v Ljubljani smo Du potreben : vse drugo se bo že lepo poravnalo z Božjo pomočjo. Bog živi Franca Jožefa I. Odgovor Movkam* Na opomin v 47. listu Novic moram najski punt koj o pervi uri tako obsodili, kakor je res bil, kakor ga zdej celi svet obsodi. De tudi deržavni zbor o tem času ni bil postaven, ste v Krome-rižu v 2. seji zbora sami sklenili. Tedej smo mi v vsim pràv sodili; Vi, gosp. Ambrož pa ste se motili, grozno motili. In tále odgovor v ti z mot i ste ostali na Dunaji ob času punta, in 8te predolgo hodili v deržavni zbor, ki je popolna- .Jez sim svojo ženo in svoje otroke k njenim ma oslepil in je se zadnjic tako delječ zašel, de se ni puntu dati. staršem v Ra te če spremil, in sim od tam svoji rrji pri jat la komisarja Raba v Mokronogu , nasproti postavil, ampak de je celo z njim potegnil. r JT Y • V • Uli v-r« m . X/ Fišerjem njegoviga prijat la Dr. Sk e del na v St. Ru pertu obiskal. Ker je bil pa deržavni zbor na 22. t. m. in po tem z Dr. Zbor ni m ar si ral, kakor Vi pravite, zoper so vražili , ampak je de se rte ral k sovražniku — takim vo ka jakam pa gre slaba hvala! Tisti poslanci, ki so tedej v Kromerizu oznanjen, sim se že 20. p. m. izRateč Dunaj, strahovan od puntarjev in sovražnikov, zapustili so le svojo dolžnost storili, zakaj v punt u je der- 7 na pot podal, in tedej nisim imel časa v Ljubljano priti. Tudi nisim vedil, de me kdo hoče vLjubljani od Dunaj- ^avni zbor je nj al to biti, kar ima po ustavi biti, in se skiga punta podučiti, kér si nisim bii svest, de v Lju je poslednjič pečal le z řečmi Dunajskiga punta, ne pa bljani vse tako na tanjko od tega punta vedó. Jest se z ústavo avstrijanskih deželá. Veselí nas iz odgovora zvediti, Va s i ga de v sercu niste nikdar z Madžaroni nisim nikoli za kak punt pečal, kér sim bil le od kmetov izvoljen za njih reči in potrebe se potegovati, in vsi in Frankobrodčani deržali, akoravni ste nas prisilili to poslanci lahko spričajo, de sim tudi to dolžnost vselej misliti, zató kér ste na Dunaji v tovaršíi Lóhnerja 7 zvesto spolnoval. Poprašajte gosp. Dr. Kaučica je še v Ljubljani. De sim pa ob casu Dunajskiga , sej punta Boro sa in enacih moz ostali. Le víc a v zboru mora biti in je pràv potrebna, pa med levíco in levíco je tega se mi ravno ni potreba sramovati, velik razlocik — cesar smo se, Bogú nej bo potoženo! na Dunaji ostal, zakaj jez nisim zavoljo N e m c o v ali Mad žar ono v tam zalostno prepričali. Ostanite i gosp Ambroz! le na bil, ampak zavoljo naše domaće dezele 7 de bi bila tudi levici, pa na tisti, ki je ob času ne varno s ti kakiga prijatla imela. Lahko je vojaku na straži biti in s puško gôri in dôli hoditi, ali enmalo grenkeje je, proti sovražniku marširati. Pravijo, žite se poslancov želi pravična v vsih rečéh. Der- ki močno Avstrijo slovanskiga rodu, ? enak narod se nar loze pobrati tudi v mislih. Sicer pa stolíte po svoji dobri glavi, kar véste, de so vošila de je slab vojak, ki pred sovražnikam pobegne — in tako tište dezele, ki Vas je v zbor poslala, in njeniga prida sim tudi jez mislil, de bi mojim gorenskim junaškim vo- v nobeni stvarici ne zanemarite. Nepremakljivo se potegnite livcam ne bilo po volji, ako bi bil nazaj perbrisal ; lahko za-nj ! Tako boste domovini vstregli, bi bili rekli: ..icj ga, iuhu uuigu je na. jjuuuji uuai , ------ —. v.