P**t3x*n« plačana v gotoilaL Leto LXVL, št. 49 Ljubljana, »eda 1. marca 1933 Cena Din L- lanaja vsa* oan popoldne izvzemsi neoeije in prazmKe — tnserati ao 30 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVTV18TVO Podratntce: MARIBOR, Grajski trg 51 8 - NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, • Din 2.— đo 100 vrat Din 00 100 do 300 vrst a Din 3_ večji inserati petit - telefon št. 26 — CELkTE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon §t_ 60. vrsta Din 4— Popust po dogovoru inseratm davek posebej. —' »Slovenski Narod« LJUBLJANA, fvnafljeva ulica st. 5 podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon 5L 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. veiia mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 3122. 3123, 3124. 3125 ta 3126 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351 Nemški parlament so zažgali hitlerjevci sami? Obtožili pa so komuniste in socialne demokrate, da bi imeli povod za nastop proti njim in možnost za neovirano zatiranje vseh nasprotnikov Berlin, 1. marca. V krogih socialno demokratske stranke, koje vodstvo zaseda od včeraj skoraj permanentno, da se posvetuje o obrambni akciji proti strahovladi Hitlerjevega režima, z vso gotovostjo naglašajo, da je požig državnega zbora insceniran s strani hitlerjev-!>ts-sol'oi;cm, s ka*°rrm bo imel. kaV>r se poudarja iz vladnili krogov, zelo važna posvetov ania. Kakšnim svrham in ciljem morejo služiti ta posvetovanja v takih razmerah, je pač več kakor jasno. Ukinitev vseh svoboščin Berlin. 1. marca. Na predlos vlade ie podpisal Hindenbuni se sinoči zasilno »uredbo o zašč'ti nemškega naroda in nemške države«. S to uredbo se pooblašča "lađa, da z vs«Tiii sredstvi prepreči politične zločine. Uredba ukinja vsa ustavna jamstva in državljanske svoboščine na vsem ozemlju nemške države. Ukiniena je ne samo politična svoboda, marveč tudi osebna svoboda, svoboda t ska in svoboda stanovanj. Uredba predvideva že za najmanjše prestopke najstrožje kazni in omogoča vladi, da uporabi smrtno kazen proti vsakomur, za kogar smatra, da rovari proti režimu. Kako se opravičile vlad Berlin, 1. marca. Vlada se na vse načine prizadeva, da prikaže požig državnega zbora kot delo levičarskih elementov, proti katerim je treba nastopiti z najbolj dra-koničniml upreki Uradno poročilo pravi, da je uradna preiskava o požaru v državnem zboru ugotovila, da je bilo potrebno za prenos goriva, ki so ga požigalci potrebovali pri požigu, najmanj 7 oseb, za razdelitev tega goriva v poslopju samem in za zanetenje požara pa najmanj 10 oseb Zato smatrajo, d je docela izključeno, da bi bil zanetil požar aretirani nizozemski komunist van der Viiibbe sam, dasiravno on zatrjuje, da mu pri tem ni nihče pomagal. Iz načina, kako je bil ogenj podtaknjen, sklepajo, da so mogli biti to samo ljudje, ki so dobro poznali vse prostore v poslopju. To pa je mogoče samo ljudem, ki so se najman} leto dni lahko svobodno gibali j po vs^h prostorih, ker je bilo v palači toliko sob, dvoran, hodnikov in drugih pro-1 štorov, da je nepoučen človek prav lahV i zašel. Vse to po mnenju policije utrjujo sum. da so pri požigu aktivno sodelovali nekateri komunistični poslanci. Po nekaterih pričah je baje ugotovljeno, d je van der Liibbe v spremstvu komunističnih poslancev Torglerja in Koenenna tri ure pred požarom šel v poslopje državnega zbora. Trgler in" Koenenn sta zapustila poslopje baje okrog 9. pri stranskem vhodu. ker glavni vhod. določen za poslance, zapro navadno že ob S. zvečer. V tem času je bil po mnenju policije tudi zaneten ogenj. Torgler, ki je vodja komunističnega akcijskega odbora, je pobegnil in ga dosedaj še niso mogli najti. Policija sumi, da bodi; komunisti skušali pobegniti v inozemstvo ter je zaradi tega po posebni politični policiji daia z-astiažiti vse obmejne prehode, zlasti pa prehode proti Avstriji. V teku včerajšnjega dne in pretekle noči je bilo aretiranih nadaljnjih 230 komunistov. Berlin. 1. marca. Viada se ie včeraj doooldine sestala k seji ier vzela na znanje obširno poročilo državnega komisarja v pruskem no-tran-i-em miiiiis-t.rstvu Goringa, ki se nanaša na vče rajanje dogodke pri požaru dtržavnega, zboru n v bivšem dvoru, dalje na odkritja v podzemnih rovih doma Karla Liebknectota. Na podlagi tega sporc-čMa je vlada sklenila tankoj predložiti državnemu predsedniku zasilno naredbo za zaščito naroda pred komunistično ne-varnosrjo. Ta naredba dopušča obširno omejitev zasebne svobode. Vlada povdar-ja, da je jasno dokazano, da so komunistični voditelji v zvezi s požarom v državnem zboru,' dal'je da so komunisti priora viđali teroristične akci-je, ki zahtevajo takojšnjo intervencijo z najostrejšimi sredstvi. Ugotovljeno je, da provokatorji nadaljujejo svoje delo in da nastopajo deloma tudi v uniformah policije, Stanihdhria m narodno socialističnih organizaciji. Od me roda ine strani se v zrvezi s tem poroča, da se bodo volitve na vsak način vršile prihodnjo nedeljo. Kar se tiče popravila poslopja državnega zbora, je gotovo, da bo to traja-lo približno eno leto, preden bodo prostori zopet uporabni. Vr-štio se konierence o tem, kje bi dotlej zasedal državni zbor. Škodo na poslopju cenijo na več milijonov mark. Kakor poroča policijsko predsedniStvo, je policija doznala, da so komunisti na dan volitev odnosno pred in po volitvah nameravali izvesti sistematične napade na pristaše nacionalnih udruženi ter s silo onemogočiti no-iibovo delovamje. Vsa ta akcija bi se izvedla tako, kakor da povzročitelji niso bil: komunisti. PoAicfja ie odredila potrebne protiukrepe. Brandenburg, 1. marca. Po navodilu iz Berlina ie bfto pri komunistih izvršenih mnogo h;šnih preisfo^v, pri katerih so na-sid veliko množino letakov re\xxucionarne-ga značaja. Policija je zaplonila tudi letake socialno demokratske stranke, ki piše 5 o zelo ostro proti Hitlerjevi vladi.. Neuspela intriga proti Mali antanti Italijani so z izmišljenim besedilom tajne vojaške pogodbe hoteli prikazati Malo antanto kot največjo nasprotnico miru Ženeva, 1. marca. M. Italijanski tisk je v zadnjem času objavil tendencijoz-ne vesti o vojaških zvezah med državami Male antante, ki so še posebej veljale glede Jugoslavije in v katere naj bi bila zapletena tudi Francija. »Gi orna le d'Italia« je objavil celo neko domnevno tajno konvencijo med Jugoslavijo in Rumunijo. Te vesti so izrabili gotovi krogi za vsemogoče intrige, čeprav so bile še tako absurdne. Listi so iznesli todi vesti o vojaških klavzulah v prej-šnjih pogodbah med državami Male an- j tante. Ne glede na objavo integralnega teksta pakta o organizaciji Male antante je tajništvo stalnega sveta Male an- tante v Ženevi objavilo naslednji komunike, da onemogoči sleherno intrigo: Povodom objav v italijanskem tisku in povodom razširjenja vesti o dozdevnih vojnih klavzulah, dodanih paktu o organizaciji Male antante, tajništvo Male antante odločno potrjuje, da pakt ne vsebuje ni kaki h določb vojnega značaja, niti mu niso dodane kake tajne klavzule. Z druge strani je treba poudariti, da je tekst, ki ga je objavil »Gior-nale d'Italia« v svoji številki z dne 26. februarja o tajnih določbah prejšnjih pogodb med državami Male antante docela izmišljen. Odhod poklo-nitvene deputacije Ljubljana, 1. marca. Deputacija, ki izroči adreso Nj. Vel. kralju, odporu ie v Beograd v četrtek 2. t. m. s posebnim brzovlakom (5-II del) iz Ljubljane Prvi del brzovlaka je normalen za potujoče občinstvo m odhaja iz Ljubljane ob 30 uri. Drugi del z deputacijo pa odpelje iz Ljubljane ob 2030 mm. in vozi do Zagreba pol ure za rednim brzovlakom. Udeleženci iz Gorenjske, Notranjske in Dolenjske naj bodo pravočasno v Ljubljana. Udeleženci iz Zasavja naj se z večernim potniškim vlakom peljejo do Zidanega 1/5o-sta in tam vstopijo. Udeleženci iz Štajerske naj prispo v Zidani most z vlakom 325, ki odhaja iz Maribora ob 17.30. Temu vlaku bodo priklopljeod v Man boru posebni vozovi, ki se odklopijo v Zidanem mosou in dodajo posebnemu vlaku za Beograd. Udeleženci iz Posavja naj vstopijo v Sevnici in Brežicah. Vsak udeleženec je že prejel pismena navodila in legitimacijo. Legitimacija naj se pri vstopni postaji pri blagajni pokaže in pusti žigosati. Pri blagajnah dobe udeleženci tudi še nadaljnja potrebna pojasnila. Narodni odbor. Nova demarša v SoSiji Protest proti postopanju bolgarske vlade, ki dopušča javno propagiranje nasilne akcije proti Jugoslaviji Caribrod, 1. marca. M. Iz Sofije poročajo, da je jugoslovenski poslanik g. Vukčević posetil namestnika zunanjega ministra g. Girginova ter mu izročil protestno noto zaradi kongresa make-donstvujuščih, ki se je vršil 12. t. m. v Gornji Djumaji. Kakor poročajo, je ju-goslovenska vlada protestirala zaradi tega, ker se na bolgarskem ozemlju javno vršijo taka zborovanja, ki so naperjena proti naši državi. V noti se poudarja, da je bilo zborovanje mak^donstvu-juščih premišljena akcija proti naši dr- žavi in jasen dokaz, kako VMRO pripravlja na bolgarskem ozemlju nemoteno svoje teroristično delovanje, čemur bolgarska vlada posveča še posebno pažnjo. Zborovanja so se namreč udeležile