^v*, «» »uvi i » *, « i » i. jv dokler je bilo vse pri miru. zdaj ko se je nevarnost po- P™vi domorodec, ampak tisti, ki se za njo trudi po lej cr a tako dolgo je na Dunaji tical smo Vaših misel: ne tisti, ki le kriči zakaj tudi mi V • • i • zivi! je V • ZIVI kazala, jo je pa domu pobegnil šalabarda." eni ali drugi poti. Vredništvo. Iz Krajnskiga smo do zadnjiga bili: gosp Lau fen š tein, Dolšajn, Sever, Ste rein in jez. Potem pa, ko je bilo Cesarjevo povelje od 21. kozoperska ozna-njeno, de naj deržavni zbor na Dunaji jenja, se tudi jez pr §Soveitskiifi& poslaiicam v prevđark Lev S na derzavnim zboru v Kro m « v t nisim nič več v zboru vdelezeval. Ne mislite, de tisti z Nemci ali Madžaroni stvo i z 5 dei ter i m si prihod nj : obstoječe misli, je na strijansko cesar in se nadj 7 de bi se po tem sostavku vsim narodam pravica zgodila. N deržé , ki na levi strani zbornice sedé. Zna biti, de so černo za zdej še tajiti, de nje misel ni dobra, ali to nekteri med njimi v ti reči kaj zapopadeni — — ali mi Krajnci nimamo nič posebniga ž njimi, kakor to, de smo pa st amo reči, de nje t v de žel zavoljo kmetiškiga odškodevanja z njimi potegnili, zató in Isírij o zadéne je grozno velika, kar Koroško deželo, G kér so jako dobro za kmeta mislili. Mi smo pa tudi dolžni, za kmeta se potegniti, sej je Slovencam na Korošl pripusti bil dosti dolgo zatert i de boj in vensko m ej o ji bolj na tanjko razložili, akorav slo za če je to napčno, de v teh rečélr z estrajharskimi nem- molcati ne moremo, de ni ravno škimi poslanci deržimo, naj se pa po tem bomo levo stran zapustili. Kar pa vtiče lahka reč, na Koroškim nasi volivci oglasyo", druge gotovo m ej med Slov in N odločiti En del Gori š ke kresije pridi v • nemške dežele, ki niso pod našim Cesarjem, in kar levíca Krajnski deželi gori imenov 7 drug del pa Laham. Ubo zadene zbor v Frankfort u jez tega ne spoznam Slova in * v nic nočem vediti od njega. Do zdaj pa se tudi v Je vaš zmírej vas bojo prašati mogli: 7 ktei mlja je vaša lastna zboru še ni nič od tega govorilo. Kader bo Kteri kotiček Veci del prebi nase slovenske dezele kaj govoriti, bo eden ali obleki prav kakor Krajnsk druíri med nami gotovo po zeljah nasiga slovensk i ga kej komej deset, ki laško v ustavi od vavcov kantona Stariga Grada je po jeziku, navadah in i narod: morebiti jih je tu- » u m ej o V Voloskim kan družtva v prid cele dezele odgovoril—vsim pa treba tonu se govori laški jezik v 4 tergih. pa tudi kakor poglavni, odni jezik, temuč le zavoljo kupčije i. t. d ni govoriti, zakaj po tem takim bi ne bilo govorjenja ne konca ne kraja. De se je pa za Slovenijo že kaj vun- V kantonuB elj aški m je jih med 100 komej 30, ki razume der osnovalo, prosim tište gospode za spričevanje , ki laški jezik. Od druzih krajev Istrije nočem govoriti. Od dobro véjo, kaj in kako se je nadělalo. Sv. pismo pravi: kod tedej rNe le tisti, ki kliče gospod gospod! bo vslišan, ampak Novice, pride, de D an i cc hoćete naše ljudstvo, ki Slo veni j 7 in Z bere tisti, ki njega voljo spolni. « Jez pa sklenem : ne tisti, naše dobro ljudstvo, ki od Mil ? Laham pristeti ? in Benetk cio «1« ne vé , od Lj ubij ? Reke in Zagreba pa vse? naše ljudstvo, ki zmirej prasa, kako gré banu J opirati Od starejih ljud moremo veliko prićako vati la se sti kdaj pride ban Jel Ne motimo j starost ni rada pripravlj se se kaj učiti SiaiUSt ILI * il Vi u, ^iipitvrjj^iiu,, ov, «nj utiu. tedej, ki imate s šolami po kmetih in po mestih j od kod veter vleče, ki nas hoče med Lalie zanê- opraviti, je tedej posebno prihodnji blagor domovine anceschi, izročen. Pomislite visoki poklic? Storite, za Bozi Presilni Italij poslanci gosp Defi Fach in et ti in njih tovarsi nam hočejo našo odnost zeti pa vi drugi poslanci volj prosim 9 dovolíte v to! Tudi na ministra Stad kterim pravica velja, ne y kteri pi > ki lastne se skušnje razmere med Slovenci in Lahi dobro pozná, zanesemo, de se narod naš ne bo zatiral. Res je sicer Cesar enake pravice in vsakimu druzimu. ojo dolžnost v prid domovine, lovensko ljudstvo, kterimu so mili dali, kakor nemškimu, laškiniu de v j laško i in enje zdej prevladuj Domaći jezik nam je zdej nar p ji Istrii laški jezik, laske navade, Poprej se ga je mogel le mladenč učiti ? ki potreba Je topil selivcov se vunder v slo vans nost dala, zató kér pravijo, de od njih izvira ali množici ptujih na- y duhovski stan; zdej ga bo mogel in scer na vse ki; deželi ne bo pred- straní vsak znati, če bo hotel na Slovenskim kako d n ost der službo do ne mikanj in S in o svoj nekterim to bolj po volj P d e ž e 1 bi mogli vsakdanji kruh nej sili domačiga člověka od zatajiti in Lahi postati, samo zató kér je niniu znanju domaciga te Poslanci, imemitno reč imaste jezik nar dobiček. ne le popol jezik % v . pomisli nej 9 de 9 in de kdor ah skleniti. Bodite prav • V Glejt d dnih raz- svoj domaći jezik zanicuje, zanicuje svojiga oceta v — ^ * â i f • ^ ^ j 1 9 I j u d t ? pa go do vín o, če hoćete po pr svojo mater, svojo domov dnosti skleniti, ne pa na ptujce, ki so se zastran zoper četerto zapoved bozj f 9 m pregresí takó 1 Ce pa terj 9 de nain v šolah jezik Ce hoćete, de se bojo Slovani se zmirej ponemcevali nazaj da, nocemo de bi se mladost v mestnih p olah bilo treba ustave: to seje ze pred solah t godilo. U st a va nej bop vsim odam iUlyOIlIU , Ul.' wi ov m kiga jezika ne učila Če nam je materni jezik po novi vladi p Iz Primorj c. potreba postal, je v sedanjim času nemski jezik vsim tištim druga potreba, ki iksi stopnjo veći Yelki zl*or slovenskiga družtva v nosti hočejo povzdigniti ali ki imajo tudi z vun ej do lijufcljaiif o v (Konec.") listopada niovine svoje opravila. To vsak pameten člověk sam previdi, in nikdar ni noben pameten člověk kaj taciga ^»ivi.vv. / 111 1IU1UWI AAA 11V W V** y --- * ------ » J Njih volitve na Dunajski zbor pa so očitno po- terjal in ne bo, de bi se nemški jezik iz mest kazale, de jim potrebne visji razsodbe manjka, zakaj šol popolnarna volili so — kakor je znano — veči del take poslan gnal Kdor edanj cas taciga ce , ki cio nobeniga zapopadka od kogar se v ustavnim zboru govori tega nimajo ? od terj treb 9 In vunder jim preveč za zlo vzeti bi pomiselka, de se cio za odp napcnih volitev ne smemo zik kot p volili so po svojih mislih, nemški, latinski je pregoreč domorodec, ki ne prevdari po življenja. Po ustavnih