mnoge uradne osebnosti in višji oficirji bolgarske vojske. Nota pravi končno, da bo jugoslovenska vlada smatrala, če se ponovijo taki nastopi ma-kedonstvujuščih pod protektoratom bolgarskih oblasti, da se na bolgarskem ozemlju javno organizira akcija proti naši državi. Zborovanje škofjeloških obrtnikov V nedeljo je zborovala v Škofji Loki obrtniška zadruga. - Težak položaj obrtništva ugotovilo, da posvečajo domačini svojim obrtnikim vse premalo pozornosti, čeprav se delo tako po ceni kakor tudi po svoji solidni izdelavi lahko kosa z vsemi uvoženimi izdelki. Obrtniki so zborovali pozno čez poldne, potem pa jo bil zbor po -Jurnem delu v najlepšem soglasju in z vzpodbudnimi sklepi zaključen. škofja Loka, 27. februarja. Škofjeloška mest. posvetovalnica je bila v nedeljo dopoldne skoro premajiiia, Kajti nad 50 uglednih obrtniških mojstrov iz mesta in okolice se je zbralo i oočnemu zboru obrtniške zadruge, ki je na. važnejša predstavnica smotrov in teženj našega krajevnega organiziranega obniišt\a Sta novske tovariše je oh otvoritvi kar najpri-S'čneje pozdravil njihov dolgole.ui in preizkušeni voditelj, posestnik in miz. mojster iz Karlovca g. -Ivan Lotrič. ki :e opravičil odsotnega načeln. g. Pavla Okorna in posebno izreke: dobrodošlico zastopn. TOI g. dr. Pretnarju in delegatu g. Pristovu Nato je prešel v svojem daljšem nagovoru na delo, ki ga je zadruga lani izvršila. Izredne gospodarske razmere so se vela z vso trdoto uaarile tuai po obrtniKj v sKo!;e-loškem območju in se je moraia -voriti zadruga s križi in težavami vseh vrst. Iz tega pa ne sme izvirati malodušjo, aasprot no — pogum in volja ter poziti/na tvornosr naj obrtnike še tesneje združilo okoli zadruge. Govornik je omeQ/j.i razne tečaje, porazdelitev dela po odsekih, n koncu pa zlasti izraža željo po prvovrstnem obrtni škem naraščaju. Lepo vedenje ljubezen do dela, združena z um&tvenimi sposob nostmi, ter vsemi vrlinami pie-mcuro mislečega človeka, naj bodo lastnosti slehernega našega vajenca Zato naj bodo mojstri pri izbiri vajencev natančni. Samo kar ;^ zdravega in dobrega, naj pride v obrtniške vrste. Po vzornem poročilu g. '^otriČL' so opisali svoje delo odseki. Za čevijtvskj sekcijo je poroča) Ivan Hafner, ki je bi. res mož na svojem mestu. Uprav čevljarska obrt je preživljala lani zaradi ostre fa.bri-ške konkurence v okraju najtežjo krizo. Ljudje so hiteli v trgovine, a čeviirE'ie delavnice so čakale naročil, čevljarji so biii zato prisiljeni stopiti z večkratniaii apeJi pred javnost in obrazložili svoje nezavidljivo stališče. Prirejen je bil čevljarski tečaj, ki ga je vodil g. Josip Steiman in je lepo uspel. Mizarska sekcija je bila v rokah Jožeta Oblaka. Priredila je pod vodstvom strok, učitelja Adolfa Dolaka tečaj za iuženje in poliranje, žrvahno delavnost so razvili nadalje kolarji z načelnikom odseka Ivanom Cemažarjem, kovači pod vodstvom Franca Ruparja, ključavničarji in mehaniki z Antonom Blaznikom na čelu in slednjič peki in mlinarji, ki jim je na-čeloval Viktor žužek- Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo Lovra Planine, nato pa je ob splošni pozornosti izpregovoril dr. Pretnar, ki je prinesel z-borovalcem pozdrave TOI, čestital je iskreno ohrtništvu k njegovemu razveseljivemu zanimanju za napredek in zlasti pohvalil vzorno in na vse strani pošteno splošno delovanje zadruge. Obrazložil je nova pravila in je očrtal naloge, ki naše obrtništvo še čakajo. Referent za pobijanje šnšmarstva pri TOI g. Priscou je •poročal o uspehih, ki so se doslej n& tem področju dosegli. Pri volitvah je bil z navdxtšenjem ixvo-ljen za načelnika v se le tu i organizator obrtništva Ivan Lotrič, ki mu stoje ob strani vsi dosedanji sodelavci, le v pekovskem odseku je g. Znžek zaradi prezaposlenosti Odložil mesto in ga je prevzel g. A. Krose U- Pri slučajnostih se je razvila prav živahna debata, ki je posegla vanjo cela vrsta obrtniških mojstrov. Govorili so o pred-izobrazbi naraščaja, o obrtniških preizkušnjah, o zatiranju šušmarstva, o poučnih ekskurzijah, o podpiranj« domačih obrtnikov in sploh o vseh vprašanjih, ki zadevajo tako rekoč iz dneva v dan ves obrtniški živelj. G. Sober je izrazil mnenje, da so krivi šušmarstva tudi obrtniki sami, ker imajo več vajencev nego jih potrebujejo in jih zato ne morejo delodajalci izučiti, kakor se spodobi. V nadkrajsem času se bosta vršili dve ekskurziji pomočnikov in vajencev zadnjega letnika v Tržič in v LJubljano. Z obžalovanjem se ie nadalje Škrbasti Mestni trg Ljubljana, 1. marca. Ljubljana v zadejem časni z vso vnemo varuje in ohranjuje spomenike svoje preteklosti in zlasti lepa stara poslopja lušči iz poznejše navlake, da prvotna arhitektonska, umetnost prid, spet do veljave. V občnskem svetu smo imeli tudi že prepo-treben predlog za varstvo stare Ljubljane, ki je bil pa vrnjen odseku in se se ni v> nil v plenum. Bil je namreč preveč strog, ker je ščitil tudi manj pomembne stavbe in n. pr. celo zid okrog nunskega vrta, da bi zidu nikdar ne smeli podreti. Glavna napaka predloga je bila pa ta, da je odlo-čtev o teh vprašanjih prepuščal banovinskim uradnikom ter tako zmanjševal pravice avtonomnega mesta Ljubljane. Ker smo spet pred stavbno sezono, ko bodo tudi v starem delu mesta marsikaj izpre-minjali in zidali, je tudi čas, da odsek predloži popravljen predlog o tem važnem vprašanju. Med najhujše grehe, kar smo jih v tem oziru v našem mestu zagreli, je pa gotovo tista čudna orna hiša na Mestnem trg«, kjer je bila več let tvrdka Suttner, sedaj je pa menda že 6 let popolnoma prazna. V svojo častitljivo in harmonično starinsko okolico se ta črna škatla poda, kakor bi med belimi zobki lepega dekleta zijala črna luknja. Naš lepi Mestni trg je škrbast in poiskati moramo zobozdravnika, ki ho na tem mestu vstavil zob, ki se bo prilegli okolici, častnik je znan nekdanji ljubljanski nemškutar, ki je pa baje avstrijski državljan, kjer tudi živi. Ker ta mož zahteva fantastično ceno, hiše nikdo ne more kupiti, iz istega vzroka pa hiše tudi nikdo ne more vzeti v najem, čeprav se je baje tudi mestna elektrarna zanimala zanjo. Ljudje se z začudenjem vprašujejo, kako je mogoče, da je tako velika trgovska hiša na Mestnem trgu vedno prazna, tujci pa seveda zaradi zaprte hiše prav nič laskavo ne sodijo v drugače prav živahnih trgovskih prilikah. Gotovo je, da ta hiša s tem škoduje kreditu mesta, zaradi svoje z okolico tako neharmonične zunanjosti pa tudi našemu ugledu, ker nas ima vsak kulturen človek za vandale, da smo tako poslopje dovolili postaviti med samimi lepimi starimi poslopji in s tem razbili enotnost dostojanstvenega ter harmočno zaključenega glavnega trga mesta. Z novim gradbenim zakonom ima mestna občina v rokah orožje, da lahko vpliva na zunanjost poslopij, a vendar naj mestni občinski svet tudi skrbi, da bo v nameravanem predpisu za varstvo stare Ljubljane jasno pooblastilo, ki bo z njim mastni gradbeni urad lastnike takih poslopij, ki kvarijo vso okolico, lahko tudi prisilil, da storjene grehe popravijo. Će smo imeli davek na nezazidane parcele, bi bil pa v tam primeru prav upravičen visok davek na prazne hiše. LJUBLJANSKA BORZA, Devize: Amsterdam 2297.6&—230S7J9, Berlin 1353.47—1364.27, Bruselj 796..02 do 801.96, Curih 1108.36 — 1113.85, London 193.97—195.57, Newyork 6ek 5655.47 do 5683.73, Pari* 224.21—225.33, Praga 168.7» do 169.59, Tre* 289.90—292.30. INOZEMSKE BORZE. C n t i h: Pariz 20.23, London 17.58, Kw. york 512.25, Bruselj 72, Milan 26.20, Madria 42.70, Amsterdam 207.30, Berlin 122.30, Dunaj 72.00—58.30, Sofija 3.74, Praga 15.2250, Varšava 57,50, Bukarešta 3u08. Bti:.n 2, SLOVENSKI NARODi, dne 1. mam 1938. t*>v 4Q Grandiozno filmsko vele-delo kot zvočni film! MARIJA CORP A, MJCHAEL VAKKONY, BERNHARDT GOETZKE. ZADNJI DNEVI P©NP Jutri premiera v zvočnem kinu Ideal Monumentalno filmsko veledelo kot zvočni film! 50.000 sodelujočih. Ogorčene borbe s divjimi zvermi v areni. Izbruh ognjenika, katastrofalen potres in propast cvetočega mesta. ©JBK AVNAVA PROTI LOMBARJU ZOPET PRELOŽENA Veliko zanimanje za obravnavo - Zasliševanje prič ■ Dve senzaciji Ljubljana, 1. marca. Danes se je nadaljevaia senzacijonalna razprava proti Josipi Lombarju, ki je bili |n*eložena 17. februarja v svrho novih poizvedb in zaslišanja novih prič. Za razpravo je vladalo ogromno zanimanje. Naval je bi tolikšen, da bi niti petkrat večja dvorana, kakor je 6oba št. 79, ne zadostovala, da sprejme vso to množico. To pot pa je policija temeljito poskrbela za red. Pri presnjih obravnavah se je pokazalo, da je bila kontrola pri vratih nezadostna in da so prišli v dvorano tudi ljudje, ki niso imeli vstopnic. Dvorana je bila zaradi tega prenapolnjena in je prav kmalu nastal naravnost neznosen vzduh. Tokrat je policija zasedla vse dohode. V del I. nadstropja, kjer je soba št 79. so bili pripušteni le oni. ki so imeli vstopnico. Dostop k razpravi je bil dovoljen le omejenem j številu ljudi, navzlic temu pa je bila dvorana polna. Dopoldanska razprava je prinesla dve veliki senzaciji, ki dokazujeta, da tako zagovoru ištvo, kakor tudi državno tožilstvo z vsemi silami skušata obtoženca