postavah nej se vpelje narodni je v mestne šole, kterimu sledijo šolah po tlake in de 9 greški ? lašl i. t kmetih nej se pa uči le v domaćim jeziku 9 ki setine njih poslanci ne bojo vedili nič veljavniga za take učence nar potrebniši in tudi zadostni je govoriti, in de v vsih druzih, za deželo imenitnih rečéh, clo nobeniga zapopadka nimajo Ce boj šolniki to reč po volji Cesarj Kaj de je (lnost? se takim poslancam znali in se bojo cversto poprijeli spo jih dolžnost se ne sanja ne, in vunder so vsiga prepir med nami bo kmalo konec in vsa 5 dne pravice tako kimu narodu se bo pi imenitne, in tudi nar manjsiga kmeta tako zadeva- prijatli bomo po enim joče reči, kakor desetina in tlaka Sunet je po ustavi, ki so nam jo Cesar dali svoboden deržavlja sposki suknji — in v ugodila : Ivot brat j in koncu hrepeneli postal ka! estnik 9 odna pr Slovenski bo resnica postala ? ? in in P so di velika pomoč v v nj ski nap g° % p^j X ¥ V UUI11 ^ v * * ^ w ^ ^ ^ ' ------- 1. - doseo*o visocicra namena. Vsak vrednik je učenik O -O . ■ . . verfassung) bo imel na svojim domu ravno toliko govoriti, kakor mestnik v městu. Nespametna misel je tedej, če kdo misii kmeta je matika in kramp , ne pa branje in No (Gemeinde- ljudstva, tedej nej zvesto spoínuje svoj imenitni po za klíc í Ljudstvo pa nej pridno bere časopise mnogiga zapopadka: vsi so mu potrebni. fretia pomoč so bukve mnogoverstniga obsežka To je bilo nekdej tako in Bog nej bo potoženo, ljudst in po potrebi tudi kraj tisi, kteri nej se med de je bilo tako. Cesar pa so po ustavi tudi kmeta po domorodcih razlagaj pošiljajo in z živo besedo se posebno osvobodili — in če se hoče svobodni člověk spo dobno obnašati Lejte di 9 mora moji k biti i opravil na kupe ! Svojim š i moč, vsak lahko previdi, de naše slovensko družtvo i • 1 • • ■ -»•>• V 1 •___ ___1___lí kan j vsím tem 9 drag moji î se bo doseglo om ljudstva, in ker je zdruzena mocmocnej Ait j it ^ uia^i iiiuji . uuiavii iiti riijjc . ^vujiiii dragim bratam po kmetih moramo pomagati, de se boj povzdignili vednosti ? kter boj je krepkejši pomoč v povzdigo vednosti prosti potřebovali, de se bojo obnašali kot svobodni umni deržavljani. v posihmal ga naroda, in po tem v osrečenje naše slovenske ? raz domov Vsak rodoljub ima dolžnost, za svoj narod več jim bo ze s tem pomagano, de njih skerbeti, torej ne recemo prev ej ne reccuio prcvcc9 ce pravimo, w ďoljub je dolžan v to družtvo stopiti de terni jezik— jezik naše slovenske domovine tu d i sak bo kraljeval po deželi: kakor se spodob ? de ne Nekteri se sicer temu družtvu odtegujejo, ker pra bo vec zaničevan pankèrt, ampak de bo pervak au jjaiiat/ii j auipaiv uu mu p t i v aa VIJ O ^ uu nuttju v p u i i n u n v ^^vtv in v kancelijah, ktere imajo z ljudstvam ravno družtva prizadevanje poterdij de se nočejo v politisk v opraviti z ad eve vtikati 9 ce Ali Sol častiti gospodje tistiga stanu, ki je od 9 pisi in bukve so trojni nar ime- nekdaj nar več za slovenšino storil ne zamente nitnisi pomočki v dosego visociga tega podučiti, česar tako silno potřebuj 9 narod nas mi 9 ce v reči odkritosercno oje misli ra zodenem Sole , prave slovenske Šole, »u liti! luicmuiisi ^uivai ou nam jjt ti3»tu zakaj na mladost se mora včs naš up sploh vsi politikarji postali imenitniši pomoc, Odkar so nam presvitli Cesar ustavo dali, smo volitvijo poslancov v Si3 v deržavni zboř se je novo načelo vsaciga deržavljana tudi vi znate izvolj Politika je d politisko življenje Tudi vi ste volili Jelaciča je Gajer černil, de je s Cesarjem zastopljen de hočeta vse na staro kopito nazaj spraviti, de je pa tudi za-nj že žebelj pripravljen, na kterim bo visil! Vsi pošteni ljudjé so Gajerja z grôzo in nejevoljo y biti rec 5 Cesar so nas vse za svobodné deržavljane spoznali, torej srno vsi poslušati, politikarj In v čim obstojí politisko ravnanje sloven i v i ri rr i • < «i v r ■ j i skiga družtva? poglavitnih rečeh 1) de Dolenci ! bratje ! postěni mozjé ! kako dolgo boste terpeli taciga člověka za poslanca? Ali so to Vaše misii y ki jih Gajer govori? Nikoli in nikdar ne ! In vun dina mocna Avstrij a pod vladarstvam ustav- der bo svét, bojo naši junaški bratje Hrovalje misliti nig Cesarja Ferdinanda oh in ) de se nam 3) de vera na Slovencov os d bvari mogli, sih tan pravic hran i j de so to Vaše misii, kér Vaš poslanec takó y m govori tov tudi vera prihodnjih Kdor zoper Je la čiča govori, ki je s svojo ju Te tri reči so politika slovenskiga družtva. Po nasko armado nase cesarstvo in nas vse pogube y ropa nju vejte nam ali se hočete le enim amimu teh , požiganju in brezpostavnosti otel, ta govori zoper razdelkov odtegniti? Gotovo de se nećete TTT • V 1 • VI 9 TT 1 Tedej nasiga Cesarja , je i z d a j a v e c cesarstva, naše donio vine, nas vsih in naših otrók. Vani nic ne brani, marvec domovina Vam ukaže, de domorodnimu družtvu pristopite. ki se za tako svete na me ne potanja ? Tudi k y k in ve dv lr \ pis je politišk delo y in kdor za ta vse časti vredna časopisa pise ali jih bere že politikař postal, brez de 5 je ? Clovek taciga duha je strupena kača, ki vse umori, kar ni enake kačje natore. In tak člověk zamore Vam, poštenim Dolencam poslanec biti ? Pri vsim, kar vam je svéto , Vas zaro tím : pokličite taciga hudobniga člověka nazaj, ki tudi sicer v ustavodajavnim zboru le y morebiti se za to toliko velja, kolikor pro vedil stora zasedí. Dunajcanje so že marsikterimu svojih poslancov enake baže po očitnih pismih na znanje dali, de Politika pa se ne sme s prekucijo zmesati : jih nočejo več za svoje poslance imeti : ali boste Vi y tem slovensko družtvo to bi bilo kej druziga nikdar pecalo ne bo. Sej vsacimu ni treba, de bi v imenovanih po litiških rečéh zvone nosil — de bi se posebno gla • 1 • i 1 1 1 • V • • i 1 • j , v 1 menj pošteni? Gotovo de ne. Stopite tedej na noge, pokličite berž taciga poslanca nazaj in izvolite druziga, ki kaj vé , ki za nas vse dobro misli, in ki ne podko- V • puje nasiga cesarstva. To- tirja Vaš dobiček, to tirja sil, ill reči. vtikoval v oblieji celiga sveta v politíske čast dežele od Vas! Se enkrat pa Ce je slovenskiga družtva, zamore na resnično, kar sim tukej povedal. Iz Kerškiga. poterdim, de je vse r. him, in brez de bi ga svet imenoval, v prid Slo venije veliko dobriga storiti, ker je srednik med družtvam in svojo okolico, v kteri prebiva. Sej tudi slovensko družtvo želi, de njeni udje ne ženejo nepotrebniga hrupa, in de se prenapeto ne poganjajo