razbremeniti oz. obremenili. Točno ob 8.30 so pripeljali v dvorano Lombarja, kmalu za tem pa je zasedel svoje prostore veliki senat pod predsedstvom viS. sod. 9vetnika Ivana Mladiča. Zasliševanje prič Klicani sta bili priči Riko Kernc in Anton Jereb, ki pa sta bila odsotna. Zasl San je bil potem Viljem Eberl. ki je bil z Antonom Jerebom pri Šestici v družbi z Lom-barjem. Predsednik: Ali se spomnite jeseni L pri »šestici«:, ko sta se z Jerebom pred gostilno sestala z Lombarjem? Priča: Z Lombarjem sem se s*e Voniiko-vo pripovedovanje čista laž in da ni nikdar prala obleke, nato ni o tem z Vernikom govorila, mogoče pa je, da je obleko prala njena mati. Na predsednikovo vprašanje izjavi priča, da je bil njegov tast znan kot resen človek in dvotni, da bi si vse to Predsednik je prečrtal prijavo policije giede izpovedi Tomaža. Prečita! je tudi uspeh poizvedb glede verodostojnosti priče Andreja Malija. Dognalo so je, da ie Mali najbrže res obiskoval trgovsko šolo. Tudi poizvedbe v kanu Matici so potrdHe, da jo bi zagovor Lombaria, da"*se jo takrat igraž igral Tauberjev film, resničen. Nasprotno so poizvedbe giede živinskega potnega lista pri županstvu v Križah pokazale, da rodbina MaH ni prejela ne v septembru in sploh ne v letu 1930 nobenega potnega lista. Zas&San ie bM župan občine Križe Aha-ČJ6 glede MJijeve izpovedi, da je 29. septembra gnal kravo v Kranj. Priča je iz-jwvm* da je točno pregledal zapiske, ki jih ▼odi :?m in je popolnoma izključeno, da bi se moril, Izjavil je tudi, da sta pozneje prišla k nćemu Malijeva brata Anton in Peter, da pregledata,' če >© vpdsao kak potni list na ime Mali. Peter Mali mu je tudi rekel, da če ni imena v zapisku,, naj ga naknadno vpiše in če bodo priš'.e glede toga kake poizved.be. naj izjavi, da je ime vpisano v zapiskih. Ahačič je to odklonil, češ da je to proti njegovi županski časti. Rodbina Mali ie sicer na slabem glasu. Prečitan je bil zapisnik glede tršne preiskave pri Lombarju. kjer ie policijski nadzornik Goršič zaplenil 3 sekire. Lombar je izjavil, da je on uporabljal drugačno sekiro, kakor so te. Prečitana je bila tudi izpoved Janka Kača, da je slišal od Franca Magistra, da se je Lombar napram nekemu uslužbenci) v pivovarni Union nekaj mesecev pred umorom izrazil, da bi bilo dobro kakega Bosanca »okol prinesti«. Preiskava glede podobnosti vrvic najdenih na Vojnikovićevem truplu i.n pri Lombarju, je pokazala, da tako vrvice, kakor tudi žica, najdena na Vojnikovićevem truplu, nista slični z onimi, najdenimi pri Lombarju. Dr. Sfiligoj. ki so mu bile pokazane sekire, je izjavil, da je imela sekira, ki jo je rabil morilec širše rezilo. Višji policijski nadzornik Frane Žaj-dcla je biJ zaslišan glede tisočaka. Ni vi* del, s kakšnim bankovcem je Lombar plačal. Kasneje mu je natakar Rosenvvirth povedal, da jc Lombar plačal račun s tisočakom. — Ali se Rosenwirth ni takrat nič umikal. — Prav nič. Njegova izpoved je bila popolnoma jasna. — Kako je bilo z zasliševanjem Krem- —Kremžar je bil popolnoma trezen. Priča Anton Jereb potrdi izjavo Eberia. da je temu posodil 200 Din. Po njegovem mnenju je Lombar plačal s stotakom. ker bi siicer postal pozoren, če bi Lombar pla* čal s tisočakom. Spominja se, da je bil takrat na vrtu pri »šestici« tudi /tajdela. Državni tožilec: Ali je nadzornik Mr-h-ar zmožen nasilnosti? Priča: Mr.har je silno vesten uradnik. Zagovornik dr. Frlan je predlagal, da so ponovno zasliši Kremžar, ki je na pustni torek opolnoči v »Daj damu« izjavil Lombarjevemu bratu Antonu in Gvidu Korošcu, da bo danes pred sodiščem pre= klical vse, kar je izpovedal o Lombarju, ker ga peče veSf, da je po krivem obdolžil Lombarja. Kremžar je rudi izjavil, da je na policiji dobil precej denarja. .Zagovornikov predlog je kakor bomba vplival na poslušalce, izjava dr. FrLana pa je bila tudi dovolj senzacijonelna. Ni se še dovolj poleglo mrmranje med poslušalci, ko je prišla na vrsto že druga senzacija. Državni tožilec dr. Fellacher je namreč izjavil k za govor nikovemu predlogu, naj se zasliši poveljnika jeiniških paznit kov Čamernika. ki bo izpovedal, da je Gvido Korošec napajal Kremžarja do 2 zjutraj da\'i pri Slamiču in da je prišel na sodišče popolnoma pijan. Predsednik je smeje izjavil, da je bil Kremžar res popolnoma okajen in da je tako nadlegoval ljudi na sodišču, da so ga morali zapreti. Nadzornik Zajdela je predložil originalni seznam tujcev iz 1. 1930 kot dokaz, da Imbriševiča tiste dni ni bi'" čez noč v hotelu Uoyd. Obtoženec Lombar je zaradi sekir, ki so mu jiu pokazali, izjavil, da niso njegove, češ da jih je lahko policija podvrgla, ker jih je šele čez 27 mesecev poslala sodišču. V dokaz tega je obtoženec pokazal, da so sekire na novo nasajene, a slabo, ker se vse majejo. Senzacij onajno je bilo zaslišanje priče Andreja Malija, ki sedaj živi v šrt. Vidu pri Stični. Kritičnega dne je baje pil z obtožencem pri Figovou. S pričo Korošcem sta kupčevala z živino in sta brata priče skušala od župana v Križah dobiti potne list- Ce je Rakovec prodal kravo in komu ne ve. Državni tožilec: Ne ekspooirajrte se, ker boste posledice sami nosilk Na te besede je priča Mali predložil pismo, ki ga ie pisal svoji ženi da ie imel oni dan v Ljubljani opraviti zaradi SoJe. Priča je obenem trdil, da se je z Lombarjem spoznal šele avgvsta 1930 na lo«v*i na Golniku. Ko državni tožflec pričo vpraša, zakaj že pri prvem zaslišanju ni ničesar vedel o sestanku z Lombarjem pri Figovcu, je priča odgovoril, da ga o tem niikdo ni vprašal. Pri nada^njem zasliševanj« se i« priča zaplett-1 v kronološko zmedo zaradi prodaje lova in puške dr. Sffligoju. ker jo izpovedal drugače, kakor je jasno potrdila priča dr. Sfiligoj- Priča Kernc RSko ie povedal, da mu je pred štirimi tedni Lomoarjeva žena v »Dajdamu« pokazala Kremžarja, češ to ie tisti, ki mojega moža »noter tlači«. Kremžar je besede čul in pijan prišel k njemu in ženi ter ji dejal: Gospa, iaz čez moža nisem nič rekel in tudi nič ne vem. Med tem je prišel poveljnik jetniške straže Camemik povedat da je priča Kremžar tako pdjan, da ga ni mogoče pri- peHaft, a predsednik Mladič mu je nasve-toval, naj vzame dva stražnika, da pričo spravilo v dvorano. Priča Rakovec Franc je gosposki ob!e-jen in pravi, da je kmet ter živinski trgovec v Goricah. Z MaH jem sta baranta-la z živino že od leta 1929 pa do Mali.je-vega vstopa v zadružno šolo. Vsak pone-Je.iek sta peljala v Kranj na semenj kako kravo. Prav dobro se spominja, da je bil tisti ponedeljek Mali prav nejevoljen, ker se je moral s sejma v Kranju odpeljati v Ljubljano poizvedovat zaradi šole. Rakovec pravi, da ima on obrt za trgovanje z živino, Malija je pa imel za pomočnika, zato so bili tudi vsi živinski listi izstavijetni na njegovo ime. Zagovorn k dr. Frlan predlaga, naj se zasiiši MaHjeva žena in tašča, ki bosta dokazali, da predloženo pismo ni bilo napisano ad usum delohinL Za Imbriševiča zahteva zagovornik s posebnim povdar-kom zaslišanje, ker mora priseči, ali Je bil 29. septembra v Ljubljani ali ne. To je zahtevana priča Irnbriševič izpovedal že na policiji, a policija se ga je baje iz-nebiJa s kretnjo roke, češ da ima že morilca. Priča Radovan Prosenc ne more z gotovostjo pokazati ?■ kire, ki mu jo je posodil obtoženec, medtem pa dva stražnika pripeljeta totalno pijanega Kremžarja. Ko ?a posade na klop in pride do sebe, začne Kremžar zabavljati. A ko ga predsednik zasliši, se mu opraviči. Zelo lep vtis seni napravil na vas, povejte mi pa, zakaj me tepo tam v zaporu in boksajo. V zapor ne grem, grem domov in -pridem spet Jut/i. Raje se do smrti stepem, saj se vsaka žival sme braniti. Pričo zapro Predsednik Mladič je konstatiral, da je priča v vinjenosti v celici vse razbil in da je nesposoben za resno zaslišanje. Obenem pa ugotovi, da ni nikakega vzroka, da bi bil zaprt ter naj ga izpuste. Ko so priče Žajdeia, Kernc in Jereb prisegli, je vstal državni tožilec dr. Fellacher in predlagal preiskovalni zapor za pričo Malija, da se ne bi mogel dogovoriti z zahtevanima pričama, namreč svojo taščo in soprogo. Obenem pričo Malija državni tožilec dolži nagovarjanja k falsificiranju živinskega potnega lista in nagovarjanja h krivemu pričevanju in tudi za to zahteva preiskovalni zapor, češ da je tudi 6voje brate prepariral h krivemu pričevanju. Obenem državni tožilec obžaluje, da zagovornik dela kri* vico policiji, ki zasluži zahvalo za največjo požrtvovalnost pri zbiranju materijala obenem pa državni tožilec dokazuje, da je bil Irnbriševič zaslišan pri policiji, ker je tudi isajavil, da je spal pri Llovdu, pozneje je pa šele trdil, da je videl umorjenega z osumljenim Rukavino. Zagovornik dr. Frlan protestira proti preiskovalnemu zaporu in obdolžitvi Malija, češ da državni tožilec ovira 6vobodo prič. Razen tega pa zagovornik kategorično zahteva zaslišanje priče Imbriševiča. Po tem dvoboju med zagovornikom in državnim tožilcem se je senat umaknil k posvetovanju, kjer je sklenil, da pridrži Malija v preiskovalnem zaporu in se razprava preloži na 9. marca ob 16. Prvi češki govoreči film v Ljubljani Film iz študentovskega iivljenja! Umetnina, ki nam živo slika