za nevažne reci — kar dan današnji Prokopi piše, de Slovenci so bili sploh veliki, močni, ljudi bolj straši, kakor tolaži, bolj razpir del a kot in rudečkastih lás. Do sedaj se je že dosti vunanjih ro-slogo, bolj škodje, kot koristi. Kakor slavna Lipa dov permešalo in kri se je presortala, zatorej se najdejo i 1 • 1 t 1 V tlil • 1 • 1 t 1 • f »1 é V I*ovedanje od slovenskiga jezika. Spisal V. Vodnik. V f • V (Dalje.) kaoponiina: Bodimo složni! tako opomina med nami ljudjé majhne postave in černih lás. tudi družtvo slovensko : Bod sl Slovanska Lipa hoče obderžati v domovini spravo, mir in edinost zmago duhu slovensko družtvo to hoče. M Krajnci so se zdaj vecidel visoke postave, terdni rujavi, in rumene lase imajo. Na ravnim je dosti černih po hribih so bolj rujavci, in proti laškim se rumena y y Slovenja! In če bomo tako vsi v enim brada in rumeni lasje bolj v černe zgublajo, zakaj na y mirn pa možko in krepko se potegovali laškim cerna dlaka kraluje. a prid svoje domovine, bo mogočna Lipa slo ka z radostjo kazala na lipice slovenske vLj bljan y Gorici, Gradcu, Celjovcu in Terstu Slovenec se tudi na višnovih in plavih očéh pozná; Lahi pa černe očí imajo. Skoda je, de Krajnci sklonivo ne hodijo ker so In tako bo naša reč od dne do dne lepši eve- vender lepe iztegnene postave ! Gerdo je viditi, de se • v * • v . i 1 •! • • i 1 • • i v «i v i i «v v, i i « • i v r • delà slovenskiga družtva pretresovali, in če boj y in če bojo naši nasledniki v prihodnjih časih ceden, lepo izrašen člověk dve gubi derží, gèrbo nosi y ----V -------® hvaležniga serca rekli Bog dej dob & lavo med pleća stiska, in berglasto hodi, kakor lena kréta. to Hrovatje se še dan današni lepo po konci nosijo in so bili našiga naroda neutrudljivi pomočniki", pokažejo, de so junaki iz čiste ravne rodovine. se bojo še naših vnukov vnuki ginjeniga serca na nas spomnili ter rekli: S la y lava j f holenci! Naše krajnsko ženstvo se veliko lepši nosi, kakor možtvo , tako de se smejo možki sramovati, katere do- de hodijo kakor gébe, katerim se nič stikrat vidimo ne prileže. y kako dolgo boste že iméli gosp. Gajerja v zboru? Gosp. Gajer po volji ; přetečeni mesec pa, ko je bil iz Dunaj nekoliko časa nazaj přišel Vunanjo lepo deržanje je znamnje notranjiga rav ni bil za poslanca Krajncam nikdar za niga duha ; lenarti hodijo kakor pokléke. (Dalje sledi.) y* y* i» y se je cio tako gerdo obna šal, de govoril. je strah in groza bila, slišati, kaj de je misli zastran imén mescov. Novice so od imén mescov nekaj spomnile. Kar Za resnico tega kar tukej povém, zastavim svojo glavo. Berž ko je domů přišel, je kmete našunteval, de bi napravili černo vojsko in šli Dunajčanam na pomoč, ki so miliga Cesarja Ferdi- sim vredništvu od tih imén pred kacimi tremi leti pisal y to je ? tištim Dunajčanam y nanda iz Dunaja pregnali y ki so stariga ministra umor y cesarsko orožnico obropali, za Madžarone se potegnili *) Novice so obljubile, v ti zadáví vsak sostavek v svoj list vzeti, kteriga kak resnicoljubni pisatelj posije in svoje po-polno imé vredništvu v porožtvo tega zastavi, kar govori, To je gosp. —r storil, torej je naša dolžnost, njegovo pisanje po Novícah razglasiti in ga vèrlim Dolencam v