življenje in dušo naše mladine. PRED MATURO Pride! Premiera bo v »ELITNEM KINU MATICI« Iz Celja —e O bi s« k tujcev je znašal v februarju 549 napram 596 v januarju. V februarju je obiskalo Celjie 456 na&ih državljanov in 03 inozemcev. — Smrt dobrotnire rereiev. V sredo 2<8. febrjarja je umrla v Celju (Komenske^a ulica 16) v starosti 78 let ga. Terezija Ko-rosebtete, posestni ca in vdova po cinkarni-škem uradniku. Pokojnica je bila velika dobrotnica revežev in dijakov. —e Poroke. V Kostanjevici ee je poročil v nedeljo 26. t. m. g. dr. Ivan Bele, odvetniški pripravnik v Celju, z odvetniško pripravnico gdč. Vla&to Božičevo, hčerko odvetnika g. dr. Antona Božica v Celju. Istega dne se je poročil v PetrovSah pri Celju fesar g. Alojzij Savodnik iz Celja s prodajalko gdč. Leopoldino Pfeiferjevo iz Celj*. V Celju so se poročili: posestnik Jakob Roj-Šok iz Braslovč in poseetnikova hči Ana Ci- galetova iz Spodnjih Kras; pod preglednik finančne kontrole Ivan Maj bani Č iz Mozirja in trgovka Marija Ravtnerjova n Sniartna ob Paki; posestnikov mn Alojzij Zupane z Zgornje Hudinje pri Celju in posestnikova hči Berta Domova jz Zagrada; posestnikov 9in Gvidon Nejpiec z Dobrove pri Celju in posestnikova hči Kunigunda Vnneevu iz Gaber ja; posestnikov sin Jakob Arnejc is Grajske vasi pri Gomilskem in posestnikova hči Marija Orvirkova iz St. Pavla pri Preboldu ter rudar Ivan Laznik iz Gaberja pri Olju in kuharica Terezija Plisova iz Gaberja. Čestitamo! Hotel — restavracija (MIKLIC) „METROPOL" Danes slanikova pojedina Črno bock pivo Maškerada Ljubljanskega Sokola Ljubljana, 1. marca. Vsa leta so bile ^.Sokolove« niaškarade predmet velikega zanimaja, ki se je pričelo navadno že dolgo pred pustnim torkom Ko se je maškarada vršila še v vseh prostorih Narodnega doma, je bila ta najelitnej3a predpustna prireditev, obenem pa tudi naj-pestrejša revija številnih krasnih mask. Tudi deviza prireditve je bila vsako leto poglavje zase in neumoren je bil trud, ki so ga imeli požrtvovalni člani s prireditvijo. Lansko leto je ta udomačena prireditev, ki je na vsak pustni torek združevala ljubljansko družbo, zaradi štednje — odpadla. Sokol je glede na vladajočo krizo do prinesel svojo žrtev, misleč, da bodo i drugi sledili njegovemu zgledu. Bilo pa je ravno nasprotno — vse prireditve so se vršile neokrnjeno in brez znakov vpliva >krize<. Leteos je Ljubljanski Sokol zopet zb*al v svoji krasno renovirani telovadnici, ki je že brez dekoracij lepa dvorana, številne svoje prijatelje, ki so se veselo vrteli tako okrog išankov^ in po parketu prav do jutra. Dekoracija je bila to pot enostavna, a prav posrečena. Po odlični zamisli ravn. mestnih nasadov s. Lapa so namestili po dvorani nebroj belih visokih podstavkov, na nje pa lepe palme, tako da si imel občutek, da si v palmovem gaju. Na vse ob-loenice so obesili dolge pramenaste senčnike v raznih varijantah in pestrih barvah, ki so prav dobro učinkovali. Nad orkestrom Sloge, ki je ves večer pridno igral, posebno pa zadovoljil po polnoči, so bile prav duhovite dekoracije, delo neumornega br. Mitje Sviglja in br. Skrušnija, Na galeriji so bile pravtako originalne slike, ki so predstavljale jazz-band v posameznih fazah ter vzbujale mnogo smeha. Mask je bilo prav veliko, bile so lepe, prav lepe in tudi odlične. Originalna jo bila skupina telovadcev, ki je nastopila s prav komičnimi glavami in prinesla obilo karnevalskega razpoloženja. Izmed drugih mask smo videli >luštne ribniške marinar-čke«, Spanjoiko v rumenem, Kitajko v ze-ieno-modrem, ki je obvladala jezik sončne dežele, dalje prav lep rokoko par, stilizirana japonskokitajska vzajemnost in Se mnogo, mnogo drugih lepih mask. Rajanje je bilo prav živahno in le prekmalu je prišla ura ločitve. V vsakem pogledu je prireditev uspela in je marljivim sodelavkam in sodelavcem Izreči vse priznanje. R. K. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena kislina v želodčnem soku, nečist»>st kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čerma-sti turi, niasikateri katarji, motne sliznice preidejo z uporabo »Fran* Josefove« gren-čiee. Pepelnica na živilskem trgu Ljubljana, 1. marca. Danes se je začel post za tiste, ki niso že doslej stradali, kar se je poznalo precej na živilskem trgu. Ljudje so kupovali zelo ribe, na trgu za zalenjavo in pri Jajčaricah je pa vladalo mrtvilo. Gospodinje se niso mnogo zalagale niti z zeljem in repo, ki sta priljubljeni postni delikatesi. Kmetic je prišlo na trg izredno malo. Baje imajo danes na kmetih praznik. Po nekaterih krajih ia-še ožje domovine so kmetje na pepelnico včasih mirno prebavljali ter vzdihovali nad želodčnimi bolečinami. Morda se je tudi to poznalo danes na našem trgn. Tudi pri mo 16. sardelice pa po 12 Din. Sladkovodnih rib je bilo tudi precej več. Žive ščuke so Mle po 30 Drn kg. po ceni, ki se že delj časa drži. Tudi rečne ribe imajo stalno »*.o Klini so no 18 Din, pečenke pa po 12 do 14 Din. Drugod se je dobro poznalo. da »e ljudje danes pošteno postijo, še tiste redke prodajalke na zelenjadnem trgu niso mog.e spraviti vseh živil v denar Zgodnja šalita ni posebno draga kljub snegu Motovi'cc je po Din 1.50 merica. Radič dobiš tu in t»m tudi ceneje. Dovoli je tudi špinače po 2 Jvi merica. Jabolka boljših vrst so nekoliko draVa Ananas renete so bile po 5 Din, lepi lno-šanjčki pa po 4.50 Din kg. Kupčija ni cve- tela niti tu. Pač pa so nekatere POtpOdlaJa kupovale precej mlečne izdelks, ki imajo stalno ceno. Na perutninskem trgu so pa irurf« w%> spodinje, ki 6e jim nj treba oziruti l i pepelnico. kupovale kokoši. Pečena putka se baje prileze tudi na pepelnico. Jajc mj kupile gospodinje zelo malo. Zdaj tobiš že sveža od 75 par naprej. Kot so bili danes ljudje povsod cuJno pobiti, tako si lahko yide] tudi na trgu največ kislih obraaov. Koledar. Danes: Sreda, 1. marca katoličani: Albin, Pepelnica, pravoslavni 16. februarja. Danažnj« prireditve. Kino Malini: Gospa si ne želi otrok. Kino Ideal: Križarka Emden. Kino dvor: Ljubezen in šampanjec. Slanikova pojedina v restavraciji Zvezda. Dežunip lekarne. Danes: Ramor, Miklošičeva ce^ta 20 m Trnkoczy, Mestni trg 4. ^spod sita Nekje na Gorenjskem pridejo gospod terjat denar od trdovratnih plačnikov. Pa pridejo tudi k Bolančevem Jerneju in ga prijazno opomnijo na dolg. — Gospod, ne morem, pa ne morem — *em dal fanta študirat za gospoda. — Lepo, lepo in pametno, Jerneje! V kateri šoli je pa že mladi' gospod? — Ja, sedaj je še v prvem razredu^ potem ga bom pa dal še v Ljubljano v latinske šole, da bo gospod. — Človek, prvi razred osnovne šole vendar še nt nič in sam bog ve, kaj bo še iz fantiča. — O, to pa prav zanesljivo vem, da bo moj sin gospod in nič drugega! — Beži no, kako vendar moreš kaj ta* kega trditi pri takem otroku? — Vejo, gospod, prav trdno sem prepričan, ker fante noče moliti niti očenaša, če mu ne dam krajcarja. In gospod Balanč?\'ega Jerneja niso več prišli terjaf. Vpisovanje na univerzi Danes se je pričelo na ljubljanski univerzi vpisovanje v poletni aemeeter. ln-9kripcija bo trajala od danes do vitetega 10. marca. Iz Kamnika — Sokolska maškarada, ki se je vršila pustno soboto, je kar dobro uspela. Parola >radi krize in devizex je privabila v okusno dekorirano dvorano v Čitalnici precej mask in številno, odlično publiko. Maske so bile prav živahne, kot skupina je učinkovala trojica rdeče - zelenih ilomin s kalabreški-mi klobaki in pa neenak par, ^den velik, skoro do stropa, hodil je na hoduljah, drugi pa po kolenih, predstavljala sta Pal in Patachona v najnovejši izdaji. Izmed ostalih mask, k; i»o bile samo damske, kar je tudi znamenje čaj*a, so uerajalo v*e po ffvojv, posebno novega ni bilo nič — so pač težki Časi. Iz Novega mesta — Smuška predtekma sokolskena r»ara-ščaja 6e je vršila preteklo nedeljo popoldne na Kapiteljskem marfu. Med malimi je bil prvi Roman Stepišnik, med velikimi pa Jože MežnarŠič. Prihodnjo nedeljo popoldne bo tekma na darila. V zadnjih dveh zimah st' Je smučarstvo pri nas razvilo naravnost presenetljivo. Saj pride že skoro na vsakega dvajsetega prebivalca po en smučar. Vsi klanci so prekrižani in med starim in mladim veje športni duh. Prihodnjo z'mo boino doživeli morda že kako večjo smuško prireditev. — Cigar je konj? Pred Verbičevo hišo na Grmu so naSli včeraj zjjtraj privezanega starejšega, pa še dobro ohranjenega, ve-1'kega rjavega konja. Najmanj pol noči je uboga žival prebila na prostem. Kdo ga je tja privezal in kdo je njfgov lastnik, ni znano. V Kastelčevom hlevu na Grmu čaka zdaj na svojega gospodarja, če in kdaj pe bo pojavil. — Po vseh cerkvah »o kradli, Tororali emo že o tatvinah po nabiralnikih v šmi-helski in frančiškanski cerkvi. Tat je obiskal tudi župno kapiteljsko cerkev in izpraznil nabiralnik ob nekem slranskom oltarju. Morda se bodo oglasile >e okoliške cerkve. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 1. marca: * Zadoščenje«, >Gospa Cathleena«. Red B. Četrtek 2 marca: >Slava iin njeni meSe- tarji«. Red D, Prof. Še*t študira z našim ansamblom trodejansko veseloigro Dame z zelenimi klobuki. V glavnih vlogah nastopita: ^a. Vida Juvanova in g. Zeleznik ter ga. Mira Danilova, g. Jan in g. Lipah. Premijera ho sredi prihodnjega tedna. OPERA Začetek ob 20. uri. STeda. 1. marca: »Blejski evoo«. opereta. Red Sreda Četrtek, 2. marra: Baletni večer Pia in Pino Mlakar. Red C. Petek, 8. marca: Mala Mala Floramye. Gostuje g. Dubajič. Red A. Sobota. 4. marca: Rusalka Slavnostna prelistava v proslavo rojstnega dne prezidenta dr. T. Masarvka. Red D. Santlovu opereta Blejski tron se ponovi d revi ob 20. za red Sreda. Mala Floramve. priljubljena spliteM opereta z g. Dubaličem kot soatom, se ponovi v petek dne 3. t m, za red A. Stev. 4 g »SLOVENSKI NAROD«, dne 1. marca 1933. V NEBOTIČNIKU na Tyrševi cesti v pritličnih lokalih § bom otvori] danes, dne 1. marca, moderno opremljeno in bogato založeno 8 □ □ □ □ □ o □ □ □ □ □ c C □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ n □ □ □ R □ Cenjenemu občinstvu, ki mu tem potom najvljudneje naznanjam otvoritev dro- S gerije. bo nudena izredno velika izbira vsega drogerijskega blaga in predmetov, H tako vse specialne potrebščine in pripomočki za higieno telesa, ust in zob iz B priznanih kemijskih laboratorijev. p V kozmetiki bom nudil najpopolnejšo izbiro partumov, pudra in Eau de Cologne Q najslovitejših znamk, zlasti pa francoskih specialitet. □ Foto oddelek bo nudiJ največjo izbiro aparatov in vseh potrebščin priznanih znamk, □ dalje bo razvijal, kopiral in povečaval posnetke amaterjem po najnižjih cenah. 3 Moje mnogoletno sodeldvanje v matični drogeriji A. Kane sinova v Ljubljani, s □ katero bom ostal v najboljših prijatejskih odnošajih v svrho povzdiga in na- rj predka drogerijske stroke, mi je dalo toliko izkustva, da bom mogel ustreči vsem zahtevam in željam. I. K A N C 2946 drogerija v Ljubljani, Tvrševa cesta, g n Dnevne vesti * Druga redna seja banovinskega odbora JRKD za dravsko banovino bo v nedeljo, dne 5. marca, ob 10.30 v Novem mestu v mali dvorani Sokolskega doma. Dnevni red obsega: 1. otvoritev in imenovanje overovatel jev zapisnika: 2. poročilo banovinskega tainika dr. Marjana Zajca in blaeainika g. Frana Marna; 3. poročili ministrov dr. Kramerja in Puclia: 4. referat senatorin dr. Rožiča o univerzi kralja Aleksandra I. v Linbliani: 5. debata o teh poročilih in slučajnosti. Polovična vožnja ie dovoljena. Vsi člani banovirskega odbora naj se ravnajo po navodilih, ki so jih prejeli od banovinskega tajništva. — Banovinska eksokutiva. — Osnutek zakola o Samoupravnih hranilnicah. V nedeljo in v ponedeljek je r.joroval v Beogradai upiavni" odbor Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije. Sklepi se nanašajo na posebno mednarodno razstavo za propagando varčevanja, na organizacijo statistične in informativne sJužbe. na zbiranje filmov in drugega propagandnega gradiva, na imenovanje naše delegacije v atovansko zvezo hranilnic, na sklicanje glavne skupščine itd. Najvažnejši predmet doba le je bil pa osnutek zakona o samoupravnih, hranilnicah, ki je bil te dp| sestavljen v trgovinskem ministrstvu. Naglašalo se je. da je za ozdravljenje težkih razmer v našem denarstvu nujno potreben dober zakon o samoupravnih hranilnicah. Z novim zakonom bodo med drugim izločeni ena posli, ki jih merejo in morajo opravljati hranilnice, od onih, ki spadajo v poJtf-očje bank in damgih zaseb- -nih denarnih zavodov. — O jadrnici »Sv. Nikola« ni n°bene vesti. O jadrnic; »Sv. Nikola« še vedno ni nobenih vesti. Vse kaže, da se je potopila. V Omišu je bilo v ponedeljek veliko zborovanje meščanov, na katerem je bil izvoljen širša odbor odlicaih predstavnikov Om:ša, Zagreba. Beograda in Ljubljane, ki bodo naprodeni, da bi ustanovili po svojih medlih pododbore in zbčraJi prostovoljne prispevke za sirote ponesrečenih mornarjev. — Vrenie. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno .nestanovitno vreme. Včeraj je pri nas snežilo, darugod je bilo pa samo oblačno. Najvišja tempera-oura je znašala v Splitu 13. v Skoplju 11, v Zagrebu in Beogradu 5, v Mariboru 4.3, v Sarajevu 3, v Ljubljeni 2.4. Davi je kaza«! barometer v Ljubljani 770.6, temperatura je znašala 0.4. — Žrtve nesreč in napadov. V bolnico so včeraj prepeljali več poškodovancev s I- \-mjenimi udi in dva napadonca. Dijak O. Raže a je zlomil nogo pri smučanju. S.užkinja Alojzija Krvica iz Mojstrane si je pa zlomila nogo pri koristnejšem delu, pri nabiranju drv v gozdu. Trgovec iz Device Marije v Polju g. A. Hladnik se je mudil pred tednom po opravkih v b" j zini Krškega, kjer ga je nekdo napadel in po-.-•Uodovail pa negi PosU*ežnica Angela Frančelj z Viča je šla sooči po Cesti dveh cesarjev mimo zloglasne Sibirije. Tam se je nekje zapletla v prepir ter jo izikujptta z nožem po reki in prsrtiih,. Oklal jo je Fr. Xagode. — Kmet zmrznil. Bližaj Karlovca je zmnsnil v nedeljo kmet Anton Bežan iz vasi Mračina. V nedeljo se je napil in ko je kolovrati! demov, je padel in obležal v s-negu. Drugi dan so ga na51i mrtvega. — Junaški plavac. Delavec Vilko Bajer je presenetil Karlovčane s plavanjem po Kolpi pri 6 stapinjaa ped ničlo. Preplaval je 3 km in gledalci so mu seveda navdušeno ploskali. — S»m«>mOr s tare ga trgovca. V Slavonskem Brodu je skočili z železniškega niostu v Savo ug'.eden in premožen trgovec Simeon Deutsch. Njegovega trupla še niso našli. Pokojni je biti star 85 let in v smrt so ga pognale skrbi, kaj bo z denarjem, ki ga je imel v banki, pa ga na mogel dvigniti. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, za-st a janje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih, odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčJce, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine, izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenuica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Mnfelfane _lj Narodni odbor za predajo adrese Nj. Vel. kralju opozarja pr javljene udeležence, ki iz kateregakoli razloga niso prejeli legitimacije za potovanje, da se dobe iste v tajništvu Narodnega odbora, Ljubljana. Kazi no II. nadstr., in da se bodo eventualno 'Z-dale pred odhodom vlaka na glavnem kolodvora v Ljubljani. — Besedilo adrese in mape s podpisi društev in organizacij so razstavljene v trgovini Bona? v Selenbur-govi ulici. Spomenica ^Slovenci svojemu kralju« vzbuja občo pozornost. Spomenica je dek) Delniške tiskarne, platnice in vezavo je izvršila tvrdka Bonač. Spomenico je podpisalo H5u/o naših društev; mnoge občine so nabrale skoraj vse podpise. Spomenica je že ua zunaj delo, ki dokazuje visoko stopnjo naše tiskarske in knjižarske obrti. Na pozabite si jo ogledati 1 —lj Prrd iiehotif-uikovim vhodom v Gajevi ulici je nastalo vel ko smetišče, ki je še tem bolj očitno ob velemestni okolici na eni strani. Čeprav povzdigujemo nebotičnik nekol'ko uprav ct no do neba, vendar de zdi kar bombastičen ob kupu tasne MOffllM ffO_ Sneg ne more povsem zakriti 6inetiŠca, zato se naj pobrigajo odgovorni, da bodo spravili nesnago tja, kamor spada. —lj Poklicni brusači se pritožujejo. Iz vrst poklicnih brusačev smo dobili pritož. bo, da nekateri mesarji strankam brusijo nože in s tem škodujejo brusačem, ki se jim je že itak skromni zaslužek še bolj skrčil. Mesariti brusijo sicer nože strankam brezplačno, toda s tem pokiioni brusači niso nič manj oškodovani, klesar ji bodo to itak sami uvideli In poskrbeli, da ubogi brusači ne pridejo ob ves zaslužek. RESTAVRACIJA zvezda Danes slatiikeva pofedlna od 6. do 8. ure ogled jedil se priporoča KrapcŽ —lj Odlifeu mladinski koncert bomo imeli v nedeljo, dne 5. t. ni. ob 11. uri dopoldne v Union, dvorani. Nastopili bodo zopet trboveljski »slavčkic Ako hočemo vse njegove vrline na kratko povedati, naj bo tole: Vzorno disciplinar zbor nad 100 skromnih, a izredno nadarjenih rudarskih otrok, ki vzorno slede vsakemu gibu svoje«« pevskega učitelja g. Suliiioja ter izvajajo s svojimi srt brnočistimi glasovi tidi najtežje in najmodernejše skladbe, ki so p sane za mladinski zbor. Njihov program obsega slovenske, hrvatske in srbske narodne in uemtne zbore, če je zastopana narodna p*1-sem v večjem številu, je to popolnoma naravno, saj je ta najbližja njihovemu čustvovanju. Zato vsi na koncert trboveljskih slavčkov v nedeljo dopoldne ob 11. uri. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. —lj Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta, ki se vrši v petek, dne 3. t. m. ob uri v Filharmouični dvorani bo v odlični meri pokazal delovanje našega ljubljanskega konservator ja. Člani godalnega kvarteta: Pfe.fei, Stanič, šušteršič so gojenci violinske oddelka konzervatorija prof. Slaisa. Celist Bajde pa je iz šole prof. Berana. V komorni študij je uvedel vso četvoreo prof Slais, vodi jo od vsega početka do današnjih uspehov, ki jih imajo na koneertnih odrih. Izvajali bodo Beethovnov in Debissvjev godalo kvartet. Drugo točko sporeda pa tvori Milojevieeva sonata za violino io klavir, ki jo izvajata Ffeifer in Gallatia. Gaila-t;a je gojenec klavirskega oddelka drž. kon-eervatorija in sicer prof. Janka Ravnika Sodeč po dosedanjih uspehih našega ljubljanskega godalnega kvarteta, smemo upravičeno pričakovati, da bo imel tudi petkov njihov koneert v**l k umetniški uspeh. Zato obisk najtopleje priporočamo. Vstopnice se dobe v knjigami Glasbene Matice po znižanih koncertnih cenah, od 15—6 Din. —lj Spored cerkvenega Koncerta, ki bo v soboto 4. marcH v »Union/u«, razpade v dva dela. Prvi bo obsegal najlepša dela starejših ruskih klasikov: Cajkovske^ra. Arhange^kega, Lomakina in Bortujanake-ga. Drugi del bodo izpolnile pa skladbe novejše sodobne mederne ruske cerkvene glasbe, in sicer skladbe skladateljev Ked-rova, Pančenka, česnokova in Nikoljslke-ga, ki so svorjtai de3om črpali snov iz ljudskega petja ter so te domače motive odeli v najmodernejšo obliko — jih razpJetli v inistruarenftakio zamidiieno polifonijo, tako da zahtevajo od zbora najodiičnejiib kvalitet: Čisto intonacijo dobro odtehtano dinamiko. neornah^jivo ritmiko in zlasti vzorno deklamacijo daljših samostojnih fraz. Cirilo-Metedovemu zboru so zlasti te zmožnosti posebej priznali kritiki in niso mogli prehvaKti njegove glas*>one inteligence, smiseftne deklamacije *a vobče pevske discipline Vse to je posledica trdne notranje organizacije in izvrstne pevske šole. ki nudi pevcem in pevkam tega zbora v vsakdanjih predavanjih in vajah v zadostni meri strokovnega znanja. Prav zato smemo in moremo pričakovati od 90-botneca koncerta isteera umetniškega užtoka. ki sc ga nudili vsi dosedanji koncerti CM rilo Metodovega zteora po raznih krajih naše države. Začetek bo točno ob 8. zvečer, na kar moramo na profeijo zbora posebei opozariati. Vstopnice so v pred-prodajM v k one. posred. Gi. Matice. — F©n»-«»pori zs^ovolii v*a kogar t kamere kiiptienc- pri Pr P Zajee optik Luib Ijana, Stari trg 8 Ceniki brezplačno 5 n —lj Združenje trge %cev t Ljubljani ima redno letno skupščino v nedeljo dne 6. Un. točno ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Trgovskega domač Hačuneki zaključek za teto 1932 in proračun za leto 1968 «ta v smislu § 40 pravil vsakemu gg. član j v tajn štvu na vpogled. 0 samostojnih predlogih se na skupščini sklepa le tedaj, de so v zmislu ČL 17. pravil predtoieni upravi 3 dni pred skupščino, proti sklepom akup$eine se sme pritožiti 1« oni, ki je bil navaoč na skupščini. Predsedstvo uprave. ^Ij prve originalna po^tnetke o strašni nc, ^reči r Nennkirchenn pripgša današnji Ufa zvočni tednik, ki ga predvaja od danes naprej Eltni kino Matica. Poleg teh dogodkov prinaša Ufin zvočni tednik še mnogo drigih zanimivosti iz vseh delov sveta. —lj Pri rod oz nas t vena (prej prirodoslovna) sekcija Muzejskega društva za Slovenijo priredi strokovno predavanje v petek zvečer ob 18. uri v fizikalni dvorani I. dri. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulic . Predaval bo g. prim. dr. V, m e r š q 1 o kolaboraciji zdravnikov in zoologov pri pobijanju malarije. Sekc ja vabi na to zanimivo predavanje tudi širše kroge, zlasti pa P*-ne in prijatelje sekcije. Vstopnine pi. —lj Valčkov večer Sokola IV bo v soboto 4. marca ob 20. uri pri br. Jožku Jeia-Činu na Dolenjski cesti. —lj Razprodaja konfekcijskega m modnega blaga P Magdič, Frančiškanska d. 10. Samo kratek čas. 132-n Iz Trehnfega — Med zelenimi Kriza ima besedo in milostno je dovolila aelenim bratcem, da nedelje ne dele na obup, skrbi in prazne Žepe, da ostane od napisane bc-sede >kr»-za< le še fraza in od fraze %opet fraza ♦In tako se je zgodilo, da je z uvažavanja vrednim sočutjem do teh lovskih žrtev popustila. Pa so se zbrali pri »Jerneju^, da si povedo celoletne dogodivščine z io va in da tekmujejo v resničpih zgodbah za prvo mesto najboljšega lažnjivcsa. Vse je hilo v najlepšem redu. Beseda je meso postala, dogodki iz gozda zelenih veliko loških bratcev so se križali v meji vseh verjetnosti in ni Čuda, da je bil boj za prvo nagrado tako srdit. Čudodelna napihnjena klobasa, ki jo je prejel zelenec kot prvu nagrado že lani, je bila res tako čudodelna, da j« za svojo resnično povest prejel prvo tudi letos. In druga? Povedala jo je članica te čudne družbe kar takole: Na lovu zajcev, zaje m<>'.a je ugriznil v rep. Menda je že zaspal v gozdu in se mu je približal zajček in obgiodal njeeov lisičji ropček za kiobukom?čudeu je ta lovski jezik, vsakdo sa ne razume! In ribič, k^j pa podajaš se med bratce zelene? Ona o ribjem telefonu, komaj je dosegla treje mesto, kors porcije že smrdeče _ pečene lisice, ki je bila ustreljena vendar že v začetku jage. Pa so jo vendajr naši zelem oglodali do zadnje koščičke. Brez nagrade je ostala tale, da vsak že danes y >caj-tengah< nam strelja kozle. — Vesel večer, poln šaljivosti, lovskih Sag, navad in pripovedk, ki ga te leto za letom prirejajo velikološki lovci s priljubljenim g. Alojzijem Sajetom, županom na Veliki I»ki v krogu, vsako pustno nedeljo »večer pri >Jernejuf, je dokaz, da ni pozabljena v na šeni narodu še ona tipično prirojena šepavost, ki o Dolenjcu po vsej pravici kroži in mu tudi gre. — Predpuat je minil v Trebnjem v znamenju prireditev in veselic Sokolova ma-škarada, ki jo je letos posetilo neobičajno mnogo tujcev, se je vršila v gostilni pri »Zur-čevihc in je prinesla društvu precejšen gmotni uspeh Na pustno nedeljo so se Vtfšila domače zabave pri >ferofihc skoro v vseh tukajšnjih gostilnah. Pustni torek je bil še posebno pemdarjen Voronov b svojim pomlaje valnim aparatom je spravil na nage staro in mlado. Včeraj zvečer pa so maske obiskovale hiše po številkah, tako da so bili zadnji letošnji nredpustni dnevi res prav živahni v znamenju prireditev, veselic in krofov. Z Jesenic — Pogreb uglednega delavskega voditelja. V ponedeljek popoldne se je vršil izpred hiše žalosti na Javorniku pogTeb prerano imrlega Martina Bručana, bivšega dolgoletnega livarja v tovarni KID na Jesenicah, Pogreba se je udeležilo izredno mnogo ljudi, posebno tov. delavcev in uradn kov tet prijateljev in znaneev pokojnega in njegove dTužine. V sprevodu *o nosili nebroj ven-c?v. ki eo mu jih poklonile delavske organizacije in stanov&ki tovariši, kovinarska godba mu je na zadnji poti igrala žalostm-ke, pevci so mu pa zapeli v slovo ob odprtem grobu. w« Veselo poštovanje. Pusta so Jeseničani po stari tradiciji tudi letos dobro pognali. Čez dan so fantje vlačili po Jesenicah ogromen ploh, ki so ga posekali gori nekje v Mirci ter ga naposled dobro prodali. Fantje s Hrušice pa eo prepeljali na Jesenice ogromen aeroplan, s katerim so se kazali po mest j in pritegnili nase mnogo radovednežev. V večernih urah pa so naše ceste n ulice močno oživele. Velike množice zabave željnih ljudi je šlo na plepne prireditve, ki so se vršile v So kolikem domu, D^lavskom domu, Kazini, KP. domu ter v raznih gostilnah. Povsod je bila udeležba prav lepa. Veseli in razigrani so hodili ljudje od prireditve do prireditve, povsod je bilo veselo življenje tako v lokalih, kot na cestah, ljudje so poganjali pusta in preganjali krizo na vse kriplje do jutranjih ur, ko je nastopil maček namestu pjsta, ki ga js skoraj gotovo tudi letos z vsemi častmi pokopal Berg-manov Franoelj. — MK IHrija v LJubljani vabi celokupno čianstvo obeh sekcij k sestanku, kft se vrši v četrtek dne 2. marca t. 1. zvečer ob 8. url v restavraciji Fttta v Tavčarjevi uUei 4. Zaradi biš*ajoce#»a se občnega »bora j« sestanek aeio velike vmdapojptt Predsedstvo. u** I n\e* rt * Proračun trboveljske občine Izdatki znašajo 4,423.411 Din, dohodki pa samo 1,031.255 Din, tako da znaša primanjkljaj nad 3 milijone šolo Din 170.343. za šolo pri Sv. Katarini 39.610 in za tuastniško šolo 1,252 810. za otroški vrtce 300. Sokolu 10.000, šolski kuhinji Din 10.000, javna knjižnic« 1000. Za odplačilo in obrestovanje dolgov 838.000, za materijal za vzdržbo cest Din 79.400. za gradnjo mostov 28 000, ea odkup &av-skesra mostu pri postaji 40.000. razširjenje vodovoda v Hrastniku 100 000, za novi vodovod v Pra>rt*tiieiu. ki se prične graditi na spomiad, 204.954, za čišCenje potokov 2000. za kmetijstvo 25 000. gospodinjski na^ daljevalni šoli 2987 in za elementarne nezgode 15 OoO. Narodno zdra\stvo: skupno 194.U00 Din Socialno skrbstvo: pnspeve*; ubožuom skladu Din 378.900, zsrailba nove stanovanjske barake 120 000, podpore brezposelnim 50.000, podpore družinam vojnih obveznikov 2500, posvetovalnici za matere 10.000, na-luljevalne sole 50.810. za davke 30.000, prispevek zvezi mest in trgov Din 1000 ter obrok za škropilni avto 120.000. Dohodke pa bo občina zbirala od sledečih, predmetov: trošarina na vino po 1 Din od litra — 404.700 Din, od vinskega mošta od litra po 50 par — 29.660. od iganjs in likerjev skupno 54.665, donos rasnih občinskih taks 28.350. od avtobusov in tovornih avtomobilov 500, od osebnih avtomobilov po 250. od motorjev po 100 Din, od dvoko-les po 10 Din, skupno od takih vozil 7000 Din.. Zakup lova 14.430, od ribolova 1000, razne najemnine 10.800, od občinskih podjetij 153.090, vrnjeno sa bolniško za valovanje 5000, obresti hranilnih vlog 30.000. obresti državnih obveznic 700, povrnjeni bolniški in razkuževalni stroški 10.000. izkupiček za hišo ▼ Hrastniku 225.000 In razni nepredvideni dohodki Din 10.200. Trbovlje, 1. marca. Te dni je županstvo občine Trbovlje razpoložik) občinski proračun občanom na vpogled. Proraćun izkazuje 4,423.411 Din izdatkov in 1,031.255 Din dohodkov, torej znaša primanjkljaj okrog Din 3,400.000. ki se bo pokril z dokladami na neposredne davke. Županstvo odnosno novo imenovani občinski odbor je sestavil proračun z vse stranskih upoštevanjem uanašnjih raamer, zlusti pa težkega položaja, v katerem s* davkoplačevalci zaradi krize. Posamezm-postavke obsegajo s!t -.'v izdatke: osebni izdatki: plače župana in uradništva 275.311 Din, revizorji obč. računov 2500 Din, re-Iarji 103.380 Din, cestarji 19.560, nočni ču vaj 5760 Din, obe. zdravnik 3S.400 Din, ko-njač 6000 Din, babica 2400 Din, mrliški oglednik 7200 Din, bol. sestre 42.660 Din, k-sinfektor 19.890 Din, upravitelj ubožnice 4320 Din, bol. zavarovanje uslužbencev Din 11.500, pokojn. zavarovanje živin-> zdravnika 20.000 Din, pokojnine uslužben cev 8550 Din, stanarina 3600 Din in druge nagrade 5000 Din. Stvarni izdatki pa znašajo: za pisarniške potrebščine Din 26.000, za potnim-16.000, kurjava in razsvetljava 10.00'i, oprava pisarn Din 2000, poštnina itd. 8500, tiskovine 3000, naborni stroški 5000, Urad ni list Din 600, stroški uradnih dni sres kega načelstva v Trbovljah 4700, montur ni prispevek stražarjem Din 7000, gasikeir. 