natanj- in po prekucii celiga cesarstv hrepeneli. Slavniga bana eni prevdark podati. Vredništvo. M 50. listu A'oiic. v **) Sembrano hud je Vodnik v tem popisu bil na možke! Vredništvo. tukaj nekoliko spet ponovim. Med krajnskim ljudstvam jBo te le iména mescov: 1. prosenec, Januar; 2. se Novičai** Cesar Ferdinand in Cesarica sta se V ze cen, Februar; 3. s usee ali br e zen, Martius; 4 t April ; 5. maj nik, Majus; 6 k r e s n i k. v nekterih j krajih tudi róžnik, Junius; 7. sentjakopski m ali 1 pan, Julius ; 8 P ali ^^BRHBPBHPII I JBJ dan tega mesca v Prago preselila. Novi Cesar so zdej še v Olomuci, pa se sliši, de bojo kmalo na Dunaj šli. Vojska na Ogerskim se ima se le po razglasu noviga ski mesec, August; 9. kimovec ali malomasnik ali pa tudi šentmihelški mesec, September; 10. kozopersk, October November ? 11 tjernej- Cesarja začeti, v kterim bojo presvitli Franc svoj nastop Ograni na znanje dali. Bana Jelačiča so novi Cesar tudi za deželniga poglavarja v Dal m a ci i inReki 12 listopad ali listognoj izvolili; barona Kulme rj a, Horvata grud en, December, ntjakopški mesec ali mal Iména: še tjernejški mesec, malomašnik ali mesec niso P ki mesec niso nié pràv perpravne viditi. Za Ju lij bilo, menim, posebno dobro kje kako perpravno imé najt bi Na se ljudstvo pa vsak mesec z mlajem začne in to imenuje kmetisko rajtingo; po naših pisanjih in po pratikah navadno preštevanje imenuje pa gospôsko rajtingo. Tako imamo stari pregovor: 1 kér se po kmetiški raj- B o g r oj e n, „prosenca je< tengi prosenec začne z mlajem, kteri je pred 25. dne vam grudna , in se neha z mlajem , ki je v prosencu Zató so doljnoilirski pratikarji celi December zaceli prosenec imenovati, gornjoilirski pa celi Jan u ar pro senec imenujejo, kér prosenec po kmetiški ali národni raj tin obseže en kos Decembra, en kos pa Janu arja. Práv za pràv pa po slovensko prosenec ni ne celi December, ne celi Januar. Ravno tako je s sečnám, kteri se z mlajem, ki je v Januarji, začne, in terpi do mlaja, ki je v Februarji. In tako dalej vsi mesci po kmetiški rajtingi gredo. Po moji misli bi bilo našimu narodu v pratike mlaje tako velike staviti, kot so zdaj notri sončne mraknjenja, in nad mlajem pred Bozičem zapisati: prosenec, prosenec}; nad mlajem v Januarji: s e c e n ; nad mlajem ? v Februarji: sušec ali březen i. t. d. Tako bi ljudstvo ki se terde svoje rajtinge derži, jo tudi v pratikah najdlo, zraven do zdaj tudi navadne gosposke rajtinge za ktero se pa sploh le tacas ljudjé pecajo, ko iz kake pisarnice od gosposke kako pisanje dobé, kjer se jim le po gospôski rajtingi kaj veljeva. Slovenci smo s svojimi mesci nekako Francozam podobni , ki so imeli svoj na-torni kolendar in so začeli svoj Vendémaire z 22. ki- mm ' gn^ng^i^ a w mm bi] od 22. kozoperska do 21. listopada i. t. d. Začetki njih mescov so bili okoli 20. dneva naših po gosposko štetih m ovca ni in so ga steli do 22. kozoperska. Brumaire je mescov. V/ t> Poženčan Nove iména mescov bi le tedaj bile svetovati, ko bi jih vsi Slovenje sprejeti hotli; sicer je pa Y ze brez tiga velika zmešnjava v ti reči, kér skorej vsako slo vensko stablo druge mesečne iména ima. Tega se je pa komej nad jati. Lanjsko, ali predlanjsko" léto