15.000, javna razsvetljava cest 60.000, od-gou 500, požarni ogled 1000, popravila elektrovoda Din 10.000. Za presveto: za šole na Vodah: a deške Din 211.000, za dekli ško Din 196.114, z& deško šolo v Trbovljah II Din 130.506, za dekliško v Trbovljah II Din 141.000, _ za meščansko Namestu mačka nekaj besed Imenitno smo se poslovili od pusta, zdaj bomo pa zopet tamail Ljubl;ana, 1. marca. Ne nameravamo vam brati levitov zatj, ker je minU pu*t in ker je po čudnih postavah postala pokora aktualna šele danes. Za pokoro ne gre. pa je pustno razpo-ložttije tako mogočno vplivalo na vse. kar se odraža v časopisnih kolonah, da tega ne bmenio prezreti. Samo spomnite se, kaj vse je prinese! n. pr. naš bat včeroj na prvi strani! Primernejša snovi si res nismo mogli že.cti za pustni torek. Iz v^eh tistih gromozanskih dogodkov ae ja*no očituje, da pust ni zavladal po vsem sv^tu le zaradi tega, ker je prznan v pratiki »Vojna na Kitajskem«, »Preprečena komunistična revolucija v Nemčiji«. »Italija poSilja ns Madžarsko tudi strupene pline«, »Razveljavljena odi kovanja« in »Hitler poseti Mu-ssolinija«. to je vsebina po'itične rubrike včerajšnjega dne Če hočete, lahko trdite, da je prišlo farno po naključju do teh neznansk h senzacij baš na pustni torek Da pa ni bil včeraj le po naključju pust, se danes dobro pozna v Ljubljeni. Snoči «mo imeli 8 oficijelnih pustnih manifestac j, poleg teg« smo pa še vsi noreLi izven konkurence. Nihče si n trenil veselja / dogodki, ki 5*no jih omenili, in nihče ni sploh mislil na to, da pustu sled- pepelui-oa in da so bili letos tudi v predpustu takšni gasi, ki so kar kričali po pepelu. Toda tudi danes ne smemo spati pepela in ne bruhati ognja in žvepla po glavah naših optimistov, ki zvesti tradiciji niso hoteli grešiti zoper pusta in zoper vse, kar je lahko vinskim bratcem svetega. Teži nas tako rekoč sveta dolžnost, da bi morali opi-aati triumfe pustnih sem na oficielnih priredb tvah. Zastopniki ja-vnoeti ih opevali skoraj vso zimo do včerajšnjega dne, da je bil uspeh tem lepši vsestransko. V splošnem je položaj torej povsem enak. kot je bvl na novega leta dan po sloviti Siivestrovi noči. Zdaj lahko zopet odpremo vse registre, da bo čim bolj mogočno zadonela me odija krize, ki >e zdaj uglašena *e na tohko n spevov in nsc nov. Zaved imo se, da je treba na poseben način ustvariti razpoloženje za tarnanje in najlepši način je bil n^vomno ta, s katertn smo včeraj tako imenitno proslaviiaV pust« Zato pa vemo rudi. da bo pokora 1« tarnanje in da drugega ni treba. Pri nas vse opravimo s tarnanjem, kadar smo trezni, ko pa ne gre drugače, se pa tudi prav rad^ odpovemo treznosti. Tako so nailenše urejene vse zfldevice, ki jih imenu jemo orob'^mi in s katerimi se tako resno peescno, da se nanje »pomnimo Ve na pepelnico. Iz ^ko5i«p ?„oke _ Letošnji prod pust smo komaj vedeli, da je — predpuM. Spri?« neugodnih gospodarskih razmer je opustil Sokol vse prireditve zabavnega zaiačaja in tako smo imeli v celem samo dve veselici. Prvo je pr redila lovska podrižnica, diugo pa je imelo Planinsko društvo to nedeljo pri Otetu. Ljudi se je na prijetnem večeru naravnost trlo. Ves v€čer je vladal red in mir. Moralni uspeh prireditve je bi torej prav lep in upamo, da tudi materijelni ni pičel. Čisti dobi?ek bodo porabili planinci za krili« stroškov pri ljubniški koči. _ Nesreča. Gosti In i Carjeva soproga ga. Rottenbiicherjeva je Sla preko poledelega dvorišča. Pri tem ji je epodneslo noge in j* padla tako nesrečno, da si je zlomila desno roko nad zapestjem. Vso dolgo pot v spoznanju odtehta nazadnje spoznanje. Komur se je zdela ta pot lahka, se je nedvomno zadovoljil sredi nje z zmoto. Gustav Frohlich najeimpatičnejši filmski igmlec v prekrasni, globoko ganljivi drami Povest o očetu, o njegovi slepi ljubezni v sina, o bridkih razočaranjih in o končni zmagi neomajne vere v svojega otroka! Pride f Pride! £ Harald Paulsen, Hermanu Thimig, Maks Ađalbert, Lucie Englisch, Hilds Hildebrandt A. D Enoery: 10 ve streti Roman Bretonka se je počasi pogrezala v svoje sanjarenje, spominjajo^ se vsega, kar je bila doživela od težkega udarca, ki je zadel Diano. Koliko strahu in groze je prestala prve mesece! Koliko previdnosti »e bilo treba, da ni DriŠla resnica rva dan! Kolikokrat je vpričo markiza čutila kako ?ardeva pri mis'V da Do*m~n varata gospodarja ki ga >e *ako ze-o spo$w>va!a! In »ako m mM dan. da bi v morit vi ne prosila boga naj ii odwsri to laž. ki »o je tako težila — Ta greh sem storila Diani na fcjubo. — je mrmrala sama pri sebi. — Odpusti mri. rjubi bog, kakor si gotovo že odpustil tw. ubogi grešnici. Kar je Marion zadrhtela. Zdelo se ji je. da sliši dobro znani žvižg. — Znamenje! — je vzkliknila. Drhteč od razburjenja je napela sfluh. Drugi žvižg se je začul na trtici. Marion je naglo vstala tn skočila k oknu Odvrnila je zastor iti pogledala skozi okno. ko se je naenkrat začni tretji žvižg, mnogo bližje palači. — Ah! — to pot se pa ne motim. —je dejala Marion. — Ta žvižg... tam doli ... to je njegovo znamenje in vendar danes ni njegov dan ... Kaj neki ga je privedlo sem?... Le hitro doli... če pojdem čez teraso m čez vrt. ne bo nevarnosti, da bi me kdo videl. In res so bito vsi domači tako za-f>os'eni. da je lahko nemoteno zapu-■stila palačo: sicer pa v snegu itak nihče ni hodil na w*. Marion je prišla hitro do vratc v ograji. Komaj jih je od«prla, je skočil njen bratranec na vrt: bil je strašno bled in v naročju je drža! malo Lmizo. — Marion, — je dejal, — giej, otročioka ti prinaSam nazaj. — Križ božji! Kaj poveš? Ali se je kaj pripetilo? — Žena mi je umrta. — Umr'a? — Da. moja Johanca, ki sem jo tako ljubil! — Ah, to je grozno... to je strašno! — je nonavijala Marion. dočim ji je nesteor' bratranec "oložil Luizo v narocie In to u-boKO dete!... Kai na i počnem z njim? — Kai pa moje?... kaj bo z njim?... Sirota je ostala sama doma ... in arna, ubož-ica, moli sama ob krsti svoje mamice. ...Tri milje daleč sem prišel da bi ti vroiJ otročička... in tri miije imam nazaj, da se vrnem k svojemu otroku... že hitim____ zbogom, Marion- če bi ostaJ še malo tu. bi zblaznel. Zbogom! Marion je iztegnila roko, da bi ga zadržala, toda bil je že daleč. In ne da bi prav vedela, kaj dela. je zaprla vratca v ograji, potem je pa stopila v utioo, krepko objela ubogo dete in omahnila na stol. Tako .ie osfala nekaj rmnut nepremično, vsa iz sebe. Kar so zadonele vi kapelice orgle. — Mase je kon— je vzkliknila Marion drhteč po vsem telesu. — To je poroka tvoje matere, ubožnea!... In giej! Ti si brez zavetišča, brez red-nice ... Kaj početi? Vsak čas se vrne gospoda iz kapelice. In kaj po rečem markizu, če te najde tu? To bi bi! strašen udarec za tvojo mamico, ubogo dete. Ne, nočem tega, nočem tega! In vsa zbegana je stiskala v žepu zavitke zlata, ki jih ie bila dobita od Diane. — Kaj naj počnem? — je vzkliknila, — komu naj prepustim ubogega otročička? Zape P so zvonovi v kapelici. Marion je vedela, da se mora gospoda zdai vrniti. Vstala je in začela nervozno hoditi po sobi. kakor da išče kotiček, kamor bi mogla skriti mak> Luizo. V tem hipu, ko ie bila že vsa iz sebe, je naenkrat pomisKla. kad bi bflo. če bi naenkrat vstopil markiz in jo presenetrl. Te misdi se ie ustrašila. Znova je skočila k oknu. Zunaj se ie bilo že stemnilo. Kaj ko bi odšla Na vsak način je morala odnesti otroka, kamorkoli, samo da bi ga v palači nihče ne videl. Marion je bila že na tisti stopnji obupa, ko se človek odloči za zadnje sredstvo. — Ne, nikoli, — je šepetala vsa iz sebe, — ime mojih gospodarjev ne bo oskrunjeno. Zlato je še vedno krčevito držala v roki. — S tem denarjem bom gotovo našla koga, je pomisMa ... Kar ji je šinnla v glavo strašna misel, ki jo je pa pozdravila, ne da bi zadrhtela. — Da! — ie deia^a crvova. — nekdo jo najde in pobere . . Drugega izhoda ni. Bretonka >e tisti hip odločila usodo Dianrnega otroka. To pot bi ie nobena sila ne biia zadržala, da bi ne storila tega, za kar se je bila odločna. Mar ni Sk> za to, da obvaruje ume de Vaudrev javne sramote in onečaščenja? Cim se je bi3a odločila za ta korak, je pozabila i na Diano. ki ji je bila odgovorna za usodo njenega deteta, i na ubogo nedolžno bfcje, ki ga je nameravala brez&rčno zapustiti. Vsa v ognju je skrila zJato med otrokove plenice. Potem, ko je že odhajala, se je pa ustavila pri mizici iz rdečkastega lesa. Ali bi ne kazalo priporočiti Dianinega deteta usmiljenemu človeku, ki ga bo velikodušno sprejel? In z okorno, drhtečo roko je napisala Bretonka na listek: »Ime mi je Luiza. Ljubite me.c Potem je pa listek zložila in ga zataknila za plenice. Vse je bik) pripravljeno. Vzela je otročička v naročje in smuknila skrivaj iz sobe; po stopnišču za siužinčad je srečno prispela do utice na vrtu. Tu je zavila otroka v kožuh, ki ga je rabil vrtnar, da je prinesel v tem mrazu dete iz Meudona v Pariz. Cim je bMa zunaj, je krenila Marion hitro proti cerkvi Matere božje. Ta čas, ko je Bretonka izginja v meglo, je poročni sprevod baš prihaja! iz kapelice varemsfce palače. Markiz je kar poskakoval od veselja. Vse njegove nade so bile izpolnjene. Gospo dična de Vaudrev je bila zdaj grofic de njeno številko dobro zapomnila Delo daje vse, brezdelje pa vse jemlje. Nasilje je odraz nemoči čudni primeri sreče v nesreči Ce ima človek srečo, se mu tudi pri najhujši katastrofi nič ne zgodi Nekateri ljudje imajo v življenju neverjetno smolo, drugi pa srečo. Take Hudi spoznamo najprej, če se zanimamo za razne katas*.rofe. Ce ima človek smolo, se :nu lahko pripeti nesreča na kraju, k-?r je ni niti najmanj pričakoval, če ima pa srečo, se mu tudi pri največjih 1 astrofah nič ne zgodi. Ameriški listi poročalo o mnogih takih, prlm^rh :z lanskega leta. Med njimi so nekarer: r s pravi čudeži. Tako se je nde-ežtla znana jahačica Iris Bennetova v VViocftnill Hillu konjskih dirk. Pri. skoku čez zapreko je padel njen kon; na vrat in vrgel ja-hačico tako nesrečno iz sedla, da ie zletela korani čez g'avo in priletel tako močno na tla. da so vs-? mislili, da se je ub'la. Tem večje je bilo presenečenje Hudi. ko ie Bennetova takoi zo-Det skočila na konia in oddiriala naprej, kakor da se ni n;č zgodilo V O-ter Lake v Michi^anu so imeli lani v aprilu pogreb in ko so bili zbran: po-greboi v cerkvi, so se naenkrat udrla tla in vsi so padfli v klet pod cerkvijo. Samo oltar s krsto sta ostala v cerkvi. Nastala je splošna zmeda, vendar pa nihče ni bil poškodovan. O otrokih pravijo, da jih varujejo angeli varuhi. In res imajo otroci pn nesrečah večjo srečo kakor odrasli. Varuje jih pač narava, kajti če bi jih ne varovala, bi se večina ubila v mladih letih Ko je v Vermontu eksplodiralo skladišče smodnika, so bila porušena vsa poslopja v okolici. V neki hiši se je udr1 del stropa, istočasno so pa prileteli skozi okna kosi železa. V hiši je ležal v zibelki otročiček. ki se mu pa ni nič zgodilo. V New Yorku je padel neki deček iz II. nadstropja 6 m globoko na dva skupaj ležeča in speča psa. Tako se mu ni nič zgodilo, kajti priletel je na mehko. Dveletnii James Edward Pitts se je peljal s svojimi starši z vlakom. Naenkrat je otročiček izginil in prestrašeni starši so pravilno domnevali, da je padel skozi okno. Na njihove obupne klice so vlak ustavili in strojevodja je odpeljal tri kilometre nazaj. Otročička so es našli na železniški progi, sedei ie med tračnicami in se mirno igral. Pogosto so rudi avtomobilske nesreče, pri katerih ostanejo potniki nepoškodovani. Najčudovitejša avtomobilska nesreča je bila v New Yorku. kjer se je osebm avtomobil zaletel v gasilski /oz. Avromobi1 se te prevrni' in poinke je vrglo na đak Vsi so pa sami vstali in nadaljevan po1 peš Pač so pa redki primeri, da bi trčila v zraku «kupai dva aero-niana in da b: nesreča ne imela hujših posledic Pa :udi to ^e p«*odi Lan- v marcu sta letela dva vojaška aeroplana z veliiko brzino nad Los Angelesom. pa sta trčila tako srečno skupaj, da sta se le neznatno poškodovala, a pilou so ostali nepoškodovani V Richmondu v Kaliforniji ie spuščal neki deček zmaja. Žica se mu je pa zapletla v žice električnega voda, nasta je kratek stik, žica se je stopitla in konec žice je padel na t-la. Silna električna iskra je švignila skozi k!obuk mimoidočega, raztopila ie kos asfalta na hodniku m posledica je bila. da je eksplodiral plinski vod. Nihče pa n. bi. ranjen, niti deček sam. ki je odnese* samo neznatno prasko. Ce ima človek srečo, zadostuje pač golo naključje, da si reši življenje. Znamka za 170.000 dinarjev V New Yorku so imeli oni dan javno dražbo redkih poštnih znamk. Neka bogata dama, ki pa ni hotela povedati svojega imena, je prišla na dražbo in izdražila slovito znamko letalske pošte bivšega senatorja Frelinghuvsena za 2750 dolarjev ali v našem denarju okrog 170.000 Din. Ta letalska znamka je znana kot »24 cent airmail invert of 1918« in je ena izmed 100 znamk, ki je na njih slika aeroplana v modrem tiskana obrnjeno v rdečem okviru. To je pa bila rariteta, za kakršno se strastni filatelisti love kakor divji. Senator Frelinghuysen jo je kupil pred leti za 1000 dolarjev. Podobna znamka je bila prodana lani na javni dražbi še dražje, namreč za 2760 dolarjev. V življenju najmanjša radost odtehta največje trpljenje, zato vsi tako radi živimo. A tudi najmanjše trpljenje nas že uči ceniti, kar je v življenju lepega. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE Ljubljana PREJ KRANJSKA HRANILNICA Knafljeva ul. 9 Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri. Najvarnejša naložba denarja, ker jamči za vse vloge Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Mtietat pogreta* aa*ed -I Bres posebnega obvessis V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nada nadvse ljubljena soproga, dobra mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Marija Mesec, roi. Sever dne 1. marca t. L, previđena s tolažili sv. vere, v starosta 67 let, mirno preminula. Pogreb bo v četrtek, dne 2. marca 1933 ob % 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže, Stara pot št 2, na pokopališče na Viču. Vič-idubijana, dne 1. marca 1933. RODBINE: Mesec, KoSak, Ros, Brandt, CeHniek in ostalL IZPOSOJAMO plošče, gramofona radi o-a pa rate. »SLAGEJU, Aleksandrova e. 4. (prehod >Viktoiia« palače) POSESTVO 26 oralov proda Štefan celota ga Bres temi ca pri Maniru. L270 Večja množina mafculaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni ARONDIRANO POSESTVO 24 oralov prodam. — Pojisnila daje Avguštin, Slovenska Bistrica, 1269 Zahtevajte pri Vašem trgovcu tudi Mete-čd] Zavitek za 25 porcij Din 3 50 Naslov pove aprava Sloveoskeea Naroda FOTOAPARAT 9X12, >VUar« prodam ali zamenjam za film 6x9 iste optika Bregant, Zasip-Bled. 1287 OBLEKE in SUKNJE tupite najbolje pri A. Preaker. Ljubljana. St. Petra eeata 14 POLENOVKA nova partija dospela Velike in male ribe. Na zalogi vedno tudi namočena. — Dostavljamo po želji na dom ali s pošto. — Se priporoča delikatesa F. K. Kovači*, Miklošičeva eeata (palača Pokojninskega zavoda). 1297 KAVNE MEŠANICE iz lastne pražarne, mleta kava, po želji tudi turška, na električni mlin vedno sveže pripravljena, zmleti mak in orehi v špeceriji K. Kovačič, Miklošičeva cesta. 1314 POHIŠTVO »SAVA« najceneje: Spe rane spalnice ples Kane spalnice omare, pleskane postelje kuninje kompletne kuhinjske kredence Vse drugo pobištvo se dob« lajceneje in oa obroke Spreie-tnajo se vsa popravila pc hod-tcurenCnib cenab Mizarstvo »SAVA«. Ljubljana. Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 56. Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. 130- vmmm DVA NOVA VOZA z zaprtimi sedeži, na 4 peresih, poceni proda Josip Jenko, Kovač, Radomlje. 1274 SENO lepo in zdravo, iz svojih livad, ter otave in detelje 1 vagon — proda Braća Rešćec, Galdovo-Sisak 3 273 MODERNA SPALNICA 18 kosov, pod ceno naprodaj. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1316 Din 6500.- > 2100.-> 425.— > 225.- > 950.- > 475- PRODAM TOUSSAINT- Langenscheidt I. in H. Cursus, francoski in angleški. — Ko-menskega ulica 16/1, vrata 6. 1313 AVTO — PRILOŽNOST! 3—4 tonski, Austro-Fiat, v zelo dobrem stanju, za vsako sprejemljivo ceno naprodaj. — Vzamem tudi hranilne knjižice. — Cizerlj, Studenci-Maribor. 1308 SLUŽBE ZASTOPSTVO za Gorenjsko večje, dobro idoče, tudi mlinsko, sprejmem takoj. Tmam na razpolago lepa skladišča in vpeljano trgovino. Sprejmem tudi družabnika za trgovino. — Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod »Kranj 1318«. DEKLE za otroško sobo, veščo nemščine, sprejmem. — Karabeata, Zemun, Karamatina 17. 1311 DVIGNI PISMA v upravi * Slovenskega Naroda«: Dobrosrčen 1259, Hišnik 1027, Kavarna, Resen 1008, Res marljiv. Štajersko 708, Tajnost 629, Specialni entel oblek ažuriranje, predtisk. najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — oajnižje cene. *§LAV)IJA< JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA 12, TELEFON STE V. 2176, 2276. Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT Ucajuja: Joain idk »Narodno Fran Ji — 4a upravo ta insaraim aei usta. otoc UnnauK. — Vsi v ljudi jam