je nćkdo severním Slovenám nove iména za mesce ponudil, pa se Ceham ni zdélo. Hotel jih je po številkah imenovati : tretjonj" i. V Pervó nj ? dru gó nj i t. d., kakor jih tudi cr osp Murk o v svojim besednjaku ima i. t. d. „Pervnik, drujnika Pràv bi bilo zdaj, ko se mnogoteri časniki križem prebirajo, de bi slehern slovensk vrednik vsako léto enkrat mesečne iména vsih Slovénov v svojim listu znanil, de bí se člověk zavedel. časnik eniga rečja v roke dobi. *) Prememba mesicnih imén že se dajo življenje tako vpeljati, Sl oven ci rabimo, težavna reč. Imena skovati dajo tudi tako lahko v vsakdanje sploh rabijo? mi poznajo tudi drugi Slovani? Dokler ne bomo vsi Slovani e din ih mesičnih imén vpeljali, vsako drugo popravljanje zastonj. Vređništvo. v' Jelačičeviga poprejšnji Cesar so in dobriga prijatla pa so za ministra naredili. Se nasiga mnogospoštovaniga rojaka j tmihel- gosp. Jernej a Vid m erj a, cesarskiga dvorniga kaplana na Dunaji, za castniga kor arja v Ljubljani izvolili. Po poznejših novícah so se sv. oče papež v mesto Marseille na Francozko podali in tudi kardinali soRim zapustili. 414 lét je pretêklo, kar E v g e n i po imenu sveti oce. je zadnjikrat en papež iz Rima bežal, kakor sedanji V deržavnim zboru je: 123 kmetovavcov 66 uradnikov (Beamte) 43 dohtarjev pravice, 32 roko-delcov , 26 dohtarjev zdravilstva, 20 katoljških duhov-nov, med temi 2 škofa, 1 duhoven luterške, 1 duhoven 7 f 8 grajanov pa judovske vére, 12 učenikov, 9. pisavcov, (purgarjev), 8 grofov, 6 osébnikov, 3 baroni, 3 po-prejšnjih ministrov, 3 pa sedanjih, 2 pošlo vijena oficirja in pa 1 knez. Eaj de laj o v đei'%avnim zboru? Přetečeni teden se ni nič posebniga zgodilo. Posve-tujejo in sklepajo zdej stanovitni red za opravila v zboru, kar je zató potreba, de bojo potem v vsih pomenkih postave odločene, po kterih se ima vsak "•ovornik v zboru ravnati in vsaka reč predlagati in sklepati. Nar bil 4. dan tega mesca, v kterim imenitnisi zbor je minister denarstva misli ministerstva zboru oznanil ? je po kterih bi se zamogle prihodnjič marsiktere dacije poni pa vnovič vpeljati, ki pa le bolj pre v j. • z at i i druge Za mozne ljudi in bolj nepotrebne reči zadevajo. prihodnje léto 1849 je minister oznanil, de nej zbor 80 milijonov goldinarjev za deržavne potrebe na posodo vzeti dovoli. Cez to se bojo poslanci pa še le posve tovali. Nenavadni stroški vojske na Laskim in Oger-skim naredijo nenavadno pomoč potrebno, torej bo mende že treba , tistih 80 milijonov dovoliti. SmeŠMica iz Ciradc«. Znano je, de je šla množica mladih ljudi Gradca Dunajski puntarski derhali na pomoč. Za nj je tudi sla neka gospá iz 7 vsa du t od prenapete 3 Vindisgrêc Dunajski punt premagal, so vjeli tudi mládenče iz Gradca. nemške svobodě. Pa kaj se zgodi? Ko j Namest pa V i n d i s ipeljane le ukazal mládenče di e» d ej fant kaznovati i e baba w J d m pel je. In zares je pod vodstvam imenovane gospé 138 Graških junakov nazaj pr Današnjimu listu perdjan d o k 1 a d n i list. T MjJ ubijani tfu'ftjšlji %itni kup (Srednja cena). 9: grudna. grudna. gold ffold. 1 mernik Pšenice domaće 1 > , % banaške 1 » 1 » 1 » 1 7/ 1 7> 1 > t Vrednik l)r. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljabljanù