ISSN 1581-8373
9 770158 183733
Knjižnica Velenje Titov trg 05 3320 Velenje
Poštnina plačana 3325 Šoštanj
LETO XVI ŠT. 1
29. JANUAR 2009 1,60 EUR
Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše
NAGRADNO VPRAŠANJE:
Uganite, kaj je to
Vsem želi obilo kulture v vsakdanjem življenju in vabi na osrednjo prireditev ob prazniku, ki bo v KULTURNEM DOMU ŠOŠTANJ, m v soboto 7. februarjà\om19.00
\ \
Oktet TEŠ (umetniški vodja Mitja Venishik)
Govor: Kajetan Čop	\ \
\ \ \ \
Simfonični orkester Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje
(umetniški vodja Danica Koren) v
Ob koncu uradnega dela,v neuradno druženje v avli Kulturrlfga doma
Program bo povezovala: Milojka Komprej
Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše.
Izdaja
Zavod za Kulturo Šoštanj
Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj
zanj Kajetan Čop, direktor
Izdajanje Lista finančno omogoča Občina
Šoštanj, zanjo Darko Menih, župan.
Fotografija na naslovnici
Dejan Tonkli
Uredila
Milojka Komprej
Lektoriranje
Jožica Andrejc
(za razpise in objave odgovarja naročnik)
Tisk
Eurograf d.o.o.
Natiskano
900 izvodov.
Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 2 (februar 2009), pošljejo najkasneje do 13. februarja 2009.
ISSN 1581-8373
9 770158 183733
Uvidnik
Naša občina
Aktualno
Šolski list
Intervju
Napovednik prireditev
Podoba kulture
Cerkev
Naša dediščina
Dogodki in ljudje
Varujmo naravno dediščino
Knjige
Dobro je vedeti
Križanka
Fotoreportaža
Fotoreportaža
Foto meseca
VSEBINA
Intervju meseca: dr. Cvetka Tinauer
NAGRADNO VPRAŠANJE: POZNAMO SVOJ KRAJ?
KAJ JE NA SLIKI NA NASLOVNICI, OZIROMA KJE JE TO? Odgovore pošljite na dopisnici, na uredništvo Lista, Trg svobode 12 Šoštanj. Izžrebanega čaka lepa nagrada.
Foto meseca
Drsališče v Šoštanju vas vabi od 4. decembra 2008, do zadnjega februarja 2009
Uv 1dn 1 k
piše: Milojka Komprej
Edina stalnica v našem življenju so spremembe, je že kdaj prej kdo zapisal in se samo ponavljam. Spremembe se v večini ne zgodijo prostovoljno. Zavestne odločitve, ki vodijo v neko spremembo, so zagotovo posledica prejšnje spremembe. Spremembe na spremembe torej, a da ne utrujam. ..Novo leto je tudi v naše uredništvo prineslo spremembo. Peter Rezman je v zadnjem uvodniku zapisal par lepih in iskrenih stavkov. In se na nek način poslovil od urednikovanja z zahvalo bralcem, sodelavcem in vsem tistim, ki so na tak ali drugačen način v tej množici medijev ostali naši zvesti bralci in naročniki.
Zgodbe Lista seveda ni konec. Nekako sva si s Petrom predala štafetno palico. Da tudi jaz tečem kakšen krog ali samo pol. Kaj več najbrž ne. Ne bom rekla, da je to prišlo zame nenadoma, saj sodelujem pri Listu že vrsto let. A vseeno me je vloga začasne urednice dobila nepripravljeno vsaj kar se časovne stiske tiče. In če je prejšnji urednik zapisal, da mora List
dobiti novega vetra, sem jaz v tem trenutku sposobna le kakšne sapice, ki pa bo upam dovolj močna, da bo peljala barko dalje. Seveda, spet s pomočjo tistih, na katere je prisegal tudi Peter.
Mogoče je tudi, da bi bilo komu vseeno ali se List obdrži ali ne. No, mnogim ni. Predvsem ne sme biti vseeno ustanovitelju in izdajatelju, tistim ki so začeli na 4 straneh dogodkov in nam, ki ga delamo na 40 in več. Koliko je mar Vam spoštovani bralci, se ne nazadnje izkazuje tudi v stavku: » To sem pa v našem Listu prebral.« Če je pri izrečenem poudarek na »našem«, toliko bolje.
V tem vidim izjemen pomen naše revije. Da se bralci identificirajo skozi zapisano. V tem je pravzaprav bistvo vseh lokalnih medijev. Delovanje na ravni zapisovanja dogodkov, soustvarjanja v domačem in ustvarjanja prepoznavnosti ter presežkov v širšem prostoru. Moje razmišljanje se je še potrdilo na nedavnem srečanju lokalnih časopisov, kjer je razprava
I
tekla ravno v to smer. O pomenu lokalnih medijev za posamezno skupnost. Proti koncu nas je obiskal predsednik države, dr. Danilo Türk. Ne glede na to, da nas ni poslušal v prvem delu, je v svojem govoru povedal natančno to, kar smo že ugotovili. Da smo lokalni mediji še kako pomembni, tudi na ravni svobode izražanja. Prva številka Lista v letu 2009 je pred vami. Ob delu so se mi seveda porodile tudi nekatere ideje. Za stare in nove rubrike. Za v prihodnje. Postopno in z vašo pomočjo ter pripravljenostjo. Pišite nam, povabite nas v vašo krajevno skupnost, zabeležite srečni dogodek v vaši družini in nam ga pošljite za objavo. Na sprehodu po naši občini naredite fotografijo in nam jo pošljite za fotografijo meseca. Napišite kaj vas tare, s čim ste (ne)zadovoljni. Oglašujete in zapišite tudi kaj v spomin tistim, ki ste jih izgubili. Pošljite odgovore na nagradno vprašanje. Skratka bodite soustvarjalci Vašega Lista.
Občinske novice
Sejali
Pripravil: Peter Rezman
Redigirani zapisniki 18. 19. in 20. seje Sveta
Občine Šoštanj
Zapisnik 18. redne seje Sveta Občine Šoštanj
Redigiran zapisnik 18. redne seje Sveta Občine Šoštanj, ki je bila v četrtek, 25. 9- 2008. Prisotnih je bilo 19 svetnikov; drugi prisotni: direktorica občinske uprave Darja Medved, višja svetovalka za družbene dejavnosti Alenka Verbič in višja svetovalka za GOP Sonja Novak. Sejo je vodil župan Darko Menih, zapisnik je pisala Suzana Koželjnik.
Župan Darko Menih je v uvodu pozdravil vse prisotne na 18. redni seji Sveta Občine Šoštanj in opozoril svetnike, da so v gradivu tri tiskarske napake. Predlagal je, da se nekaj točk dnevnega red popravi. Nato so brez pripomb potrdili zapisnik 17. redne seje Sveta Občine Šoštanj.
Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je na kratko pojasnila direktorica občinske uprave Darja Medved. Povedala je, da gre za spremembo, in sicer da se sredstva od upravičencev, ki jih ne bodo našli še eno leto, namenijo za izgradnjo javne infrastrukture v Občini Šoštanj. Svetniki so to spremembo potrdili.
Pravilnik o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Šoštanj je obrazložila Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti. Predloženi predlog Pravilnika o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Šoštanj pomeni pravno podlago za črpanje sredstev iz proračunskih postavk občinskega proračuna, in sicer »izredne denarne pomoči občanom«, »pomoč socialno šibkim učencem« in »plačilo pogrebnih stroškov nepremožnim«. Te socialne pomoči je občina že izvajala, ni pa bil opredeljen način in upravičenost, o čemer sedaj pravilnik jasno govori. S sklepom župana bo imenovana komisija obravnavala popolne vloge, ki bodo izpolnjene na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika. Denarno pomoč šibkim učencem pa starši urejajo neposredno na Osnovni šoli Šoštanj, ki v ta namen letno prejme namenska sredstva. Višina denarne pomoči upravičencem znaša najmanj 50,00 EUR in največ dvakratni znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka iz Zakona o socialnem varstvu. Nato je na kratko
predstavila pravilnik tudi po posameznih členih. Nato so svetniki brez razprave potrdili tudi ta pravilnik.
Osnutek sprememb in dopolnitev Poslovnika občinskega sveta je pojasnila Judita Čas Krneža, predsednica Komisije za pripravo Statuta Občine Šoštanj in Poslovnik Sveta Občine Šoštanj. Do predlaganih sprememb poslovnika je prišlo zaradi uskladitve besedila členov z Zakonom o lokalni samoupravi in s Statutom Občine Šoštanj. Na svoji 7. redni seji je Komisija za pripravo Statuta in Poslovnika Sveta Občine Šoštanj obravnavala in predlagala, da ga Svet Občine Šoštanj sprejme.
V	razpravi je svetnik Vojko Krneža (SDS) povedal, da je osnutek dobro pripravljen, in predlagal, da bi v 25. členu namesto besede dvakrat letno zapisali samo enkrat letno, saj se mu zdi, da je dovolj, če župan občinskemu svetu enkrat letno poroča o opravljenih nalogah in o izvrševanju sklepov sveta. Nato je župan Darko Menih predlagal 10-dnevni rok za pisne pripombe na predlagan osnutek, kar so svetniki potrdili brez glasu proti.
Sklep o oprostitvi plačila komunalnega prispevka pri gradnji objekta Center za varstvo odraslih Topolšica je pojasnila Sonja Novak, višja svetovalka za GOP. 17. člen Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Šoštanj omogoča, da se komunalni prispevek ne plača za objekte javne infrastrukture in za objekte, ki so širšega družbenega pomena na področju zdravstva, šolstva, športa, kulture, socialnega varstva in zagotavljanja večjega števila novih delovnih mest v Občini Šoštanj.
V	proračunu občine je za izgradnjo infrastrukturnih objektov namenjenih precej več sredstev, kot so zbrana sredstva iz naslova komunalnega prispevka. S tem je tudi izpolnjen pogoj 17. člena odloka, ki določa, da je potrebno nastali primanjkljaj zagotoviti iz drugih prihodkov občinskega proračuna.
V	razpravi je bil Marjan Vrtačnik (SNS) menja, da so Premogovnik Velenje in njegova hčerinska podjetja profitna organizacija in da bi ta komunalni prispevek morali plačati.
Svetnik Vojko Krneža (SDS) je repliciral svetniku Marjanu Vrtačniku, saj so v prejšnji sestavi svetniki Gorenju oprostili plačilo komunalnega prispevka in tudi sam se je s tem strinjal. To je močen signal tudi za ostale investitorje, da je občinska politika naravnava razvojno in da bodo
investitorji investirali v občini.
Sonja Novak, višja svetovalka za GOP, je povedala, da v konkretnem primeru ne gre za profitno dejavnost, saj koncesionira dejavnost, kar pomeni, da za določeno ceno storitve stoji država.
Svetnik Marjan Vrtačnik (SNS) je dodal, da je on govoril o podjetjih, ki so dolino okrnila, in bi tako lahko na ta način sredstva vračali v dolino. Gorenje je pa čisto podjetje, ki ni naredilo škode dolini.
Svetnik Vojko Krneža (SDS) je menil, da Centra za varstvo odraslih ne morejo mešati s Premogovnikom Velenje in Gorenjem.
Neodvisni svetnik Drago Kotnik je pohvalil vse akterje, da je Občina Šoštanj sploh dobila koncesijo za opravljanje te dejavnosti. Glede oprostitve komunalnega prispeva pa, da je velika spodbuda, da tudi drugi vidijo, da je občina pripravljena sprejemati investitorje v naši okolici. Ker ni bilo več razprave, so svetniki brez glasu potrdili predlagani sklep.
Sklep o podelitvi priznanja za častno občanko Občine Šoštanj v letu 2008 je podal predsednik Komisije za priznanja Roman Kavšak, ki je povedal, da se je komisija sestala in pregledala 16 prispelih predlogov. Iz priloženega zapisnika je razviden potek seje komisije in njihove odločitve oziroma predlogi svetu v potrditev. Za častno občanko je bila predlagana dr. Cvetka Tinauer, za priznanje so bili predlagani Planinsko društvo Šoštanj, Boris Goličnik in Nejc Kortnik, ki si nagrado delita, za plakete so bili predlagani Moški pevski zbor Ravne, Anton Irman, Ivan Sevšek, Moški pevski zbor Lokovica, Ivan Kumer in doc. dr. Tone Ravnikar. Komisija za priznanje je predlagala Svetu Občine Šoštanj, da te sklepe o priznanjih za leto 2008 sprejme.
V razpravi je svetnica Vilma Fece (LDS) povedala, da so v KS Šoštanj resno pristopili k razpisu in predlagali svoje kandidate. V gradivu so bili predstavljeni samo štirje predlogi in prav bi bilo, da bi tudi svetniki prebrali vse obrazložitve, ki so jih predlagatelji predlagali. Ne strinja se, da se kandidata, od katerega so dobili ustno soglasje, da ga lahko predlagajo za častnega občana, brez njegove privolitve prerazporedijo v drugo kategorijo nagrad, saj za to nagrado nimajo njegovega soglasja.
Predsednik komisije za priznanja Roman Kavšak je povedal, da od predlaganih kandidatov pri razpisu niso potrebovali soglasja in komisija lahko sama presodi, kakšno priznanje lahko kdo dobi.
Svetnica Vilma Fece (LDS) je povedala, da nima nič proti temu, kdo dobi priznanje, vendar njej osebno in svetu KS Šoštanj se zdi, da če želiš nekoga predlagati, na nek način izpostaviš njegovo delo javnosti, zato je prav, da pridobiš njegovo soglasje, da ga lahko sploh predlagaš. Od njihovih kandidatov so dobili soglasje za
tista priznanja, za katera so bili predlagani, in za temi predlogi tudi vztrajajo. Še enkrat je poudarila, da od kandidata nimajo soglasja za to priznanje, ki ga je predlagala komisija.
Ker ni več želela o tem razpravljati, je zapustila sejo.
Neodvisni svetnik Drago Kotnik je menil, da bi si svetniki lahko, če bi jih zanimalo, pred samo sejo prišli prebrat tudi ostale obrazložitve predlaganih nagrajencev in ostalih kandidatov, ki so jih predlagatelji predlagali. Sam je član Komisije za priznanja in komisija ne more imenovati več kandidatov, kolikor jih je določeno v odloku za priznanje.
Župan Darko Menih je povedal, da vse komisije delajo dobro in v predlogu ne vidi nič spornega, zato je svetnikom predlagal, da sklepe sprejmejo.
Svetnik Štefan Szabo (LDS) je povedal, da so v prejšnjem mandatu želeli za častno občanko predlagati prof. Jarnovičevo. Ko so jo šli osebno vprašat, če jo lahko predlagajo, se jim je iskreno zahvalila in ni želele biti predlagana.
Svetnica Judita Čas Krneža (SDS) je menila, da komisija nima lahkega dela in verjetno bi rada vsem ugodila, vendar je število nagrad omejeno. Tudi naslednje leto bodo podeljena priznanja in če doc. dr. Ravnikar ne želi biti sedaj imenovan, bi bil lahko predlagan v naslednjem letu.
Nato so svetniki brez glasu proti potrdili odločitev komisije, prav tako sklep o podelitvi priznanja Občine Šoštanj v letu 2008 in sklep o podelitvi plakete Občine Šoštanj.
Odgovore na vprašanja svetnikov so svetniki dobili z gradivom.
Neodvisni svetnik Drago Kotnik je povedal, da odgovora s 15. redne seje ni prejel, in sicer je spraševal, koliko salonitnih cevi je še v vodovodu v Gaberkah in kdaj jih bodo zamenjali. Prav tako še ni prejel odgovora od pokopališke službe. Svetnik Leopold Kušar (DeSUS) je prosil občinsko upravo, da sestavijo dopis in ga pošljejo v KS Lokovico, da mu vrnejo vso njegovo dokumentacijo, ki jo je priložil k pritožbi, ki jo je naslovil na Občino Šoštanj.
Glede odgovora v zvezi s cesto od graščine Tlim proti Lokovici je povedal, da je na tej cesti, na mestu, kjer je plaz, velika udrtina, ki bi jo bilo treba sanirati. Omenil je tudi, da razsvetljava v Lokovici zaradi podrtega droga pri Križniku ne deluje.
Svetnik Štefan Szabo (LDS) je omenil, da še sedaj ni dobil odgovora glede izvoznega jaška Premogovnika Velenje pri Gasilskem domu v Šoštanju.
Pobude in vprašanja svetnikov
Neodvisnega svetnika Draga Kotnika je zanimalo, koliko je bilo pregledov krvi, urina in blata pred podelitvijo koncesije in eno leto po podelitvi koncesije dr. Urbancu.
Na pokopališču je bil za izvajalca del izbran Vegrad, d. d. Velenje,zato ga zanima, koliko aneksov je bilo podpisanih k osnovni pogodbi, za koliko in za kaj.
Veliko občanov hodi na urgentno službo v Velenje in so razočarani nad njihovim vedenjem do pacientov. Apeliral je, da se jih malo opozori, da bi bili bolj prijazni, saj delajo za ljudi.
V	mesecu septembru je bilo veliko otvoritev in je bil zelo razočaran, da je bilo tako malo ljudi na otvoritvi Primorske ceste, kjer je pogrešal tudi svet KS Šoštanj. Oni so edini, ki si izplačujejo tudi honorarje za delo v svetu in zaradi tega bi lahko vsaj eden od sedmih članov bil na otvoritvi. Očitno v Šoštanju nimajo časa.
Svetnik Štefan Szabo (LDS) se je zahvalil, da so začeli sanirati cesto Lole Ribarja, in prosil, da se sanira izvoz ceste iz ZP Šoštanj, ki se iz dneva v dan bolj poseda.
Svetnik Marjan Vrtačnik (SNS) je apeliral na občinsko upravo, da priskrbi lastništva za zemljišča za kolesarsko pot, da lahko KS Šoštanj nadaljuje in zaključi projekt izgradnje kolesarke poti.
Svetnik Roman Kavšak (N.Si) je podal pobudo, da bi tudi v Občini Šoštanj vozil brezplačen lokalni avtobus.
Svetnica Vilma Fece (LDS) je predlagala, da bi predsedniki KS enkrat letno občinskemu svetu predstavili svoje delo.
V	letošnjem letu si KS Šoštanj ni izplačala niti ene sejnine, ker je bilo rečeno, da se bodo sejnine poenotile v vseh KS. Morajo pa vedeti, da ima KS Šoštanj največ prebivalcev in nikoli ne gledajo, kdo iz ostalih KS se udeleži prireditev, ki jih organizirajo, saj ljudje gredo takrat, ko imajo čas in ko jim je kakšna prireditev všeč. Če se le da, se kdo izmed članov sveta udeleži prireditve, če jim to dopušča čas. Sama se je predhodno opravičila županu, da je zaradi službene obveznosti na otvoritvi Primorske ceste ne bo, in župan je to razumel.
Svetnik Milan Kopušar (LDS) je podal pobudo, da se Odlok o priznanjih ponovno preuči in se sprejmejo določene spremembe, da ne bo več prihajalo do takšnih razprav kot danes. Predlagal je še, da se čim prej zaposlijo redarji v Občini Šoštanj, ker se bo kmalu pričela izgradnja 6. Bloka, in zaradi vandalizma, ki se dogaja v občini. Odlok je sprejet, potrebno bo preiti od besed k dejanju ter za ta namen zagotoviti denar v proračunu.
Svetnica Maša Stropnik (SDS) je podala pobudo stanovalcev Cankarjeve ulice 5, 7 in 9, ki želijo imeti zopet betonirane ležeče policaje, saj vozniki na tej cesti ne upoštevajo omejitev hitrosti. Poudarila je, da bi bilo dobro poskrbrti za cesto od Fajdiga do Grebenška, saj je cesta na določenih predelih zelo slaba zlasti v tem času, ki prihaja.
Pod točko razno je župan Darko Menih pove-
dal, da bo svečana seja 30. septembra 2008 ob 19. uri v Kulturnem domu v Šoštanju, vsi so lepo vabljeni. Svetnike je tudi povabil na ostale prireditve, ki se bodo odvijale v sklopu občinskega praznika še do konca meseca septembra. Naslednja seja Občinskega sveta pa bo v ponedeljek, 27. oktobra 2008, ob 12. uri.
Povedal je še, da je bila občanka Občine Šoštanj Jolanda Belavič na paraolimpijskih igrah v Pekingu, in predlagal, da bi ji na svečani seji po podelitvi priznanj tudi osebno čestitali.
Svetnica Vilma Fece (LDS) je povabila svetnike tudi na praznovanje KS Šoštanj, ki bo v soboto,
4.	oktobra 2008.
Nato so svetniki čestitali županu Darku Menihu ob izvolitvi v Državni zbor RS.
Župan Darko Menih se je svetnikom zahvalil za čestitko in dobre želje ter za njihovo sodelovanje na seji in zaključil 18. redno sejo Sveta Občine Šoštanj.
Zapisnik 19. redne seje Sveta Občine Šoštanj
Redigiran zapisnik 19. redne seje Sveta Občine Šoštanj, ki je bila v ponedeljek,
27.10.	2008. Prisotnih je bilo 19 svetnikov. Ostali prisotni: direktoricaobčinske uprave Darja Medved, višja svetovalka za družbene dejavnosti Alenka Verbič, svetovalka za okolje in prostor Veronika Hajnrihar, direktorica Ljudske univerze Velenje Mirjam Šibane in predstavnik Arhena, s. p. arhitekt Marijan Kac. Kasneje so se seji pridružili tudi direktor Komunalnega podjetja Velenje, d. o.
o.	Marijan Jedovnicki, vodja PE VO KA Primož Rošer in vodja Sil mag. Branko Naveršnik ter Bojan Rotovnik, predsednik Košarkaškega kluba Elektra.
Sejo je vodil župan Darko Menih, zapisnik je pisala Suzana Koželjnik.
Pred potrditvijo zapisnika 18. seje je kratko predstavitev delovanja Središča za samostojno učenje Šoštanj poda direktorica Ljudske univerze Velenje Mirjam Šibane.
Nato so svetniki sprejeli predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika občinskega sveta nato pa prešli na obravnavo osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom. Kratko obrazložitev je podala Veronika Hajnrihar, svetovalka za okolje in prostor. Povedala je, da je postopek sprememb in dopolnitev odloka o PUP za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom stekel na podlagi pobude Občine Šoštanj, ki želi na lokaciji nogometnega stadiona v Metlečah urediti športno-rekreacijski center, Domna Potočnika, ki je predlagal začasno postavitev rastlinjakov na lokaciji, kjer UN dolgoročno predvideva gradnjo enodružinskih hiš, in
Kmetijske zadruge Šaleška dolina, ki v Metlečah nasproti Krevzla želi zgraditi trgovski center z bencinsko črpalko. Vse pobude pa je potrebno uskladiti z UN mesta Šoštanj. Postopek se je pričel konec aprila 2008 skladno z ZP načrtom, na podlagi katerega so doslej zaključili že vse predpisane faze postopka, vključno z izdelavo dopolnjenega osnutka odloka, ki so ga prejeli v gradivu.
Po objavljenem sklepu o začetku postopka in izdelanem osnutku so do 8. avgusta 2008 zbrali vse smernice pristojnih NUP, s strani MOP-a so že prejeli odločbo, da CPVO v tem postopku ni potrebno izvesti. Dopolnjen osnutek odloka je bil javno razgrnjen od 4. septembra do 2. oktobra. Vmes je bila izvedena tudi javna obravnava, kjer ni bilo pripomb. Kot najbolj problematična se je izkazala umestitev objektov trgovskega centra in bencinske črpalke v Metlečah, saj je južno od njih potrebno zagotoviti prosto cestno traso, ki bo v prihodnje napajala novo industrijsko cono v Metlečah, preko predvidenega tunela pa tudi razbremenjevala prometne obremenitve celotnega mesta Šoštanj. Zaradi omenjene problematike je vzporedno s postopkom sprememb in dopolnitev odloka o PUP stekel tudi postopek priprave idejnih zasnov umestitve trgovskega centra z bencinsko črpalko in ceste, na podlagi njunih usklajevanj pa bodo pripravili tudi predlog odloka.
V	osnutku 10. člen zaenkrat dovoljuje gradnjo trgovskega centra in bencinske črpalke ter obenem narekuje zagotovitev cestne trase.
Zaradi zagotavljanja ceste oz. javnega dobra, ki je v širšem interesu, bodo na podlagi usklajevanj s pobudniki v naslednjih fazah najbrž določili samostojno morfološko enoto, ki bo rezervirana izključno za realizacijo prometne ureditve.
Marijan Kac, Arhena s. p., je dodatno pojasnila obrazložitev osnutka odloka.
V	razpravi je svetnik Vojko Krneža (SDS) povedal, da je omenjeni osnutek odloka temeljito obravnavala tudi Komisija za okolje in prostor. Območje, kjer bi stal novi trgovsko poslovni center, je zelo utesnjeno območje. V prostor je treba umestiti cesto, ki bo napajala industrijsko cono, in poskrbeti, da bodo vse rešitve to cesto upoštevale. Podana je bila tudi pisna pripomba člana komisije, da bi v prihodnje takšna težka tehnična področja reševali z OPN.
Svetnika Milana Kopušarja (LDS) je zanimalo, ali se bo začela praksa, da najprej objekte postavimo in šele potem sprejemamo prostorske akte.
Svetnik Vojko Krneža (SDS) je repliciral svetniku Milanu Kopušarju in zanikal njegove trditve, saj vlagajo veliko truda v to področje, da najdejo vse rešitve. Prvo sprejmejo odlok, šele potem umeščajo objekte v prostor.
Veronika Hajnrihar, svetovalka za okolje in
prostor, je dodala, da se trudijo, da se prostorski akti pripravljajo vnaprej, izdelujejo nove, zato upa, da se jih bodo držali. Vprašanje, ki je bilo izpostavljeno, pa se verjetno nanaša na rastlinjak, ki je že postavljen začasno in je bila dana pobuda za legalizacijo tega objekta. Sklep Komisije za okolje in prostor, ki je to obravnavala, je bil, da se to omogoči in se objekt legalizira. Nato so svetniki brez glasu proti osnutek potrdili.
Pri poročilu o realizaciji dolgoročnega programa naložb v vodooskrbovalni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda za obdobje 1999-2008 je župan Darko Menih predlagal, da se točke dnevnega reda pod 5., 6. in 7. v razpravi združijo, glasovali pa bodo o vsaki posebej.
Izčrpno poročilo o realizaciji dolgoročnega programa naložb v vodooskrbovalni sistem in naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda za obdobje 1999-2008 ter osnutek dolgoročnega programa naložb v vodooskrbovalni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009-2020, osnutek Odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter v objekte odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009-2020 je podal vodja Službe za investicijski inženiring (v nadaljevanju Sli). Gre za potrditev odločitve, da bodo vse tri občine: Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki skupaj in celovito reševale probleme vodooskrbe in odpadnih voda v porečju Pake, s potrebnimi naložbami pa bodo dvignili raven kakovosti življenja vsem prebivalcem. Cena, ki jo predlagajo za izgradnjo vodooskrbnih objektov, je 0,45 EUR na m3 porabljene vode, za izgradnjo kanalizacijskih objektov in čistilnih naprav pa prav tako 0,45 EUR na m3 porabljene vode. Ceni sta brez DDV. Prispevek za investicijska vlaganja bodo mesečno obračunavali na položnicah skupaj z ostalimi komunalnimi storitvami pod nazivom »prispevek RR«.
V razpravi je svetnik Janko Zacirkovnik (SD) podal pripombe:
•	V osnutku je dobro zapisano, katere investicije bo izvajalec programa opravil v Občini Šoštanj, MO Velenje in v Občini Šmartno ob Paki. Zbodlo pa ga je v oči, kaj vse so potrebe na področju vodooskrbe v Vinski Gori, medtem ko se v Šoštanju in Šmartnem ob Paki prenašajo kreditne obveznosti za obdobje 1998-2008.
•	Pri predvidenih izgradnjah kanalizacijskih sistemov v Občini Šoštanj so zapisane potrebe po teh objektih. Nič od tega jim ne bo koristilo, če bodo dovolili, da se fekalije z Aškerčeve ceste še naprej izlivajo v reko Pako. Na tem delu je Komunalno podjetje Velenje že izvajalo priklope na centralni kolektor, vendar takrat to delo ni bilo strokovno izvedeno, zato se reka Paka še
danes onesnažuje s fekalijami. Ta problem bi morali rešiti čim prej.
• Pri predlogu cen za obdobje 2009-2020 pa je dobil občutek, da predlagatelj (KP Velenje) prihaja iz nekega drugega sveta in ne pozna današnjih razmer na socialnem področju. Povišanje prispevka RR za oskrbo z vodo za 235 % in prispevka RR za odvajanje odplak za 470 % se mu zdita za današnjo socialno situacijo skrajno neodgovorna. Že danes veliko družin živi pod socialnim minimumom in z najnižjo plačo ali pokojnino ne zmorejo več poravnavati mesečnih položnic, kaj šele novih predvidenih cen. Kaj bodo storili, če danes potrdijo povišanje cen? Nič, na občino pa bo prihajalo vedno več občanov iskat subvencije zaradi plačilne nezmožnosti. Ali so se pokojnine in plače v tem obdobju dvignile za toliko, za kolikor bi izvajalci programa radi povišali cene?
Predlagal je, da se predviden obseg programa zmanjša in prilagodi trenutni socialni situaciji. Želi, da se njegove pripombe pri izdelavi predloga upoštevajo, in predlaga, da danes osnutek Odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe in v objekte odvajanja ter čiščenja odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009-2020 sprejmejo, v predlogu pa se morajo pripombe upoštevati, če ga želijo sprejeti. Svetnik Viktor Drev (Lista Viktorja Dreva) je predstavil stališče, ki ga je sprejela Komisija za gospodarske javne službe. Mnenje nekaterih članov komisije je bilo enako, kot je predhodnik že omenil, in sicer jih je zbodla povišana cena prispevka RR za oskrbo z vodo in prispevka RR za odvajanje odplak iz današnje cene 0,19 EUR oziroma 0,09 EUR za m3 porabljene vode. Predlagana cena je za člane komisije previsoka in jo bo potrebno cenovno uskladiti s programom, da bo sprejemljiva. Program bo potrebno ustrezno preoblikovati v odlok ali sklep, preučiti pravne podlage.
Komisija za GJS je predlagala, da danes ta osnutek sprejmejo, župani vseh treh občin pa naj skličejo komisije za javne gospodarske službe, še enkrat preučijo program naložb, višino prispevka RR in pripravijo predlog, ki bo sprejemljiv za vse.
Svetnik Roman Kavšak (N.Si) se je strinjal s predhodnikom in dodal, da v dolgoročnem načrtu 2009-2020 ni nikjer Lokovice. Zanima ga, ali je vodovod, ki je napeljan v Lokovico, tako dobro narejen, da obnovitev ni potrebna. V en del Lokovice je bil pripeljan vodovod iz Šmartnega ob Paki in je bila ta voda nekaj let nazaj oporečna. Ali se je zadeva sanirala ali je še vedno tako, kot je bilo? Obljubljena je bila tudi kanalizacija v Lokovici do otvoritve čistilne naprave, vendar do te realizacije ni prišlo, v načrtu programa pa je predvidena do leta 2020. Izrazil
je upanje, da bo do te realizacije vendarle prišlo in da ne bodo zopet obljube, saj je Lokovica strnjeno naselje z okoli 1000 prebivalci, ki nima niti individualnih čistilnih naprav. Kanalizacija je nujno zlo in je k temu projektu potrebno pristopiti resno, zato je predlagal, da se tudi na tem nekaj spremeni.
Neodvisni svetnik Drago Kotnik je imel na osnutek programa za 2009-2020 pripombo, ker je v programu šele za leto 2020 zajet desni del Raven, ki je že sedaj gosto naseljen in je potok že zelo onesnažen, ker se v njega vse izteka. Zakaj se to ne bo prej uredilo? Uidi povišanje cene ga je zbodlo. Menil je, da bi Komunalno podjetje Velenje moralo vedeti, da celotno mesto Šoštanj nima urejene kanalizacije. Tudi Šoštanjčani so pomagali graditi Velenje, Šoštanj pa ob tej gradnji ni napredoval, kar bi sedaj morali tudi upoštevati.
Svetnik Vojko Krneža (SDS) je pojasnil, da nima nobenih pripomb na poročilo o realizaciji dolgoročnega programa naložb v vodooskrbo-valni sistem in naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda za obdobje 1999-2008 in bo to poročilo tudi podprl.
Glede dolgoročnega programa naložb v vodo-oskrbovalni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009-2020 pa ga bega že to, da dokument ni pripravljen tako, da bi bil danes zavezujoč. Takšen dokument, kot je predstavljen danes, ni zavezujoč, saj s takšno vsebino, kakršna je, bi ga morali sprejeti kot odlok. Prav tako bi ga v obliki odloka morale sprejeti vse tri občine. Tudi iz gradiva na str. 49, kjer piše o zakonski osnovah za sprejem takšnega programa, je razvidno, da bi moral biti pripravljen kot odlok. V nadaljevanju bo glasoval proti, dokler ne bo program sprejet kot odlok. Zajete pa bodo morale biti tudi vse pripombe, ki so jih imeli njegovi predhodniki. Za osnutek odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter v objekte odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009-2020 pa je povedal, da je potrebno preučiti vse zakonske osnove, da bi bilo predhodno potrebno pridobiti pravne odgovore na to, ali je trdna zakonska osnova, da bodo pobirali RR sredstva. Na komisiji je imel tudi vprašanje glede pridobitve evropskih sredstev v primeru, če danes osnutek odloka sprejmejo in se v nadaljevanju po več letih kdo pritoži o skladnosti tega odloka na Ustavno sodišče in ta odlok nato pade. Kaj bi to pomenilo za Občino Šoštanj kot soinvestitorja? Ali bi bilo treba ta pridobljena sredstva povrniti tistim, ki so plačevali ta prispevek, in evropski skupnosti, ki je financirala ta projekt. Predlagal je, da bi v tem času od osnutka do predloga pridobili od računskega ali ustavnega sodišča mnenje, ali je ta odlok pravno nesporen.
Moti ga tudi povišanje cene prispevka RR, zato je predlagal, da dajo tudi obema ostalima obči-
nama v razmislek glede višine prispevka RR. Za takšen dvig cene bi se morali temeljito pripraviti in pogovoriti, saj gre za obdobje desetih let. Svetnik Marjan Vrtačnik (SNS) je svetnikom očital, da so mu, ko se je on boril, da bi občina pridobila rento zaradi rudarjenja, povedali, da imajo najcenejšo storitev v Sloveniji. Zanima ga, zakaj imajo najcenejšo storitev v Sloveniji in kdo jim to plačuje, da so cenejše.
Svetnica Vilma Fece (LDS) je svetnike opozorila, da je bil letos sprejet nov Zakon o varstvu okolja. Novela tega zakona nedvoumno govori o okoljski odgovornosti vsakega posameznika in gospodarskih subjektov, vključno z občino. Predlagala je, da se o teh zadevah pogovorijo in tega ne prelagajo na breme občanov. Predlog, da se komisije vseh treh občin srečajo in skupno dorečejo, se ji je zdel ustrezen. Svetniki pa imajo do svojih volivcev odgovornost, da jim zagotovijo s programi dolgoročne oskrbe to, kar jim pripada, in odgovorno ravnaje z okoljem.
Vodja službe Sil mag. Branko Naveršnik iz Komunalnega podjetja Velenje je odgovoril, da ne gre za tolikšno podražitev, kot jo navajajo, in da je višina prispevka za RR napačno interpretirana, saj pomeni v ceni le 6 do 9 % več. V blokovni gradnji bi bil prispevek za RR 5,5 EUR na stanovanje, v individualnih hišah pa 14,6 EUR. Pri gradnji komunalne infrastrukture ne gre za zanemarjanje oziroma manjša vlaganja na področju Občine Šoštanj, ampak gre za različne razvojne poti in specifične poselitve. Odvodnjavanje fekalne kanalizacije na Aškerčevi cesti v Šoštanju že rešujejo iz proračuna Občine Šoštanj in iz amortizacije Komunalnega podjetja Velenje. Zadeva bo dokončno urejena v letošnjem in v začetku leta 2009.
Predlog, da se Program naložb v komunalno infrastrukturo skrči, ni možen, saj je v osnovi narejen na temelju lokalnih programov, ki so jih svetniki sprejeli v vseh treh občinah že v letu 2007.
Glede oskrbe z vodo v Lokovici je povedal, da se bo oskrba prebivalstva napajala iz novozgrajenega magistralnega vodovoda Velenje-Šmartno ob Paki.
Upoštevali bodo pobudo, da v plan realizacije programa naložb po letih vključijo naložbe iz-
gradnje kanalizacije strnjenega naselja spodnjih Raven - desni breg in strnjenega naselja področja Lokovice kot prioritetni nalogi.
Zaradi večje količine prodane vode so se zbrala večja sredstva v MO Velenje kot v Občini Šoštanj. Že celoten program je narejen na osnovi že sprejetih programov in načrtov in iz tega so izhajali, kakšne so želje na posameznih področjih. Direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki je dodal, da je v Šaleški dolini kakovost oskrbe z vodo visoka in da želijo to zagotavljati tudi v prihodnje, ob tem pa zagotoviti tudi boljšo pokritost, zato bo treba tudi v prihodnje vlagati v posodobitve in graditi nova omrežja. V Občini Šoštanj je težava v poselitvi, ponekod je poselitev zgoščena, ponekod razpršena in zato je tudi trenutna pokritost takšna, kot je.
Od storitev, ki jih nudi Komunalno podjetje Velenje, je najcenejša storitev v Republiki Sloveniji oskrba s toplotno energijo.
Druge storitve so med najcenejšimi v Republiki Sloveniji, zato je tudi skupni strošek komunalne oskrbe med najcenejšimi. Glede na visok standard oskrbe na vseh dejavnostih in bistveno povečanje dolžine omrežja ter upadanje prodanih količin, imamo pravzaprav zelo nizek strošek. Posledica je premalo zbranih sredstev iz cene komunalnih dobrin in storitev za pokrivanje vseh stroškov, predvsem pa zmanjkuje sredstev za obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture, kar je pogoj za dolgoročno zagotavljanje oskrbe.
Komunalno podjetje bo napravilo vse, da tudi Občina Šoštanj pride do čim višjega komunalnega standarda. Pripombe, ki so jih slišali danes, bodo vzeli resno in jih resno proučili.
Župan Darko Menih je povedal, da je iz podatkov, ki so jih danes dobili, viddeti, da je Šoštanj na tem področju dejansko podhranjen. Pripombe svetnikov so na mestu, zato je predlagal, da danes te osnutke sprejmejo, pripombe pa predlagatelji v predlogu odloka upoštevajo.
Pri nadaljevanju je pri osnutku dolgoročnega programa naložb v vodooskrbovalni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009-2020 je svetnik
Vojko Krneža (SDS) postavil proceduralno vprašanje, in sicer se sklicuje na Sonjo Novak, ki je pozvala Komunalno podjetje Velenje, da bi ta osnutek programa spremenili v odlok. Sedaj pa glasujejo o takšnem osnutku programa.
Svetnik Viktor Drev (Lista Viktorja Dreva) je odgovoril, da bodo to upoštevali v predlogu. Nato so svetniki program potrdili brez glasu proti.
Uidi osnutek Odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter v objekte odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009-2020 so svetniki potrdili brez glasu proti.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje so svetniki izglasovali z enim glasom proti, prav tako predlog sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra v k. o. Šoštanj, Lokovica in Ravne.
Odgovore na vprašanja so svetniki dobili z gradivom, a neodvisni svetnik Drago Kotnik je povedal, da še ni dobil odgovora na vprašanje glede pokopališke dejavnosti za storitve, ki jih opravljajo na pokopališču, in o prenovi mrliške vežice na pokopališču v Podkraju.
Glede vprašanja, koliko laboratorijskih pregledov krvi, urina in blata je bilo opravljeno pred podelitvijo koncesije dr. Ivanu Urbancu, pa je povedal, da vsak posamezni zdravnik dobi 4.200 točk na leto, ki jih plača zavarovalnica, dr. Urbanc pa je imel v času od 1. januarja do 30. septembra 2008 1.186 točk. Storitve je koristil v laboratoriju Zdravstvenega doma Velenje, lahko pa je storitve koristil tudi drugje, denimo v Bolnišnici Topolšica ali v Splošni bolnišnici Celje. Očitno pa je, da sedaj privatni zdravniki varčujejo na pacientih, zato je proti podeljevanju koncesij, razen v primeru, ko bo država uvedla nadzor.
Svetnica Vilma Fece (LDS) je dodala, da morajo na zdravniška poročila gledati celovito, kajti zdravnik lahko za preglede, za katere v laboratoriju v Zdravstvenem domu Velenje niso usposobljeni oziroma teh pregledov ne opravljajo, koristi storitve tudi drugje. Glede odgovora na vprašanje, ki ga je postavil svetnik Leopold Kušar, pa je dodala, da z njim ni zadovoljna, ker omenjeno križišče spada v KS Šoštanj. Omenjeni steber je bil na križišču, kjer je razsvetljeval sedem cest in so ga sedaj, ko se je podrl, odstranili, to križišče pa je še vedno v temi. To zanjo ni popravilo razsvetljave, ampak je demontaža dela razsvetljave.
Pobude in vprašanja svetnikov Svetnik Marjan Vrtačnik (SNS) je zopet postavil vprašanje podžupanu Vojku Krneži, kaj je bilo do sedaj v občini narejenega za nadaljevanje gradnje kolesarske steze in pešpoti. Prosi je za pisni odgovor.
Svetnik Roman Kavšak (N.Si) je znova opozoril na težave, ki jih imajo z internetom ljudje v okoliških krajih. Naj jim kdo pove, v čem je težava, v njihovih preslabih ojačevalcih ali pa bo morala KRS napraviti kaj, da se bodo zadeve izboljšale. Prosil je za jasen odgovor, ki ga bodo posredovali občanom.
Svetnica Vilma Fece (LDS) je opozorila na neurejen ekološki otok na začetku Ceste talcev. Podjetje Habit, d. o. o., ki je upravljavec zgradbe na Cesti talcev št. 2. in 3, je že večkrat s to problematiko seznanilo občinsko upravo. Zanima jo, kdaj se bo ta problem rešil.
Svetnica Marija Vačovnik (Lista Viktorja Dreva) je podala pobudo, da bi Občina Šoštanj kupila ozvočenje, ki bi ga društva in drugi organizatorji koristili na prireditvah.
Svetnik Branko Sevčnikar (SD) je občinski upravi predlagal, da bi predsedniki KS in občinska uprava bolje sodelovali, saj je zato občinska uprava tukaj tudi zaposlena. Tako na sami seji ne bi prihajalo do pobud in vprašanj in bi se težave lahko reševale že sproti.
Svetnik Milan Kopušar (LDS) je podal dve pobudi, in sicer da se preuči predlog o izgradnji podhoda ali nadhoda čez železniško progo za varnost otrok, ki prečkajo železniške tire, in da se pri šoli namesti merilnik hitrosti, kjer mnogi še vedno vozijo prehitro.
Svetnik Viktor Drev (lista Viktorja Dreva) je odgovoril, da razmišljajo o tem, saj se pripravlja projekt obnove ceste do šole.
Pri točki razno je Bojan Rotovnik, direktor Košarkaškega kluba Elektra, na kratko predstavil delovanje kluba in svetnikom razdelil knjigo 60 let košarke v Šaleški dolini. Občini Šoštanj se je zahvalil za finančno podporo ter vse povabil na tekme kluba.
Svetnik Branko Sevčnikar (SD) se je zahvalil direktorju Košarkaškega kluba Elektra, mu čestital za njihov visok jubilej, obenem pa svetnike spomnil, da je tudi Odbojkarski klub Šoštanj-Topolšica praznoval 40- letnico delovanja, a je zaradi politične in finančne konstrukcije izstopil iz prve v trejo ligo in prvo ekipo razprodal, da so lahko dolgove, ki so jih imeli, izplačali. Začeli so v tretji ligi in z mladimi fanti klub pripeljali v drugo ligo. To je bil prvi in edini kolektivni klub, ki je leta 2003/2004 v Šaleški dolini osvojil državni naslov. Občina jim je takrat priredila lep sprejem, vendar pa jim ob 40. obletnici kluba ni namenila nobenih sredstev. Danes pa je slišal, kako je Občina Šoštanj Košarkaškemu klubu Elektra ob njihovi obletnici pomagala.
Župan Darko Menih je povedal, da bo občina tudi v prihodnje pomagala športnim klubom, in omenil, da je Občina Šoštanj na 4. medobčinskih igrah SA-ŠA občin v Solčavi zasedla drugo mesto. Dodal je, da bo naslednja seja sveta konec meseca novembra, se vsem svetnikom zahvalil za njihovo sodelovanje na seji in zaključil 19. redno sejo Sveta Občine Šoštanj.
Zapisnik 20. redne seje Sveta Občine Šoštanj
Redigiran zapisnik 20. redne seje Sveta Občine Šoštanj, ki je bila v ponedeljek,
24.11.2008,	ob 12. uri v veliki sejni dvorani Občine Šoštanj. Prisotnih je bilo 19 svetnikov. Ostali prisotni: direktorica občinske uprave Darja Medved, višja svetovalka za družbene dejavnosti Alenka Verbič, višja svetovalka za GOP Sonja Novak, predstavniki Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., vodja Sli mag. Branko Naveršnik, vodja PE VO KA Primož Rošer in pravni referent Gašper Škarja. Kasneje so se seji pridružili tudi višji svetovalec za investicije in projekte Marija Anžej in svetovalka za odnose z javnostmi Tjaša Rehar.
Sejo je vodil župan Darko Menih, zapisnik je pisala Suzana Koželjnik.
Po potrditvi zapisnika 19. seje so se ponovno lotili odloka o programu naložb v vodooskrbo-valni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih voda za obdobje 2009-2020 in župan Darko Menih je povedal, da so v sredo, 5. 11. 2008, v prostorih Centralne čistilne naprave v Šoštanju imeli skupni delovni sestanek članic in članov delovnih teles s področja gospodarskih javnih služb vseh treh občin in Komunalnega podjetja Velenja. V gradivu je priložen zapisnik tega sestanka. V sredo, 19- H- 2008, se je sestala tudi naša Komisija za gospodarske javne službe, ki je predlagane predloge obravnavala.
Vodja Službe za investicijski inženiring (v nadaljevanju Sli) iz Komunalnega podjetja Velenje d.o.o. mag. Branko Naveršnik je povedal, da so svetniki v gradivu dobili pisne odgovore, ki so priloga v gradivu. Upoštevali so podane pripombe, ki so jih izpostavili svetniki na prejšnji seji sveta in na Komisiji za gospodarske javne službe. Terminske roke za izvedbe naložb v Lokovici in desni del Raven so prestavili iz kasnejših rokov izgradnje v zgodnejši rok. Pridobili so tudi pravno mnenje o dopustnosti uvedbe okoljske dajatve kot prispevek za RR, ki je tudi priloga v gradivu.
Pri samem prispevku za RR je izpostavil 3- člen odloka, kjer so bile zahteve delovnih teles s področja gospodarskih javnih služb vseh treh občin dodane, in sicer da zavezanec za zbiranje sredstev Komunalno podjetje Velenje d. o. o. pobrana sredstva redno nakazuje na transakcijske račune Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki. Dopolnil se je tudi drugi odstavek 3- člena, in sicer da se zbrana sredstva lahko porabijo samo za realizacijo Dolgoročnega programa naložb v vodooskrbo-valni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009-2020 in niso vir financiranja izvajanja
gospodarske javne službe.
Svetnik Viktor Drev (Lista Viktorja Dreva) je povedal, da je Komisija za gospodarske javne službe vse pripombe, ki so bile na prejšnji seji podane, obravnavala. Komisija je predlagala, da Svet Občine Šoštanj sprejme predlog dolgoročnega programa naložb v vodooskrbovalni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih voda za obdobje 2009 2020 in predlog Odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009 2020. Na zadnji seji Komisije GJS je bilo postavljeno vprašanje glede 2. člena odloka, kjer bi želeli, da se doda besedilo, in sicer da se lahko s sklepom župana enkrat letno revalorizira prispevek iz 1. člena tega odloka z indeksom rasti SZG IGM Slovenije (nizka gradnja). Zanimalo ga je, če bi lahko glede na to, da je MO Velenje odlok že sprejela, to dodali v 2. člen odloka.
Menil je, da ta RR potrebujejo. Šoštanj in Metleče imata slabo razvito komunalno infrastrukturo in tako tudi ostala naselja v občini, ki niso komunalno urejena. Pa tudi volivcem so kandidati na volitvah obljubili, da jim bodo to uredili, občina pa sama ni zmožna programa financirati iz proračuna in zato morajo sprejeti RR. Sam bo glasoval za sprejem programa in odloka. Izrazil je upanje, da ga bo Svet Občine Šoštanj tudi sprejel.
Svetnik Branko Sevčnikar (SD) je menil, da je potrebno danes sprejeti in da gredo z razvojem naprej. Kaj bo, če v Velenju razpišejo referendum, ki bi uspel, kaj bi se nato zgodilo, saj ta odlok sprejemajo vse tri občine. Sam bo glasoval za sprejem programa in odloka o povečanju RR. Svetnik Marjan Jakob (SLS) je povedal, da je program dobro narejen, moti ga cena RR, ki jo bodo plačevali individualno, in doba sprejemanja tega odloka. Predhodnik je povedal, da so volivcem obljubili komunalno urejenost, niso pa jim povedali za kakšno ceno. Ne ve, kako bodo potrošniki to pripravljeni plačati posebno sedaj, ko je takšna situacija.
Svetniku Romanu Kavšaku (N.Si) se zdi ta podražitev izredno visoka in se strinja, da občina rabi RR. Ne strinja pa se s tako veliko podražitvijo prispevka za RR. Če se bo cene vode nato vsako leto podražila za 10 %, bo skupna cena čez deset let izredno visoka. Komunalno podjetje Velenje pa ni zmanjšalo cene zato, ker v Šaleški dolini nima konkurence in niti ni naredilo nobene raziskave, ali bodo občani zmožni to plačevati. Naslednje leto se bosta podražila tudi odvoz smeti in toplotna energija. V občini pa imajo velika podjetja, ki še vedno onesnažujejo okolje in bi za to morali plačati odškodnino. Za primer je navedel Občino Krško, ki zaradi nuklearke dobiva veliko odškodnino. Njega kot član Komisije za gospodarske javne službe moti tudi to, da MO Velenje zmeraj prva sprejme odlok, ka-
terega potem morata sprejeti še Občina Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Dotaknil se je tudi kanalizacije Lokovice, ker so napisali, da se bo en del naredil do leta 2020, ostalo pa po letu 2020. Plan, ki ga imajo pred seboj, pa je popolnoma enak, kot so ga sprejeli v osnutku. Meni, da je to zavajanje svetnikov. Za občane bi bilo dobro, da danes tega predloga ne sprejmejo.
Svetnik Drago Koren (N.Si) je menil, da je program dobro narejen in nanj nima nobenih pripomb, razen na pripombo Romana Kavšaka, da v gradivu še nimajo pravega programa. Na prejšnji seji sveta je bilo največ pripomb, da bodo skušali ugotoviti kaj bi bilo, če bi bil malo nižji prispevek za RR. Finančna kriza se je tudi pri nas prelevila v gospodarsko, delavce bodo odpuščali. Poraja se vprašanje, ali bodo zmožni to plačevati. Ali iz tega odloka o prispevku za RR kmetje plačujejo enako kot ostali? Ta cena je bila pripravljena glede na grobe preračune takšnih investicij. V finančni krizi v gradbeništvu se bodo cene verjetno še znižale od teh, ki so v zadnjih dveh letih strmo naraščale. Ali je ta cena tista cena, ki je najbolj primerna za realizacijo programa?
Svetnik Viktor Drev (Lista Viktorja Dreva) je povedal, da so se na sestanku vseh treh komisij za gospodarske javne službe na Centralni čistilni napravi skoraj ves čas sestanka pogovarjali o ceni prispevka za RR. Na kratko je povedal o uskladitvah cen, ki so bile že prej predlagane. Predstavnik Komunalnega podjetja Velenje d.
o.	o., vodja PE VO-KA Primož Rošer je povedal, da kmetje okoljske dajatve ne plačujejo, ampak plačujejo prispevek za RR.
Svetnica Vilma Fece (LDS) se je čudila, da so svetniki od osnutka do predloga imeli danes takšne pomisleke glede sprejema odloka. Dolgoročni program so svetniki, ki danes tukaj sedijo, sprejeli. Vedo, da v proračunu ni dovolj sredstev in da jih bo Komunalno podjetje Velenje dobilo tako uspešno kot do sedaj iz strukturnih skladov tudi v prihodnje. Prisotne je vprašala, kdo si je preračunal, koliko jih bo po novem stal prispevek za RR in za koliko EUR bo višja položnica na mesec. V blokovni gradnji bo treba poiskati neplačnike, zato da bo znesek na družino manjši. Glede očitkov, da sprejemajo odlok za dvajset let, je pojasnila, da je to odlok, ki ga lahko ukinejo ali pa spremenijo in dajo možnost, da omogočijo infrastrukturo tudi tistim, ki tega še nimajo. Prav se ji zdi, da tudi kmetje plačujejo RR in prav tako velike ali male družine. Kot se racionalno obnašajo pri ogrevanju in električni energiji, se bodo v prihodnje obnašali tudi do vode. Težko bodo živeli prav vsi in se naj zdaj ne sprenevedajo, da to ni potrebno, ko so pa program že sprejeli. Danes bi morali predlog župana podpreti in te pripombe razčistiti prej. Svetnik Peter Radoja (SDS) je odgovoril
predhodnici, da so danes tukaj, da pretehtajo vsa mnenja. Če bi bili vsi proti predlogu, ne bi sprejeli niti osnutka odloka. V koaliciji so se veliko o tem pogovarjali in pretehtali vse možne variante, vidik razvoja Občine Šoštanj in njene okolice in socialni vidik tistega, ki ima resnično nizke dohodke. Upoštevati so morali vse možnosti. Vsak ima pravico razmišljati po svoji vesti in za ljudi, ki so mu zaupali na volitvah. Vsi se zavedajo, kakšne bodo posledice, če izpustijo možnosti za koriščenje sredstev iz kohezijskih skladov in strmijo za razvoj v občini.
Svetnik Marjan Jakob (SLS) je povedal, da ga je očitek svetnice Vilme Fece zelo zbodel, ker on posluša tudi krajane. Še enkrat je povedal, da ni proti programu, vendar bi moralo Komunalno podjetje Velenje narediti racionalizacijo, kajti veliko je potrošnikov, ki ga je opozorilo, da bi vodstveni kader Komunalnega podjetja Velenje moral pogledati, kje imajo zaposleni parkirana svoja vozila čez dan. Omenil je tudi, da pri sosedih že več kot tri tedne spušča toplovod, vendar Komunalno podjetje Velenje kljub opozorilom do danes napake še ni saniralo. Takšen odnos ne kaže na zmanjševanje stroškov, kot so zatrdili predstavniki tega podjetja.
Neodvisnega svetnika Draga Kotnika je zanimalo, koliko zaposlenih v režijskem obratu je Komunalno podjetje Velenje v zadnjih letih zmanjšalo in kako se zaposleni trudijo, da zmanjšajo stroške. Odgovor na vprašanje bi želel imeti v konkretnih številkah.
S samim programom je zadovoljen in prepričan, da je potrebno izkoristiti sredstva iz Evropske unije. Pri samih projektih pa bi želel, da bi bil nadzor bolj strog.
Glede izgradnje individualnih malih čistilnih naprav pa ga je zanimalo, če bo tem graditeljem Komunalno podjetje Velenje ponudilo kakšno finančno pomoč.
Sam bo glasoval za sprejem programa naložb in za sprejem povišanja cen prispevka za RR.
Vodja Sil mag. Branko Naveršnik iz
Komunalnega podjetja Velenje d. o. o. je na zastavljena vprašanja svetnikom odgovoril:
•	Referendum v MO Velenje ne bo razpisan, saj nimajo pogojev za izvedbo in verjetno do referenduma ne bo prišlo.
•	Odlok je vsebinsko takšen, kot je, ker so ga na MO Velenje že sprejeli.
•	Cena obremenitve je v procentih visoka, vendar v absolutni vrednostih ni tako veliko.
Poudaril je tudi, da se naložbe, ki so v dolgoročnem programu, morajo izvesti, ne glede na to, ali imajo kakšen prispevek, ali dobijo evropska sredstva ali ne. Po nacionalnem programu so to dolžni izvesti, občine pa so se s svojimi operativnimi programi tega tudi zavezale. KP želi pomagati, da se nekaj zgradi in da se del sredstev financira iz proračuna.
•	Kar danes sprejemajo, je investicijski program, ki nima nobene zveze s Komunalnim podjetjem Velenje, in je program ločen od poslovanja KP.
•	Cene komunalnih storitev so takšne, kot so, cene so še vedno med najnižjimi cenami v Sloveniji.
•	Prispevek za RR so znižali z 1,1 EUR na 0,45 EUR. Kmetje ne plačujejo okoljskih dajatev.
•	Male čistilne naprave bodo uporabnikom pomagali izgraditi, saj bodo za ta namen imeli predvidena sredstva. Sprejeli bodo tudi pravilnik, kdo bo upravičen do teh sredstev.
•	Če opazijo kakšen defekt, jih prosimo, da to nemudoma javijo dežurni službi, ki bo to napako nemudoma sanirala.
•	Glede racionalizacije zaposlenih v KP pa je povedal, da so v zadnjem letu znižali zaposlenost za deset ljudi.
Svetnik Drago Koren (N.Si) se je zahvalil za odgovore KP Velenje in repliciral svetnici Vilmi Fece za izrečene besede, ki so bile za njega žaljive. Če so v prejšnji vladi imeli takšen sistem, da koalicija ne sme ničesar razpravljati na sami seji, oni sedaj delajo drugače. V dodatnem gradivu v programu naložb, ki so ga svetniki dobili na sami seji, pa se mu zdi, da je sredstev za Lokovico dosti manj, kot jih je bilo predvidenih v osnutku programa.
Vodja Sil mag. Branko Naveršnik iz
Komunalnega podjetja Velenje d. o. o. je odgovoril, da so sredstva sedaj samo drugače prerazporejena, vendar je skupni znesek enak.
Svetnica Vilma Fece (LDS) je replicirala, da se nobenemu ne bo opravičevala, saj so njene besede bile namenjene sprenevedanju. Vsak sam pri sebi mora razčistiti, kako te besede razume. Pričakovala bi, da bodo te zadeve razčistili že prej pred samo sejo sveta na njihovih sejah koalicije in ne da se danes o tem prepirajo tukaj. To pomeni sprenevedanje, da s strani aktivnega vodenja občine predlog ni bil usklajen in zrel, da gre v obravnavo na sejo sveta.
Svetnik Milan Kopušar (LDS) je pojasnil, kako je včasih delovala koalicija. Koalicija se ni oziroma se je zelo redko sestajala pred samo sejo sveta, ampak so se dobili, preden je šlo gradivo v tisk in so se že prej vse dogovorili, da ni prihajalo do razhajanj na sami seji. Sedaj pa ste v neprijetnem časovnem položaju, ko stvari ne morete uskladiti tako, kot bi se moralo. Stvari pa se tako prenašajo na samo sejo, kar pa za samo delovanje župana in občine ni dobro. Že pred dvema letoma so sprejeli operativni program in če ga hočejo izvajati, je potreben nek vir, s katerim bodo plačevali investicije. To je solidarnost do tistih ljudi v Ravnah, Zavodnjah in tistih, ki nimajo dobre oskrbe s pitno vodo in urejene kanalizacije. Če teh sredstev ne bo, tudi teh investicij ne bodo mogli izvajati. Naj se vsem
tem ljudem, ki teh osnovnih dobrin nimajo, to omogoči.
Na koncu je župan Darko Menih povedal, da so okrog programa že veliko povedali in se lahko vsi strinjajo, da je program vsebinsko dobro zastavljen.
Nato so svetniki brez glasu proti program sprejeli.
Prav tako tudi odlok o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009-2020. Predlog Sklepa o preimenovanju proračunske postavke 04033009 ter naziva NRP projekta OB 126-07-0004 in o potrditvi naložbe je na kratko razložila višja svetovalka za investicije in projekte Marija Anžej. S tem sklepom se bo preimenovalo ime projekta ter naziv NRP projekta iz Ureditev doma KS Ravne v nov naziv - Izgradnja rekreacijskega in kulturnega središča Ravne, ki bolj ustreza naravi in vsebini dejanske naložbe, poleg tega pa je potrebno naziv poenotiti v vseh dokumentih, tudi zaradi sledljivosti porabe nepovratnih sredstev, ki jih bodo pridobili na javnem razpisu za obnovo in razvoj vasi.
Sklep je bil brez razprave sprejet, prav tako še predloga Sklepa o sprejemu Letnega programa športa Občine Šoštanj za leto 2009-Informacijo Svetu Občine Šoštanj o izvajanju operacije »Revitalizacija zgodovinskega središča Šoštanj - Muzej usnjarstva I. faza« je podala višja svetovalka za družbene dejavnosti, Alenka Verbič. S projektom je občina uspešno kandidirala na javnem razpisu. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je za ta projekt odobrila 513-943,00 EUR namenskih nepovratnih sredstev. Sredstva so namenjena sofinanciranju upravičenih stroškov izvedbe operacije: izdelava projektne in investicijske dokumentacije, stroškov rušitev in priprav na gradnjo, izvedba gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, stroški zunanjega urejanja objektov, stroški nakupa in dobava pripadajoče opreme, strokovni nadzor, gradnje, informiranje in obveščanje javnosti o operaciji. Svetnike je nato seznanila z obsegom izvedbe I. faze in terminskim planom izvedbe.
Pobude in vprašanja svetnikov
Župan Darko Menih je svetnikom na klop posredoval pobudo krajana Walterja Kolarja in jih prosil, da pobudo preučijo in obravnavajo na naslednji seji sveta.
Svetnik Janko Zacirkovnik (SD) je imel naslednja vprašanja in pobude:
•	Ali bodo sedaj na bivši Petrolovi bencinski črpalki rezervne rezervoarje odstranili?
•	Na 3- redni seji, ki je bila 26. 2. 2007 je podal pobudo, da bi se zahodna stena Kulturnega doma prebarvala. Na naslednji
seji je dobil odgovor, da bo občina opravila strokovni ogled pročelja prizidka glasbene šole, pri katerem bo ocenila stanje pročelja tega prizidka in celotnega pročelja zgradbe glasbene šole. Predlagala bo ukrepe za sanacijo stanja in ocenila višino stroškov te sanacije. Ali se bo saniralo sedaj, ko se sanira tudi streha kulturnega doma? Svetnik Milan Kopušar (LDS) je opozoril na članek v šoštanjskem Listu, kjer je občan Rudi Pirečnik naslovil pismo na župana in na Svet Občine Šoštanj. Podal je pobudo, da se svetnikom v bodoče posredujejo takšna pisma in da jim tudi svetniki odgovorijo, da le ni vse tako slabo v Šoštanju, kot nekateri vidijo.
Svetnika Štefana Szaba (LDS) je zanimalo, kako je z izgradnjo bencinske črpalke v Metlečah, saj ga občani nenehno sprašujejo v zvezi s tem. Čudi ga, da so občani za vsako pridobitev v občini proti.
Župan Darko Menih je svetnikom povedal, da so na občino prišle tri pritožbe krajanov Metleč, ki nasprotujejo izgradnji bencinske črpalke. Ko so izvedeli, da so svetniki sprejeli osnutek odloka za ta del Metleč, kjer bi zgradili bencinsko črpalko, so izrazili popolno nasprotovanje temu in predlagali, kaj bi tam lahko bilo: od ekološke tržnice do otroškega igrišča. Svetnikom bodo te pritožbe posredovali in jih bodo obravnavali na naslednji seji sveta, ko bo svet tudi sprejel sklep. Iz MO Velenje je prišlo vabilo župana Srečka Meha, ki jih v sredo, 10.12.2008, ob 17. uri vabi v Hotel Paka na izredno sejo Sveta MO Velenje. Sklicuje svetnike vseh treh občin. Vabilo dobijo naknadno domov.
Povabi jih tudi na Katarinin sejem, ki bo v soboto, 29.11. 2008, od 9- do I3. ure na Trgu bratov Mravljakov. Po zagotovilih organizatorjev bo zelo pestra ponudba.
Svetnik Branko Sevčnikar (SD) je vprašal, kako je z vodo, ki se nahaja med objektom TEŠ in Premogovnikom. Nekateri trdijo, da je zdravilna in ga zanima, ali so bile opravljene uradne analize vode. Predlagal je, da bi se za vozila, ki se ob robu ceste ustavljajo, da si natočijo vodo, uredil odstavni pas. Svetnik Peter Radoja (SDS) je odgovoril, da so se v sklopu Turističnega olepševalnega društva Šoštanj odločili za manjšo ureditev tega izvira. Zanimala jih je tudi kvaliteta te vode in skupina ljudi, ki jih ta voda zanima. Vsako leto odnesejo vzorec vode na Biotehnično fakulteto v Ljubljano in izsledki izpred mesec in pol kažejo, da je voda zdrava, pitna in z nekoliko večjo vsebino mineralov. Pijejo pa na lastno odgovornost. Projekt so zastavili tako, da so uredili dostop s tlakovano potjo, sam način točenja vode, postavili bodo tudi klopco, zasadili avtohtona drevesa in uredili odstavni pas za vozila. Svetnike je povabil v nedeljo, 30.11.2008, ob l6. uri na dvigovanje adventnih vencev in na prihod Miklavža v petek, 5.12.2008, ob 18. uri na Trgu
bratov Mravljakov.
Svetnik Srečko Potočnik (Lista Viktorja Dreva) je povabil svetnike na tradicionalni novoletni koncert, ki bo v nedeljo, 21.12.2008, ob 16. uri v Športni dvorani Osnovne šole Šoštanj.
Direktorica občinske uprave Darja Medved je svetnike povabila na otvoritev drsališča, ki bo v četrtek, 4. 12.2008, ob 17. uri na rokometnem igrišču z degustacijo golaža.
Župan Darko Menih je povedal, da bo nasle-
dnja seja v ponedeljek, 22. 12. 2008, ob 11. uri. Po končani seji pa jih bo povabil na kosilo. Nato se je svetnikom zahvalil za njihovo sodelovanje na seji in zaključil 20. redno sejo Sveta Občine Šoštanj.
Prenove cest
Občina Šoštanj je v zadnjih mesecih intenzivno pristopila k prenovi cest v celotni občini.
Končane so prenove javne poti Lipovšek v Ravnah, ceste proti lovski koči v Belih Vodah, javne poti Acman v Belih Vodah, ceste Strmina v Topolšici in javne poti "Utrinek v Skornem. Na cesti Lom je že opravljena razširitev, sledi še asfaltiranje te ceste.
Za prenove teh cest je Občina Šoštanj (za nekatere javne poti tudi v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi) namenila skupno nekaj več kot 310 tisoč evrov.
Pripravila: Tjaša Rehar, univ. dipl. nov., svetovalka za odnose z javnostmi
o
a
Občinske novice
i i i
Čiščenje struge reke Pake
Struga reke Pake skozi mesto Šoštanj ni bila očiščena že od leta 1997. Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je tako skupaj z Občino Šoštanj pristopila
Foto: Tjaša Rehar
Izgradnja kanalizacijskega sistema
V sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje Občina Šoštanj pospešeno gradi kanalizacijski sistem v občini. Tako je bila urejena kanalizacija Topolšica - 1. faza in kanalizacija Lajše, končana je prva faza kanalizacije Medeče, ki se je urejala skupaj s prenovo ceste. Za omenjene izgradnje kanalizacijskih sistemov je Občina Šoštanj namenila približno 310 tisoč evrov.
Izgradnja kanalizacijskega sistema se bo na omenjenih lokacijah (in seveda tudi drugje) nadaljevala tudi v prihodnjih letih.
Prenova strehe Kulturnega doma Šoštanj
Ravni del strehe Kulturnega doma Šoštanj nad odrom je povzročal nemalo težav, saj je streha zamakala, teklo je po steni, posledično pa so se pojavile tudi težave z elektriko, kar je bilo med drugim moteče tudi ob organizaciji nekaterih prireditev.
Občina Šoštanj je tako pristopila k prenovi ravnega dela strehe, ki je po sanaciji delno poševna. Dela je izvajalo podjetje Omega, d. o. o. iz Velenja. Za sanacijo strehe kulturnega doma je občina namenila 65 tisoč evrov. Sanacija strehe je bila do dneva redakcije že zaključena.
Dela na bazenu
Občina Šoštanj in podjetje Toming consulting, d.o.o. sta 10. septembra 2008 podpisala pogodbo o prodaji parcel bivšega bazena v skupni velikosti 8.845 m2. Na tem področju bo v letu 2009 zgrajen trgovski center.
Pripravljalna dela na bazenu že tečejo. V soglasju z novim lastnikom je Občina Šoštanj porezala živo mejo in odstranila ter primerno hranila obstoječo ograjo, ki jo bo nato uporabila pri prenovi rokometnega igrišča, ki se bo pričela še v letošnjem letu.
Foto: Tjaša Rehar
k čiščenju struge od ovinka pri TEŠ, mimo jeza (očistili so tudi most pri gasilskem domu), pa vse do industrijskih železniških tirov pri bivši Tovarni usnja.
Očistili so navlako, pesek, usedline, blato, zemljo, prod in ostale nanose. S tem je reka Paka čistejša, še pomembneje pa je, da je boljša njena pretočnost, kar je pomembno tudi z vidika varnosti.
Čuki ogreli Šoštanj
V torek, 23. decembra 2008, so v Šoštanju na drsališču nastopili priljubljeni Čuki. Kljub temu da je bilo ta dan zelo mrzlo praktično nikogar ni zeblo, saj so člani te priljubljene skupine poskrbeli za zelo dobro zabavo. Na svoj
račun so prišli predvsem otroci, saj so Čuki program	prilagodili
prav njim. Niti starši pa niso ostali ravnodušni ob	poslušanju
priljubljenih uspešnic Čukov:	Zvočnik na
pločnik, Zobar, Komar... Dobro razpoloženi Čuki so prepevali na odru in tudi plesali pod njim, po koncu pa z veseljem delili avtograme in se fotografirali s svojimi oboževalci.
Po nastopu Čukov je bila še drsalna revija, v kateri so številne vragolije na ledu pripravili člani skupine Lucky lookers, Občina Šoštanj pa je poskrbela za brezplačen srečelov, v katerem smo razdelili 100 čokolad in 20 smučarskih kart za Golte.
Foxy teens navdušile številne mlade
Občina Šoštanj je v petek, 12. decembra 2008, na drsališču organizirala koncert skupine Foxy teens. Proti večeru se je vreme ravno toliko razvedrilo, da smo koncert lahko izvedli, najbolj zadovoljni pa so bili številni mladi, ki so uživali ob mnogih starih in novih uspešnicah te priljubljene dekliške skupine: Moja simpatija, Naj pada zdaj dež, Me smo Winx, Pošlji mi poljub, Tiho zašepetaj, Zaljubljena v skejterja...
Punce so poskrbele za dobro razpoloženje, drsališče pa je v času koncerta bolj samevalo, saj so bile vse oči uprte v oder.
Zagotovo pa ni samevalo po koncertu, ko so člani skupine Lucky lookers pripravili še eno izvrstno drsalno revijo. Obiskovalce so navdušili z odličnim drsanjem in ponovno tudi z dobrim zabavnim programom. Po reviji pa so drsališče napolnili Šoštanjčani, ki vsak dan, če le ne dežuje preveč, v velikem številu napolnijo drsalno površino.
Božično-novoletni sejem
Vreme organizatorjem prireditev minuli teden res ni bilo naklonjeno, vendar se v Šoštanju nismo dali. Po uspešnem koncertu v petek smo v soboto organizirali še božično-novoletni sejem. Prestavili smo ga pred občinsko stavbo, v ponudbi pa je bilo tokrat nekaj več poudarka na drobnih darilih ter prazničnih aranžmajih. Obiskovalci so tako lahko kupili unikatne izdelke iz stekla, nakit, medenjake in lectarske izdelke, doma narejene izdelke, narejene s servietno tehniko in še marsikaj. Marsikdo se je seveda najbolj razveselil pokušine domačih dobrot in zakuhanega vina, tudi tokrat pa je bil v ponudbi med in medeni izdelki. Zaradi napovedanih padavin smo odpovedali kulturni program, so pa obiskovalci ves čas sejma lahko uživali ob prijetnih zvokih božičnih pesmi.
Foto: Tjaša Rehar
Sprememba prostorskega akta
Občina Šoštanj je pričela s postopkom sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom. Spremembe odloka bi omogočale izgradnjo tržnice v centru Šoštanja - v stavbi bivše Kovinotehne nasproti Mercatorja. Tržnica bi bila delno pokrita, delno odprta, dodatno pa bi se tudi uredila parkirišča. Pobudo za spremembo odloka je že podprla Komisija za okolje in prostor Občine Šoštanj. V nadaljevanju postopka bo pooblaščena projektantska organizacija pripravila osnutek odloka, nato pa morajo svoje smernice podati še nosilci urejanja prostora. Na podlagi teh smernic bomo pripravili dopolnjen osnutek odloka, nato pa se preko javne razgrnitve v postopek vključi tudi javnost, ki bo o javni razgrnitvi obveščena preko svetovnega spleta in na krajevno običajen način. Občina nato pripravi dopolnjen osnutek, ki ga obravnava občinski svet, ki v kasnejši fazi predloga tudi sprejme spremenjen odlok.
Zaključek prenove ceste skozi Metleče
Sredi septembra je Občina Šoštanj pristopila k prenovi ceste skozi Metleče, in sicer od Kmetijske zadruge do ovinka Berložnik proti Topolšici. Na cesti potekajo še zadnja dela, do konca meseca bomo priključili tudi novo obcestno razsvetljavo.
Foto: Tjaša Rehar
Posebej je poskrbljeno tudi za varnost pešcev, saj je ob cesti urejen tudi pločnik, za zdaj na desni strani cestišča, gledano proti Topolšici, pristopili pa bomo tudi k izgradnji pločnika na levi strani ceste. Ob tem pozivamo vse pešce, naj hodijo po pločniku, saj smo večkrat opazili, da kljub pločniku še vedno hodijo po cesti, kar je lahko zelo nevarno, še posebej v temi. Uredili smo tudi fekalno kanalizacijo, na katero so do sedaj priključeni objekti do Hudobreznikovih rastlinjakov, ostali pa bodo takoj, ko bodo vremenske razmere to omogočale. Na vsaki strani cestišča je tudi novo avtobusno postajališče, do konca meseca bosta na njiju postavljena še objekta, do pomladi pa bo urejena še okolica. Skupno je Občina Šoštanj za prenovo ceste in fekalno kanalizacijo plačala 700 tisoč evrov, za prenovo ceste je občina preko razpisa od države pridobila 126 tisoč evrov.
Odprtje poslanske pisarne
Župan Občine Šoštanj in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Darko Menih bo v ponedeljek, 12. januarja 2009, prvič odprl vrata svoje poslanske pisarne, ki bo v prostorih župana Občine Šoštanj na Trgu svobode 12,Šoštanj.PoslanskapisarnaDarkaMeniha,poslancaSlovenskedemokratske stranke, vključuje občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Šmartno ob Paki in Šoštanj. Odprta bo vsak ponedeljek od 15. do 17. ure. Darko Menih je vključen v tri delovna telesa Državnega zbora, in sicer za zdravstvo, promet ter kulturo, šolstvo in šport.
Sestanek župana s svetniki vseh krajevnih skupnosti v občini
V	četrtek, 18. decembra 2008, je župan Občine Šoštanj Darko Menih v mali dvorani Kulturnega doma Šoštanj pripravil sestanek z vsemi svetniki vseh devetih krajevnih skupnosti v Občini Šoštanj.
Župan je 57 svetnikov pozdravil in jim predstavil številne projekte, ki so bili izvedeni v letošnjem letu, z nekaj več poudarka na delih, ki so bila izvedena po posameznih krajevnih skupnostih in v sodelovanju z le-temi.
Župan je poudaril, da je sodelovanje občine in krajevnih skupnosti dobro, da pa se zaveda, da so želje občanov oziroma krajanov, žal, vedno večje od proračunskih zmožnosti občine.
V	nadaljevanju večera so svoje delo predstavili tudi predsedniki krajevnih skupnosti, ki so tudi v največji meri zadovoljni s sodelovanjem z občino, imeli pa so tudi številna vprašanja, na katera jim je župan odgovoril in ponovno poudaril, da so njegova vrata vsem vedno odprta. Večer se je zaključil ob sproščenem klepetu v avli Kulturnega doma Šoštanj.
V Topolšici spomin na čas osamosvajanja
Na turistični kmetiji Ilirizem Pirnat v Topolšici so zadnji četrtek v novembru oživeli spomini na čas slovenskega osamosvajanja. To je spomin na čas, ko so iz skladišč teritorialne obrambe, policije in manevrskih struktur odpeljali orožje na tajne lokacije, na domove 12 družin v Šaleški dolini, ki so varovale in skrivale orožje ter strelivo teritorialne obrambe vse do junija 1991- Leta 1990 je bilo v Sloveniji samo 16 občinskih štabov teritorialne obrambe izmed 62, ki niso spoštovali ukaza poveljnika Republiškega štaba za teritorialno obrambo Slovenije generala Hočevarja 15. maja 1990, da morajo oddati orožje pod nadzor JLA. Med štabi TO, ki niso oddali orožja, je bil tudi občinski štab TO Velenje. Za njih se je osamosvojitvena vojna začela maja 1990 in ne šele junija 1991- Teritorialna obramba je bila temeljni dejavnik vojaške zmage in osamosvojitve Slovenije, neoddano orožje pa odločilni dejavnik v osamosvojitveni vojni leta 1991-
Letos mineva 18 let od odločitve takratnega Občinskega štaba TO Velenje, da se oborožitev in strelivo, ki je bilo skladiščeno v skladišču takratnega Doma obrambe v Velenju, zaradi varnosti premesti v tajna skladišča. Za izvedbo naloge je bilo treba najti primerne lokacije ter pridobiti soglasje lastnikov objektov. Na 12 tajnih lokacij takratne Občine Velenje so bili prepeljani bojni kompleti streliva in večina pehotnega orožja, kar vse je bilo skrito do junija 1991- Posebej je treba poudariti, da kontraobveščevalna služba JLA v osmih mesecih tega ni odkrila. Družine, ki so prostovoljno sprejele in varovale to orožje, so bile vredne zaupanja, kot so danes vredne priznanja, izraza hvaležnosti in zahvale za takratni pogum. Vsi, ki so pripravljali projekt zbiranja in tajnega skladiščenja orožja, so vedeli, kakšne so lahko posledice tega dejanja. Ta dogodek je bil sestavni del dejavnosti priprav na prihajajočo vojno, ki se je začela po devetih mesecih 26.6.1991.
Foto: Zdenko Zajc
Ni treba posebej poudarjati, da je bila sprejeta obveznost in skrb za čuvanje tako velikih količin orožja za družine izredno nevarno in tvegano dejanje, da so pokazali veliko hrabrost in pripadnost osamosvojitvenim težnjam slovenskega naroda, pri tem dejanju pa izpostavili svoja življenja za samostojno Slovenijo.
Kot so v svojih nagovorih poudarjali župan Občine Šoštanj Darko Menih, gostitelj srečanja, Stanko Tepej, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje, major Slovenske vojske Zdenko Terpin in stotnik France Volk, so tisti čas družine opravile zahtevno in herojsko nalogo. Domačije, ki so se izpostavile in katerim je bilo zaupano, da so leta 1990 sprejele orožje TO v svoje tajno domače »skladišče« - hrambo, so bile družina Črep s Paškega Kozjaka, Zajc, Cevzar, Pantner iz Šembrica, Martinc iz Hrastovca, Marolt iz Plešivca, Vranjek iz Ložnice, Trnek iz Bevč, Likeb iz Velikega Vrha, Mazej iz Belih Vod in Juvan iz Zavodenj. Za to hrabro dejanje je Zveza veteranov vojne za Slovenijo ob 10-letnici slovenske osamosvojitve družinam podelila naziv »Slovenske družine«, od julija do decembra 2006 pa so ob prisotnosti županov Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, predstavnikov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje, krajevnih odborov ter delavcev takratnega Občinskega štaba TO Velenje potekala odkritja spominskih obeležij ZWS na pročeljih posameznih objektov tajnih skladišč.
Na četrtkovem srečanju so podelili tudi medalje manevrske strukture narodne zaščite. Posmrtno je prejel Red MSNZIII. stopnje Jože Ervin Prislan, posmrtno bronasto Ivan Trnek, Anton Likep in Anton Cevzar, srebrno medaljo Edvard Mlačnik, Dušan Žerjav in Nadan Janez Gusič ter bronaste Jože Črep, Ivan Juvan, Jože Marolt, Melhior Mazej, Dragutin Pantner, Franc Sovič, Mirko Vranjek in
Ervin Zajc ml. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili oktet Flamingo in harmonikar Matej Skornšek, je bilo družabno srečanje.
Zdenko Zajc
ZAHVALA
Ob smrti brata se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, prav tako za izrečene besede sočutja,
darovano cvetje, denar in sveče,
Hvala vsem!
Jože Jančič z družino
Aktualno
tevaj
o odškodnino
Na srečanju prizadetih občanov, civilne družbe, predstavnikov lokalne skupnosti in investitorjev, ki je bilo v torek, 20. januarja, v prostorih Termoelektrarne Šoštanj, je bilo izpostavljenih precej problemov, ni pa bila sporna sama gradnja novega bloka VI.
V imenu civilne iniciative je okroglo mizo vodil Franc Druks. Uvodoma je dejal, da so se občani zbrali, da se konstruktivno in v duhu dialoga seznanijo z aktivnostmi in problemi, ki jih je pričakovati ob rušenju starih in gradnji novih energetskih objektov praktično sredi mesta. Besedo je predal direktorju dr. Rotniku, ta je predstavil nekatere prednosti, ki jih za okolje in tukajšnje prebivalce prinaša gradnja novega bloka. Poudaril je, da bo sama zgradba stisnjena v hrib, hladilnik, ki zdaj na Šoštanj meče senco, pa bo porušen. Zmanjšali se bodo tudi izpusti.
dvema letoma navezali stike z Ministrstvom za notranje zadeve glede morebitne policijske postaje ali vsaj okrepljenega dežurstva policije, saj je vandalizem že sedaj šoštanjska stalnica. Na Občini so sestavili tudi sosvet za varnost. Glede prometne ureditve je povedal, da je prometna študija v zaključni fazi. Ravno zato, ker se zavedajo izziva, ki ga bo pomenila večja obremenitev, so na Občini že minulo jesen pristopili k prenovi nekateri delov cest skozi mesto.
Prav tako so že z nekdanjim zdravstvenim ministrom Bručanom načeli pogovore v zvezi z zdravstvenim varstvom. Že za zdajšnje število občanov zdravnikov primanjkuje. Prav tako je treba uvesti dežurno službo, je prepričan župan Menih. »Želimo si, da bi imeli občani v času gradnje čim manj težav, hkrati pa je potrebno tudi delavcem, ki bodo prišli v
številni in da se nabirajo že dolgo. Povedala je, da sestanek, kakršen je ta, nima zakonskih podlag za sprejemanje pravno formalnih sklepov. Za to bi se s podpisi moralo izjaviti vsaj 5 odstotkov krajanov. »Nedvomno je, da imajo ljudje pravico spraševati, izvedeti in zahtevati, vendar je treba spoštovati proceduro,« je dejala in hkrati predlagala, da se krajani na podoben sestanek dobijo čez tri mesece, ko naj bi povabili tudi sogovornike, ki bi bili kompetentni dati odgovore še na nekatera odrta vprašanja glede problematike Premogovnika in Komunale. »Nesprejemljivo je, da nekdo v Triglavskem narodnem parku za elektriko plačuje enako ceno, kot mi v šoštanjski občini, ki moramo že desetletja zato, da Sloveniji zagotavljamo tretjino električne energije, prenašati različne kvarne vplive na naše zdravje.
Walter Kolar, tudi predstavnik civilne iniciative je v razpravi omenil kar nekaj vprašanj, ki zanimajo Šoštanjčane v zvezi z gradnjo, med drugim postavitev vodnega mesta. Kako bo s prometno ureditvijo v kraju, ki je že sedaj pereča, kako bo poskrbljeno za varnost prebivalcev in tudi številnih delavcev, ki bodo tukaj bivali v času izgradnje.
Zanimalo ga je tudi, kako bo s tresenjem tal, ki ga Šoštanjčani prenašajo že dolga leta, kot tudi izpuste iz premogovniškega prezračevalnega jaška, ki je lociran na elektrarniškem dvorišču. Uroš Rotnik je odvrnil, da za jašek in tresenje tal manjka na okrogli mizi vsaj en sogovornik iz Premogovnika. Glede prometne varnosti je omenil, da nameravajo vse težje komponente novega bloka v Šoštanj dostavljati po železnici. Kljub temu bo zaradi potreb logistike promet gotovo povečan.
Na temo se je navezal šoštanjski župan Darko Menih. Poudaril je dobro sodelovanje med Občino in TEŠ pri pripravi prostorskih načrtov. Glede varnosti so na Občini že pred
Šoštanj, zagotoviti prijetno bivalno okolje,« je še dodal.
Številni problemi, ki so jih nakazali razpravljalci, pa se vlečejo že več desetletij. Strinjali so se v ugotovitvah, da je odločitev o gradnji termoenergetskega objekta v Šoštanju pred 50 leti prinesla za njegove prebivalce predvsem negativne posledice. Tako ni bila nikoli narejena ustrezna študija o zdravstvenem stanju tukajšnjih ljudi. Šoštanj je zaradi preskrbe slovenskega gospodarstva z energijo ves čas samo izgubljal, pridobivalo pa je Velenje, so bili mnenja govorci.
Na račun prodaje električne energije, ki je proizvedena v Šoštanju, bogatijo drugje, je bilo slišati. Res je, da Občina že nekaj časa dobiva okoljsko rento, vendar so v civilni iniciativi prepričani, da so do nje upravičeni tudi individualni prejemniki. Če že ne v denarnih zneskih, pa v obliki deleža brezplačne elektrike, vode, komunalnih storitev...
Predsednica Krajevne skupnosti Šoštanj mag.Vilma Fece je ugotovila, da so problemi
Zanimanje je bilo veliko Foto: Marija Lebar
Degradacija okolja je očitna že na prvi pogled, cene nepremičnin so zaradi naštetega izredno nizke. Z nocojšnjo udeležbo občanov smo v civilni iniciativi zelo zadovoljni. Prav tako z nekaterimi odgovor na naša vprašanja in zahteve. Vendar pa s tem naše aktivnosti nikakor niso končane. Še naprej bomo budno spremljali dejavnost pri gradnji novega bloka in od svojih - upravičenih - zahtev ne mislimo odstopiti,« je po koncu uradnega dela povedal Walter Kolar.
»Nisem presenečen, da šoštanjski občani niso nasprotni tej gradnji,« je na novinarsko vprašanje po srečanju krajanov odgovoril direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik. »Blok VI pomeni čistejšo energijo in manj obremenitev za okolje. Razen tega smo v TEŠ v zadnjih letih z namestitvijo različnih čistilnih sistemov uspeli zmanjšati onesnaženje okolja, kar kažejo različne meritve onesnaženja.«
Marija Lebar
kozmetični tehnik, vzgojitelj,...), v drugi pa so se bolje znašli fantje, ki so želeli izvedeti več o strojnih in elektro poklicih. V različnih ustanovah so nas seznanjali tudi s pravniškimi poklici, poklici v zdravstvu, ekonomskimi poklici, poklici v gradbeništvu in s poklici v zvezi z jeziki. Skratka, za vsakega se je našlo kaj zanimivega.
Večina se nas je odpeljala v Velenje, zadnja (šesta) skupina pa je ostala v Šoštanju in se nato odpeljala tudi v Topolšico, kjer so v tamkajšnjih termah dobili informacije o poklicu kuharja, natakarja, animatorja ter receptorja. Polni novih informacij smo se vrnili v šolo.
Tudi če je kdo pri kakšni predstavitvi zehal, sem prepričana, da je vsakdo slišal kaj koristnega, kar mu bo pomagalo pri odločitvi za poklic, ki ga bo navsezadnje opravljal še vsaj 40 let.
Hana Videmšek, 9. d
Foto: arhiv
Osnovnošolci na ogledu Premogovnika Velenje
Učenci zaključnih razredov osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so v decembru obiskali Premogovnik Velenje. Predstavili so jim poklice v rudarstvu in možnosti štipendiranja in jih popeljali na ogled varnostno-teh-nološkega informacijskega sistema, jaška NOP, elektro in strojne delavnice ter šolskih garderob in svetilkarne. Namen njihovega obiska, ki ga
za osnovnošolce sicer v Premogovniku Velenje organizirajo vsako leto decembra, je bila seznanitev z osnovnimi poklici v rudarstvu in možnostmi za zaposlitev.
Slednje je tridesetim učencem najbolje predstavil direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Poudaril je, da 120 milijonov ton zalog premoga v Šaleški dolini omogoča delovanje premogovnika do leta 2050, tako dolgo delovanje pa mu bo zagotovila nova investicija v blok 6 v TE Šoštanj. Prihodnosti rudarjenja in pridobivanja električne energije v Šaleški dolini je naklonjena tudi splošna energetska situacija v svetu, saj ljudje potrebujemo vedno več električne energije, v Šaleški dolini pa imamo zanjo edini domači strateški vir - premog.
Letos so v Premogovniku Velenje zaposlili 50 pripravnikov, že v začetku januarja 2009 pa načrtujejo zaposlitev 32 novih sodelavcev. Vsako leto razpišejo tudi okoli 60 štipendij, največ za poklice v rudarstvu. Dijaki Šolskega centra Velenje opravljajo praktično usposabljanje z delom za te poklice v Premogovniku Velenje, povzeto po izjavi za javnost Diane Janežič
Devetošolci spoznavamo poklice
Ker smo devetošolci na pragu odločitve za srednjo šolo in poklic, smo imeli v četrtek, 27. novembra, tehniški dan spoznavanja poklicev. Zjutraj smo se zbrali v šoli deset minut do osmih in malicali. Ko smo si napolnili trebuhe in pridobili energijo, smo šli na avtobuse. Po naših lastnih željah o poklicih so nas razvrstili v šest skupin. Ena skupina je tako podrobneje spoznala pretežno ženske poklice (frizer, cvetličar,
Ustvarjamo in se veselimo
V sredo, 17. Decembra, so avlo OŠ Šoštanj napolnili otroci in starši Vrtca Šoštanj. Po uvodnem pozdravu ravnateljice nam je nekaj skladb zaigral Mladinski pihalni orkester glasbene šole. V nadaljevanju so se nam predstavili otroci enote Brina s pesmijo in plesom in poželi velik aplavz. Strokovne delavke so pripravile zanimivo predstavo Mišek Matiček in vesel božič. Vrhunec popoldneva je bil prihod dedka Mraza. Sprehodil se je med otroki, se z njimi pogovarjal, delil bonbone, poslušal njihove želje in se z njimi fotografiral. Na koncu jih je povabil k ustvarjalnim delavnicam, kjer so lahko izživeli svojo kreativnost in domišljijo.
Foto: arhiv Vrtec
Bilo je sproščeno, veselo in zabavno, domov pa smo odšli v pričakovanju daril, ki so nas naslednje jutro čakala v vrtcu pod novoletno jelko.
Strokovne delavke Vrtca Šoštanj
Nazaj v šolo
Lahovnik, Meh in Čukur spet v šolskih klopeh V Velenju so v četrtek, 20. novembra, s priredi-
tvijo v domu kulture obeležili pol stoletja obstoja tamkajšnjega šolskega centra. V domiselni svečanosti so nastopili sedanji dijaki in nekateri govorniki, manjkalo ni niti presenečenj.
Tako so proti koncu proslave na oder postavili šolske klopi in vanje povabili nekatere vidne predstavnike javnega, kulturnega in športnega življenja, ki jim je skupno to, da so svojo pot začeli s šolanjem na velenjskem centru. Kot dobri učenci so morali tudi odgovarjati na vprašanja, kako se spominjajo tistih dni.
Foto: Marija Lebar
Lahko rečemo, da je bila večina odgovorov zares duhovitih. V šolske klopi so ponovno sedli med drugimi tudi sedanji minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, velenjski župan Srečko Meh, glasbenik 6 Pack Čukur, športnicajolanda Čeplak in ne nazadnje Ciril Rose, župan Občine Luče. Lahovnik je povedal, kako so si dijaki samovoljno podaljšali izlet v Moskvo in kakšna kazen jih je zato doletela.
S tem pa presenečenj še ni bilo konec. Direktor Šolskega centra Ivan Kotnik je v dvorano izpod stropa spustil po vrvi. Kar ni čudno, saj je dolgoletni himalajec, alpinist in gornik, znan po imenu Ivč, po rodu iz Florjana pri Šoštanju. Spust si je »privoščil« seveda šele potem, ko je v uvodu v proslavo prebral svoj slavnostni govor.
V njem je orisal polstoletno pot šolskega zavoda, kjer je tudi sam nabiral učenost. »Ponosen sem, da sem na čelu Šolskega centra Velenje, v katerem se je pred petdesetimi leti začelo udejanjati vzgojno izobraževalno delo za 100 dijakov,« je med drugim povedal Kotnik in nadaljeval: »Danes je center kolos s pet tisoč ljudmi, ki so bodisi udeleženci izobraževanja ali izobraževalci. Potrdim lahko, da sem izjemno ponosen na naš kolektiv, na dijake, študente in druge udeležence izobraževanja, na sodelavce in ne bi jih zamenjal z nikomer!«
Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh se je pridružil Kotnikovemu mnenju in dejal, da je tudi mesto ponosno na svoj šolski center, ki se je v petdesetih letih razvil v sodoben izobraževalni sistem, ki razen na šolskem deluje tudi na gospodarskem in kulturnem področju. Spomnil je, da so Velenjčani že leta 1908 pisali na Dunaj v želji po lastni šoli. Dandanes je Velenje izobraževalno središče tudi z visokošolskimi in fakultetnimi programi, kar pa načrtujejo še dopolnjevati in nadgrajevati.
Marija Lebar
N/
I \/
anjc
z dušo in navdušenjem
Pogovor z dr. Cvetko Tinauer, častno občanko Šoštanja
Če kdo, potem si naša tokratna sogovornica v resnici zasluži laskavo priznanje častne občanke občine Šoštanj za leto 2008, ki ji je bilo vročeno na občinski proslavi lani jeseni. Da je temu tako, pričata tudi dva predlagatelja za to imenovanje, ki prihajata eden z leve in drugi z desne opcije naše politične stvarnosti.
To pove, da je dr. Cvetka Tinauer vedno gledala na koristi vseh občanov. Ni ji bilo mar katere »barve« je kdo, kakšnega prepričanja. Za njo je bil vedno najpomembnejši Šoštanj in dobrobit njegovih prebivalcev. Kljub izjemni poslovni pa tudi politični karieri je vedno ostala zvesta sama sebi in svojemu mestu, njegovim prebivalcem. Nikoli ni zviška gledala na preproste ljudi. Poskušala je pomagati pri reševanju njihovih težav, zlasti v času, ko je bila dva mandata predsednica šoštanjske Krajevne skupnosti. Ni je premamil »širni svet« in degradacija ter nazadovanje domačega mesta je nista pregnala, pač pa se je s tem stanjem spopadla in z vso energijo pripomogla, da je Šoštanj danes boljši in lepši.
-	Dr. Tinauerjeva, kaj vam pomeni Šoštanj?
Šoštanj je zame pribežališče pred zunanjim svetom, saj večino časa preživim izven Šoštanja, je kraj za druženje z mojo družino, je moj dom. T\i se počutim dobro. Seveda s tem ne mislim, da tukaj problemov ni. Vendar so problemi povsod, vprašanje je le, kako se z njimi soočimo in jih poskušamo rešiti.
Sem tako rekoč »rojena« Šoštanjčanka in tukaj sem ostala po tehtnem premisleku. Ko nam je stanovanje v bloku na Kajuhovi cesti postalo premajhno, smo dolgo iskali ustrezno zemljišče zazidavo hiše, saj smo hoteli, da hiša stoji znotraj meja mesta Šoštanj. Želeli smo si vrt, teraso, da lahko po dolgem delovnem dnevu stopim tudi malce na zrak, pa tudi dovolj prostora, da se lahko domov vračata otroka s svojima družinama. Tako smo si nov dom zgradili v Metlečah.
-	Kako so potekala vaša otroška leta?
V mojih otroških in v najstniških letih se je v mestu dogajalo marsikaj. Bilo je dovolj priložnosti za tiste, ki so to hoteli izkoristiti. Na razpolago je bil bazen, različne športne dejavnosti, rokomet, taborniki... Prednost manjšega kraja je, da se vsi poznajo med seboj in da sem tukaj navezala
dobra prijateljstva, nekatera od njih trajajo še danes.
-	Menda ste se že v osnovni šoli poleg odličnega učnega uspeha odlikovali po tem, da ste se znali potegniti za sošolce, ki se jim je zgodila krivica?
Krivica je že od nekdaj stvar, ki je ne prenašam, in proti kateri se bom vedno borila.
-	Da se tako izpostaviš, je potrebno kar nekaj poguma.
Pogumami nikoli ni manjkalo. Tamojaznačajska poteza je moja močna pa tudi šibka stran. Ravno zaradi poguma, zaradi moje drznosti, sem se lotevala stvari, ki se jih drugi niso hoteli, sem pa zato morala vanje vložiti še toliko več energije in truda. V poslovnem delu je bil takšen projekt Sklad za razvoj malega gospodarstva RS, v zadnjem času pa prenova Gospodarske zbornice po prenehanju obveznega članstva in obveznega plačevanja članarine, v lokalnem okolju pa projekt Šoštanj-mesto svetlobe. Ne maram povprečja in ljudi, ki se skrivajo v povprečju in tolčejo po glavah tistih, ki „štrlijo“ iz množice. Družbo naprej vlečejo vedno le drzni.
-	Kam ste odšli po učenost po končani osnovni šoli?
Moja prva odločitev je bila Srednja kemijska šola v Rušah. Po koncu srednje šole sem se poročila in že pričakovala otroka in na nadaljnje šolanje trenutno nisem mislila. Moj mož Stane pa me je spodbujal, naj šolanje nadaljujem. Ko sem se končno odločila, je bilo prepozno za vpis. Stane je kar sam odšel v Maribor od vrat do vrat, da bi me vpisal za nadaljnji študij, toda povsod so ga odpravili, češ da je vpis zaključen. Na koncu je pristal na Višji pravni šoli v Mariboru, kjer je vztrajal, da hoče govoriti z dekanom. Ko je dekanu pokazal moja spričevala ter razložil primer, je dekan takoj dovolil, da se naknadno vpišem. Prava takrat nisem marala, zato sem
se razjokala, ko sem zvedela, da sem vpisana na Pravo. Tako se je začela moja pravniška pot in danes sem za to hvaležna, saj imam zaradi pravnega znanja številne prednosti pri uveljavljanju svojih pravic, pri načrtovanju svojega dela in življenja. Danes lahko rečem, da sem „po duši“ pravnik, čeprav le kot pravnica ne delam več, saj vso svojo pozornost usmerjam v vodenje svojih dveh družb.
-	In kako se je ta pot nadaljevala?
Po končanem študiju sem se najprej zaposlila v Gorenju in nato na Farminu.
Leta 1989 sem se odločila, da se osamosvojim, da ustanovim svoje podjetje. Ta odločitev je bila gotovo velik izziv in velika sprememba, saj sem bila v svoji d. o. o. od začetka sama in sem morala sama poskrbeti za vse.
Ko sem se srečevala s problemi svojih strank, ki so prav tako ustanavljale lastna podjetja, sem opazila, da mi nekatera znanja še manjkajo. Vpisalasem se namagistrski študij menedžmenta na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in ga na temo Strateški menedžment v skupinah podjetij v času tranzicije, leta 1997 uspešno končala.
-	Svoje znanje in izkušnje pa ste posredovali tudi drugim.
Med drugim sem v tem času predavala na visokošolskem študiju v Novem mestu. Za potrebe študentov sem napisala tudi učbenik iz področja obligacijskega, torej pogodbenega prava.
Med tem, ko sem poučevala svoje študente, sem se tudi sama od njih veliko naučila. Hkrati pa sem spoznavala, da so še vedno stvari, ki bi jih morala še bolje znati in poznati. Zato sem s svojim študijem nadaljevala. Leta 2005 sem na Fakulteti za družbene vede doktorirala na temo Vpliv soupravljanja in notranjega lastništva na strateški menedžemnt.
-Je s tem vaše »učne« poti konec?
Izrek, da se človek uči vse življenje, zame ni le fraza. Kot je treba vzdrževati telesno, fizično kondicijo, je treba nenehno vzdrževati tudi psihično kondicijo.
Pravo je živa snov, ki se nenehno spreminja, zakoni, predpisi, pravila... , saj se spreminjajo tudi vrednote, morala in s tem tudi naše življenje. Vse to je treba stalno spremljati in se učiti. Človek mora nenehno skrbeti tudi za svojo duhovno rast. Osebno vsem tem vprašanjem posvečam veliko pozornosti. Zame je učenje smisel življenja. Seveda imam zaradi tega številne prednosti, saj mi to povečuje samozavest in znanje o mojih pravicah, za katere se vedno borim, če je potrebno.
-	V povezavi s posli vaših dveh podjetij Perspektive iz Šoštanja in Agencije za elektronsko poslovanje EBA iz Ljubljane, imate gotovo stike tudi s tujimi partnerji. Menda pa ste nedavno bili tudi v Bruslju?
Zlasti z našim podjetjem EBA v Ljubljani, kjer se ukvarjamo s storitvami, ki temeljijo na visokem tehnološkem in menedžerskem znanju, uspešno prodiramo v druge države sveta, npr. Avstrijo, Španijo, Hrvaško.
V Bruselj sem potovala v okviru osemčlanske delegacije Gospodarske zbornice Slovenije, kar si štejem v veliko čast. Bila sem edina podjetnica in edina ženska na slovenski strani. Udeležila sem se prvega Evropskega parlamenta podjetij Evropske unije, zato je bilo zasedanje zgodovinskega pomena. Obravnavali smo tri teme: energetika, podjetništvo in okoljske spremembe. Sprejeli smo številne pomembne sklepe, o katerih je bilo v javnosti že veliko povedanega.
V območni Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici ste prevzeli predsedovanje upravnemu odboru ravno v času, ko se je zbornica znašala na prelomnici, kako deluje zdaj?
Lahko rečem, dasvojim članicam - gospodarskim družbam nudimo ustrezen servis, posebej od kar smo v začetku lanskega leta postali povsem samostojna gospodarska zbornica. Delujemo v interesu našega gospodarstva in nekaj članic, ki so začasno izstopile, se je ponovno vrnilo.
Na pobudo naše zbornice je bil tudi ustanovljen neformalni Odbor za razvoj SAŠA regije. Ta se ukvarja s strateškimi problemi našega območja, kot je izgradnja hitre ceste, skupna turistična infrastruktura, izobraževanje in podobno.
-	Kdaj pa se je začela vaša politična kariera?
Leta 1993 sem vstopila v aktivno strankarsko politiko, vendar se v njej nisem najbolje znašla. Težko delim mišljenje z drugimi, če se z njim ne strinjam in hitro sem spoznala, da bo zame in za moje kolege bolje, če s politiko le sodelujem, ne pa da v njej delujem. Iz strankarske politike sem odšla 1997. Rada sodelujem z vsemi, ki imajo meni sorodne ideje, ne glede na politično barvo. Morda je tudi to razlog, da sta me za priznanje častne občanke predlagali kar dve politični stranki iz dveh različnih polov. Leta
1998 sem kandidirala za županjo in za članico Sveta Krajevne skupnosti Šoštanj.
-	Kakšen je bil položaj v Šoštanju v tem času?
V tem času sta mesto in občina stagnirala, gospodarstvo je nazadovalo. Delati je prenehala Tovarna usnja Šoštanj. V svetu Krajevne skupnosti smo se našli ljudje, ki nam ni bilo vseeno, kaj se z mestom dogaja.
Eden mojih najlepših vtisov iz tistega časa je, kako smo na podlagi mojih ali njihovih idej kreativno delovali. Vse moči smo usmerili v izboljševanje stanja v Šoštanju in jih nismo izgubljali v razmišljanju »čigav« je kdo, iskali smo predvsem teme, o katerih smo soglašali. Naš demokratični način je prinesel kar nekaj dobrih rezultatov.
Med vidnejše projekte bi uvrstila obnovo in izgradnjo Kajuhovega parka, izgradnjo kolesarske in pešpoti iz Šoštanja do Premogovnika Velenje. Pridobili smo projektno dokumentacijo za obnovo Trga svobode.
Iz naših vrst je prišla tudi ideja o ustanovitvi Usnjarskega muzeja. Sami smo shranili in začasno deponirali kar nekaj kosov tehnične dediščine iz bivše usnjarne. Projekt je živ in bo gotovo vplival na kakovost bivanja in življenja v Šoštanju.	T
-	Kako je bilo s projektom Šoštanj - mesto svetlobe?
l\idi ta ideja se je rodila v Krajevni skupnosti in je v začetku med nekaterimi krajani naletela na negodovanje. Ko pašo videli, da je barvanje fasad res brezplačno in kako se videz spreminja, kako izginja nekdanja sivina in jo zamenjujejo živahne barve, so se prijavili za barvanje svoje fasade tudi mnogi od teh, prej skeptičnih meščanov.
-	Iz tistega časa je znano tudi dobro sodelovanje z različnimi društvi.
Vedno se mi je zdelo pomembno, da se ljudje združujejo pri uresničevanju nekaterih svojih idej in skupnih interesov. V najtežjih časih našega mesta in občine so bila društva edina pozitivna sila, ki je predstavljala vezno tkivo med nami. Prav takega mnenja pa so bili tudi člani sveta KS v obeh mandatih, ko sem bila predsednica. Zato smo društvom pomagali po naših najboljših močeh tako s finančnimi sredstvi, kot z brezplačnim najemom prostorov in podobno.
-	Zakaj ste se prenehali ukvarjati s politiko?
Čeprav na kritike in zavrnitve ne gledam osebno, sem bila s svojim prehitevanjem časa za nekatere ideje ljudem pogosto nerazumljiva. Zato so ob mojih idejah velikokrat najprej reagirali negativno in šele, ko so preko pozitivnih posledic prepoznali vzroke za nazaj, so me razumeli. Toda, vmes je preteklo včasih tudi nekaj let, ko sem bila nerazumljena, po krivem kritizirana, itd. To pa me je večkrat razžalostilo. Ugotovila sem, da se lažje potrjujem v poslovnem svetu. Tu so mojih naprednih idej veseli, zanje sem vsakodnevno nagrajena s pohvalami in novimi posli. V gospodarstvu so pomembni le rezultati
in ti mi vlivajo tudi potrebno energijo za številna področja, na katerih se udejstvujem. Med gospodarstveniki sta uspešnost in učinkovitost posameznika zalo pomembni in če tak človek povrhu vsega še drži besedo, je v poslovnih krogih zaželen.
-	Kako to, da ste kljub nenehnemu odhajanju zaradi različnih obveznosti vendarle ostali v Šoštanju?
Želela sem si, da moji otroci odraščajo v manj urbani sredini, ki še vedno neguje pomembne vrednote. Ki jim omogoča stalen stik s sorodniki, prijatelji in znanci. Ki še premore zdrav pogled na moralo in etiko.
Otroka sta pozneje sicer odšla, vendar se namerava sin z družino vrniti v Šoštanj.
-	Kako gledate v bodočnost svojega mesta?
Zaradi izgradnje bloka VI. Termoelektrarne bo življenje v kraju postalo živahnejše. Prišli bodo številni »začasni« prebivalci, ki bodo delali na izgradnji. Tukaj bi Šoštanj in Šoštanjčani lahko izkoristili številne gospodarske možnosti, ki jih bo tako stanje ponudilo. Vprašujem se, ali smo dovolj pripravljeni na servisiranje vse te množice s storitvenimi dejavnostmi kot so frizerske, gostinske, pa tudi nekatere dejavnosti, ki bodo zapolnile njihov prosti čas. Mislim, da je to velika priložnost za podjetništvo v našem mestu.
Že danes vemo, da bo okrog leta 2040 prišlo do zapiranja Premogovnika Velenje. Če ne bomo nič storili, bomo izgubili številna delovna mesta. Kje bodo delali naši otroci? Odgovor na to vprašanje moramo poiskati mi, torej njihovi starši. Omogočiti moramo, da bo Občina Šoštanj poskrbela za nadaljnji gospodarski razvoj našega območja. V ta namen mora že bistveno prej kot leta 2040 poskrbeti za nove gospodarske programe.
Pri tem seveda potrebujemo razumevanje naših ljudi, od katerih pričakujem, da bodo svoje osebne interese in željo, da bi živeli v miru in na kosu zemlje z lepim razgledom, postavili na drugo mesto. Ni možno živeti v zeleni oazi miru in uživati visok standard življenja. Upam, da se ne bomo odločili za pot, zaradi katere svojim otrokom ne bomo znali pojasniti, zakaj doma zanje ni več dela.
-	Spoznali smo vas kot uspešno političarko in poslovno žensko. Kaj pa vaša zasebnost? Imate kakšne konjičke?
Za sprostitev zelo rada hodim v planine, redno obiskujem tudi organizirano rekreacijo v naši telovadnici. Za dušo pa rada prebiram knjige, še vedno namreč zelo veliko berem. V naši novi hiši uživam pri njenem notranjem urejanju. Svoj prosti čas najraje preživljam s svojo širšo družino in sorodniki. Večkrat se dobimo na srečanjih in z veseljem jim pripravim tudi kakšno slovesno kosilo ali večerjo.
-	Hvala za pogovor in želimo vam še naprej tako uspešno in ustvarjalno življenje.
Marija Lebar
KDAJ
ZVRST
KAJ
KJE
VABI VAS
1. teden
torek, 3.2. ob 17:00	delavnica	TORKOVA PETA - ustvarjalnica za otroke in starše	Kulturni dom Šoštanj	Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje
četrtek, 5.2. ob 16:00	pravljice	Ure pravljic za otroke od 4. do 8. leta starosti	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
sobota, 7.2. ob 13:00	kegljanje	Šoštanj : Radenska (1.B slovenska liga-ženske)	Športni center TEŠ	Ženski kegljaški klub Šoštanj
sobota, 7.2. ob 16:30	kegljanje	Šoštanj : Rudnik (2. slovenska liga vzhod - moški)	Športni center TEŠ	Kegljaški klub Šoštanj
sobota, 7.2. ob 18:00	gledališče	Gledališka igra Govor malemu človeku	Kino Topolšica	Krajevna skupnost Topolšica in Turistično društvo Topolšica
sobota, 7.2. ob 19:00	košarka	Elektra Esotech : Zagorje (1. A SKL oz. Liga LIPC)	Športna dvorana Šoštanj	Košarkarski klub Elektra
sobota, 7.2. ob 19:00	proslava	Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku	Kulturni dom Šoštanj	Zavod za kulturo Šoštanj
2. teden
četrtek, 12.2. ob 16:00	pravljice	Ure pravljic za otroke od 4. do 8. leta starosti	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
sobota, 14.2.	planinstvo	Planinska tura na Zirbitzkogel 2396m (tura za pohodnike in turne smučarje)	Avstrija	Planinsko društvo Šoštanj
sobota, 14.2. ob 10:00	bridge	Slovenska bridge liga	Terme Topolšica	Šaleški bridge klub
sobota, 14.2. ob 18:00	odbojka	Kajuh Šoštanj : Jesenice Bled (2. državna odbojkarska liga - ženske)	Telovadnica OŠ Šoštanj	Ženski odbojkarski klub Kajuh
sobota, 14.2. ob 18:00	razstava	Otvoritev razstave Pisna nostalgija	Mestna galerija Šoštanj	Zavod za kulturo Šoštanj
sobota, 14.2. ob 19:30	odbojka	Šoštanj Topolšica : Duol Olimpija (2. državna odbojkarska liga - moški)	Športna dvorana Šoštanj	Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica
2009 Prosinec Ust
3. teden
četrtek, 19.2. ob 16:00	pravljice	Ure pravljic za otroke od 4. do 8. leta starosti	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
petek, 20.2. ob 19:00	predstava	Gledališka komedija: Reporter Milan - Ptičja gripa	Kulturni dom Šoštanj	Zavod za kulturo Šoštanj
sobota, 21.2. ob 11:00	proslava	Proslava ob 65. obletnici preboja XIV. divizije	Osreške peči, Ravne	Krajevna skupnost Ravne in KO združenja borcev Ravne
sobota, 21.2. ob 15:00	pust	Mednarodni karneval PUST ŠOŠTANJSKI	Trg bratov Mravljak	Turistično olepševalno društvo Šoštanj
sobota, 21.2. ob 17:00	pust	Pustna zabava in maškarada	Športna dvorana Šoštanj	Turistično olepševalno društvo Šoštanj
sobota, 21.2. ob 18:00	odbojka	Kajuh Šoštanj : Prevalje (2. državna odbojkarska liga - ženske)	Telovadnica OŠ Šoštanj	Ženski odbojkarski klub Kajuh
nedelja, 22.2. ob 15:00	zabava	Otroško pustno rajanje z Mojco in medvedkom Jaka	Športna dvorana Šoštanj	Vrtec Šoštanj
torek, 24.2. ob 10:00	zabava	Otroška pustna povorka	ulice mesta Šoštanj	Vrtec Šoštanj in Osnovna šola Šoštanj
sreda, 25.2. ob 16:00	pust	Pokop pusta	krivi most na Paki	Turistično olepševalno društvo Šoštanj
četrtek, 26.2. ob 16:00	pravljice	Ure pravljic za otroke od 4. do 8. leta starosti	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
petek, 27.2. ob 19:00	predstavitev	Galerijski večer: pisatelj in urednik Orladno Uršič	Mestna galerija Šoštanj	Zavod za kulturo Šoštanj
sobota, 28.2. ob 9:00	košarka	DAN ELEKTRE 2009 predstavitev skupin kluba	Športna dvorana Šoštanj	Košarkarski klub Elektra
sobota, 28.2. ob 13:00	kegljanje	Šoštanj : Trebnje (1.B slovenska liga-ženske)	Športni center TEŠ	Ženski kegljaški klub Šoštanj
sobota, 28.2. ob 16:30	kegljanje	Šoštanj : Miklavž (2. slovenska liga vzhod - moški)	Športni center TEŠ	Kegljaški klub Šoštanj
sobota, 28.2. ob 19:00	košarka	Elektra Esotech : Zlatorog Laško (1. A SKL oz, Liga UPC)	Športna dvorana Šoštanj	Košarkarski klub Elektra
Q Napovednik prireditev objavljajo: mesečnik LIST, Kabelska televizija Šoštanja (C34) in spletni Portal Šoštanj.info (http://www.sostanj.info). Podatke o prireditvah pošljite na el. naslov: prireditve@sostanj.net. £ KATEGORIJE PRIREDITEV:	šport	kultura in umetnost	■■ splošno
Sredina vabi
Podoba kulture
Mažoretna skupina Sl MBA
Na pobudo Društva prijateljev mladine Skorno-Florjan smo v šolskem letu 2007/2008 začeli razmišljati o ustanovitvi mažoretne skupine. Deklice iz KS so izrazile željo, da bi rade plesale, prostore so nam ponudili v Domu krajanov in poiskati je bilo treba samo še učiteljico. Nismo dolgo ugibali, saj vsi dobro poznamo Nino Napotnik, nekdaj odlično mažoreto, tako tekmovalko kot učiteljico.
Rehar, ki je za poznavalce tega športa in udeležence večera znal izvabiti iz sodelujočih zanimive podatke. Pričakovano je bila galerija polna, čeprav bi lahko rekli, da smo pogrešali nekatere, ki bi jih takšna prireditev morala zanimati tudi glede na njihovo funkcijo. A važno je, da so tisti, ki so sodelovali, iz pogovora in predstavitve zbornika resnično dobili kar največ.
Bojan Rotovnik je Šoštanjčan, dejaven in perspektiven na raznih področjih lokalnega življenja, seveda tudi v športu. Je tudi direktor Elektre, torej »insajder«. Damijan Kljajič je direktor Muzeja Velenje, človek, ki je na pravem mestu tako zaradi stroke in izrednega občutka za zgodovino kot tudi za šport. Dobra kombinacija torej, ki obeta dobro delo in tako lahko tudi ocenimo ta zbornik tisti, ki smo ga že več ali manj skrbno prebrali. V njem je namreč najti veliko podatkov, dejstev, kopij člankov, fotografij, imen, zanimivosti in še kaj. Resnično je avtorjema uspelo na 164. straneh narediti vero-
Pod delovnim naslovom Stati in obstati je avtor predstavil pot Primoža Trubarja v izgnanstvu. Podobe, ki nam kažejo detajle mest, kot so Trst, Tübingen, Deredingen in druga, so ujete v črno-belo tehniko. Oko ustvarjalca jih je za čas in za nas zabeležilo na svojstven način. Nastala je čudovita zbirka fotografij, ki jih je avtor predhodno uspešno predstavil v Škofji Loki.
Perko je v svojih fotografijah skušal izraziti lastno percepcijo prostorov, ki so takrat dajali zavetje Trubarjevim idejam, zato se je podal prav v tiste kraje, ki jih je obiskal tudi Trubar potem, ko je moral zapustiti domovino, da je svobodno širil svojo protestantsko misel, pridigal, pisal. Čeprav gre za konkretne kraje, jih skuša Perko pod opno prepoznavnih navidez mimobežnih kadrov podati skozi svojo kamero zlasti kot serijo recikliranih in predvidenih takratnih Trubarjevih pogledov v njegov lastni prostor. Sled svetlobe, ki že stoletja še vedno pada v te prostore pod enakim kotom, z
Nina se je takoj odzvala našemu vabilu.
Vabilu pa so se odzvale tudi deklice iz Florjana in okoliških krajev. Že na prve vaje sredi novembra 2007 jih je prišlo toliko, da so se morale kar hitro razdeliti v dve skupini.
Prvo skupino so sestavljale predšolske in deklice do 4. razreda OŠ, teh je bilo okoli dvaindvajset, starejšo skupino pa še danes sestavlja osem deklet, starih 10 do 11 let.
Obe skupini sta prvič zares nastopali v Domu krajanov ob materinskem dnevu in že v prvo zelo navdušili.
Uidi letos je na prve vaje prišlo toliko deklic, mlajših od 10 let, da je Nina tudi te razdelila. Sedaj delujejo v treh skupinah, saj je skupno kar 37 članic. Starejše že spretno vrtijo palico, medtem ko se mlajše šele učijo prvih korakov.
Za letošnjo sezono pripravljajo ambiciozen načrt - mažorete se bodo predstavile na samostojnem nastopu 31. januarja 2009 v Kulturnem domu v Šoštanju.
Lep mažoretni pozdrav.
Nina Napotnik
Košarka ima 60 let
Na veseli dan kulture, 3. decembra, je bila v Mestni galeriji Šoštanj predstavitev zbornika 60 let košarke v Šaleški dolini, avtorjev Bojana Rotovnika in Damijana Kljajiča. Pogovor z njima je pletel Toni
dostojen dokument nekega obdobja, ki traja vse od leta 1947, ko so nov šport iz Ljubljane prinesli šoštanjski študentje (med njimi pokojni Matjaž Natek). Prve tekme, na katere so se igralci vozili z vlakom in hodili peš, igrišče, ki je bilo komaj vredno imena, koš, ki je bil pač koš zaradi oblike, vse to je preraslo v uspešno ekipo, Košarkarski klub Elektra, ki je že od leta 2001 stabilen prvoligaški klub. Njihove tekme v domači športni dvorani so vedno dobro obiskane, navijači pa privrženi in zagreti. Elektra ima tudi svojo himno, ki je seveda našla svoje mesto na straneh zbornika.
Zbornik je uredil Bojan Rotovnik, oblikoval studio Marinšek in Marinšek, knjiga je natisnjena pri IPC Gorenje v nakladi 500 izvodov. Knjiga je tudi naprodaj, preko Elektre, vanjo so se zapisali vsi igralci, trenerji, tehnično osebje, upravni odbor, sponzorji in pokrovitelji kakor tudi vidne osebnosti iz političnega, gospodarskega in športnega okolja.
Milojka Komprej
Trubar - zadnjič
Fotografska razstava Andreja Perka
Ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, ki je zaznamovala letošnje (lansko) leto, so se zvrstile številne prireditve. Z decembrskim odprtjem fotografske razstave mojstra Andreja Perka so v Mestni galeriji Šoštanj zaokrožili niz prireditev.
enako barvo in se zliva skozi Perkove fotografije v našo zavest verjetno prav takšna, kot jo je nekoč uzrl Trubar. Prav v tem kontekstu govorimo o umetniškem presežku Perkove fotografije.
Odprtju razstave, ki je bila na ogled do 10. januarja, je prisostvoval predsednik Slovenskega protestantskega društva mag. Viktor Žakelj, ki je nanizal par podatkov o avtorju, njegovem ustvarjanju. Hkrati se je izkazal kot velik poznavalec dela in življenja Primoža Trubarja. Za prijetno zaokrožitev dogodka je poskrbel Marjan Marinšek v vlogi Primoža Trubarja, ki je nagovoril »lube Slovence«.
Milojka Komprej
Praznični koncert
Seveda ni bilo nič čudnega, da je Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Zarja napolnil dvorano in dodobra ogrel dlani in srca številnih poslušalcev. December je namenjen praznovanju in kot je rekel župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ Darko Menih: »Včasih čas prehitro beži, včasih se zdi, da spi.« Tisto nedeljsko popoldne v drugi polovici decembra je res za hip ostal in se ujel v trenutke veselega razpoloženja, ki ga je prevevala glasba »naših godbenikov« in njihovih gostov. V tradicionalnem koncertu, ki ga vsako leto pripravi Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja, godbeniki iz leta v leto prekosijo sami sebe in seveda potrjujejo svoj sloves enega
najboljših godbenih sestavov v Sloveniji. Program je od zahtevnih melodij prehajal v poskočne, se poigral z melodijami Disneyjevih junakov in se priljubljeno in po domače prikupil poslušalcem. Vmesni solo vložki, trobenta, prof. velenjske glasbene šole David Spec Jezernik, gostje Okrogli muzikanti, vokalni kvartet iz vrst pihalnega orkestra, obisk Božička, plesalke plesnega studia N iz Velenja so barvitosti programa dodali dodatne odtenke. Žal je Alenka Godec zaradi bolezni nastop odpovedala, a so čas, odmerjen njej, odlično zapolnili zvoki orkestra v skladbi My way. Skratka, konec se je na veselje poslušalcev podaljšal za dva bisa. Orkester je zares deloval ubrano in profesionalno, prevladoval je vtis harmonije orkestra z umetniškim vodjem, odličnim Miranom Šumečnikom. Pihalni orkester, ki je v letu 2008 na državnem prvenstvu tekmoval v prvi težavnostni stopnji in dosegel zlato odličje s pohvalo ter s tem napredoval v umetniški razred, so na koncertu pozdravili predstavniki godbe iz
so z izvedbami pesmi navdušili zbrano občinstvo, ki se je strinjalo, da si take vrste prireditev še želi. Program je povezoval simpatični televizijski in radijski napovedovalec Boštjan Dermol, kot slavnostni govornik pa je nastopil direktor Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetan Čop, ki je zbranim zaželel vsega lepega v novem letu in čim več obiska prireditev.
Milojka Komprej
V okviru Pihalnega orkestra deluje tudi vokalna skupina, ki se je na koncertu odlično izkazala.
Foto: Dejan Tonkli
Strassa, s katero šoštanjski godbeniki sodelujejo že štirideset let. Dirigent avstrijske godbe je ob tej priložnosti Branku Škrubu, dolgoletnemu dirigentu, podaril bronasto plaketo avstrijske godbene zveze v znak zahvale in dobrega dela.
Godbo čakajo tudi to leto preizkušnje in novi izzivi, predsednik godbe Srečko Potočnik pa skupaj z godbeniki ugotavlja, da je bilo leto 2008 za godbo zelo uspešno. Želja in tudi možnost je, da se leto ponovi.
Milojka Komprej
S pesmijo v praznik
Praznični december je zaznamovalo tudi srečanje vokalnih skupin, ki delujejo v Občini Šoštanj. Na svečanem koncertu, ki je bil v Kulturnem domu Šoštanj, so se tako srečali Moški pevski zbor Ravne, zbor Društva upokojencev Šoštanj, moški in ženski pevski zbor iz Lokovice, vokalna skupina Gaberški cvet, Oktet Zavodnje in Oktet TEŠ. Seveda
Slikar gostoval doma
Slikar Jože Svetina iz Zavodenj je 10. decembra 2008 uspešno razstavljal v Medvodah, v tamkajšnji knjižnici. Avtor, ki je sicer rojen v bližini tega kraja zna vedno prijetno presenetiti, tokrat je razstavljal dela iz različnih obdobji in tudi ciklov, nekaj del je bilo na ogled postavljenih prvič. Razstava je zbudila veliko zanimanje, saj so odprtju prisostvovali številni ljubitelji slikarstva, kulturni program je
co
Ö
popestril Oktet Zavodnje, avtorja in goste pa je uvodoma pozdravila vodja knjižnice. Nekaj besed o avtorju je povedala Milojka Komprej, strokovna sodelavka Zavoda za kulturo Šoštanj. Avtor bo v letu 2009 v oktobru ob svojem jubileju razstavljal v Mestni galeriji Šoštanj.
Da bo novo leto zdravo in polno veselja
V Topolšici so minuli petek tradicionalno zakorakali v novo leto s koncertom, ki ga v dvorani kina vsako leto pripravita Bolnišnica Topolšica in Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja. Program je navdušil zbrane z znanimi in priljubljenimi melodijami, namenjenimi za ta čas in tudi širše, po izboru umetniškega vodje Mirana Šumečnika. Gostje popoldneva, Ansambel bratov Avbreht, so v dogajanje vnesli narodnozabavni pridih. Zbrane je nagovoril direktor bolnišnice dr. Damjan Justinek, ki je vsem seveda zaželel zdravja polno novo leto, ob tem pa se dotaknil tudi aktualnosti v organizaciji, ki jo zastopa. Bolnišnica Topolšica je poleg svoje osnovne dejavnosti tudi v tem letu pred novimi nalogami. Prijeten dogodek je zaokroževala animatorka Uršula Menih Dokl.
Milojka Komprej
Likovna razstava Milana Lamovca - Didija
Na Zavodu za kulturo Šoštanj so minuli četrtek pričeli s programom likovnih razstav za leto 2009. V Mestni galeriji Šoštanj so odprli razstavo Milana Lamovca - Didija. Lamovec živi in ustvarja
Foto: Dejan Tonkli
v Slovenskih Konjicah, slikarstvo in grafiko pa je študiral na ALU v Ljubljani pri prof. Janezu Berniku in Zvestu Apoloniju. Diplomiral je na Pedagoški fakulteti v Mariboru in poučuje likovni pouk na osnovni šoli v Zrečah. Vsestranskega ustvarjalca je predstavila likovna kritičarka Marlen Premšak, ki je o njem med drugim zapisala:
Milan Lamovec je že desetletja ena ključnih osebnosti v konjiškem kulturnem življenju in je vsestranski umetnik, slikar, grafik, kipar, fotograf, mentor, pedagog, zadnja leta pa je predvsem pronicljiv ustvarjalec. Avtor, ki je v sebi dodobra pregnetel številne modernistične in postmodernistične likovne izzive in jim na koncu na svojih podobah in v svojih plastikah v različnih tehnikah, med katerimi pravzaprav najbolj izstopajo dela, nastala v mešanih kombiniranih načinih upodabljanja, dal svojevrsten osebni pečat. Vidni svet, pojavi v njem, strukture in barvni vzponi, odprtost do različnih izraznih možnosti vodijo avtorja v likovno igro, v kateri so niti izključno v njegovih rokah, v njegovi domišljiji in fantaziji. Čeprav na večini podob lahko prepoznamo motiv, sledimo neki izvozni vegetaciji, veduti, figuraliki, obrisom in definiranim pojmom, torej še vedno realnim tematskim izhodiščem, se te v svoji končni celovitosti spreminjajo v razmeroma abstraktne likovne organizme z razgibano površino, ki jih zaključujejo skrbno premišljeni okvirji ali svobodni preboji v prostor.
Odprtje razstave, ki bo na ogled do 10. Februarja, je pospremil nastop učenk Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja: Špele Obšteter in Klare Rotnik, na razstavi je zbrane med drugim nagovoril priznani slikar in grafik Arpad Šalamon.
Milojka Komprej
V »NOVO« ob zvokih svobode, mavrice in orkestra Simfonike
V	januarju smo v Šoštanju navajeni prisluhniti tradicionalnemu novoletnemu koncertu, ki ga izvedejo Mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja ter dva sestava iz Vrhnike, Mešani pevski zbor Mavrica in Orkester Simfonika. Po predhodni izvedbi v Cankarjevem domu na Vrhniki in Slovenski filharmoniji v Ljubljani so v Šoštanju nastopili v nedeljo, 18. januarja. V telovadnici Osnovne šole Šoštanj je bil komaj kakšen stol prazen in publika je zbrano spremljala program, ki je prehajal iz resnejših izvedb v sproščene in na koncu celo narodnozabavno obarvane napeve. Skladbe, kot so Haydnova Ura, Labodje jezero I. Čajkovskega, Avsenikovo V švicarskih Alpah in Barrosovo Brazil je izvedel Orkester Simfonika sam, skupaj z obema zboroma so bile predstavljene Božič po svetu (B Chase), Aleluja (F. Heandel) Lepota glasbe (Rogers, Hammerstein) in Privškov Silvestrski poljub, v Verdijevi Traviati, Habejevi Nikdar ne bom pozabil, ruski Oči čornije je prišel v veljavo glas odličnega baritonista, večkratnega nagrajenca mednarodno uveljavljenega Klemna Šiberlna.
Zbora in orkester sta na odru delovala pod taktirko dirigenta Marka Fabiania v sodelovanju obeh zborovodkinj Ankejazbec in Darinke Fabiani. Koncert je uradno zaključila pesem Kolo, v kateri sta kot solista nastopila Gregor Sevčnikar na harmoniki in Matevž Jazbec na baritonu. Neuradno pa še ena domača, kjer se je na harmoniki odlično izkazal prej omenjeni solist.
V	začetku prireditve je zbrane nagovoril župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ Darko Menih, ki jim je zaželel mirno leto in sproščen popoldan. Nedeljski koncert je znova opravičil in potrdil sloves in kvaliteto vseh treh sestavov, ki jih na njihovi turneji vsako leto spremi preko 4000 poslušalcev.
V	teh desetih letih skupnega nastopanja so izvedli preko 60 koncertov in ob tej priložnosti povabili vse, ki jih radi poslušajo s sloganom: »Ostanite še naprej z nami,« v naslednjih deset let.
Milojka Komprej
10 let skupnega nastopanja
m m
Foto: Dejan Tonkli
Igrali so praznikom
Koncert Glasbene šole FKK Velenje
K čarobnemu predbožičnemu vzdušje iztekajočega se leta so svojo noto dodali tudi učenci in profesorji šoštanjskega oddelka Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. V ponedeljek,
22.	decembra 2008, so priredili Božično-novoletni koncert v Kulturnem domu v Šoštanju in prikazali delček dogajanja izza sten glasbene šole.
Prvi so se predstavili otroci predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice in 1. razreda nauka o glasbi iz šoštanjskega in šmarškega oddelka. Ob instrumentalni spremljavi profesorja Matjaža Železnika na klavirju so zapeli tri otroške pesmi. Zbor sta pripravili Nataša Ževart Pavšek in Blanka Rotovnik, ki je tudi dirigirala.
Presenečenje večera je bil dedek Mraz, ki je vsem zaželel vesele praznike in opozoril, da moramo poiskati srečo v sebi, svojih prijateljih in svojih dejanjih. Najmlajšim je prinesel košaro bonbonov in jim posladkal njihov otroški svet.
Naslednji se je predstavil dekliški pevski zbor Umetniške gimnazije Velenje z vokalno izvedbo Škerjančeve Ave Marija. Premierno se je predstavil Big band Glasbene šole Velenje z dirigentom Janijem Šuligojem. Skupina odličnih jazz dijakov in profesorjev nas je popeljala v zlata 30. leta prejšnjega stoletja, v obdobje vzpona swinga. Predstavil se je tudi mladinski pihalni orkester iz Šoštanja pod vodstvom profesorja Mirana Šumečnika. Pri pesmi A Swinkling Christmas sta se orkestru pridružila dekliški pevski zbor Umetniške gimnazije Velenje in zbor 3- in 4. razreda oddelka Šmartno ob Paki. S priredbo božičnih uspešnic Willyja Hautvasta so vsi nastopajoči skupaj pričarali pravo praznično vzdušje. Pihalni orkester je nadaljeval s temperamentno Schneiderjevo Viva Brasil, ki je prisotne navdušila s temperamentnimi latinoameriškimi ritmi. Velikemu, zasluženemu aplavzu je sledil še venček Abbinih uspešnic.
Nastja Stropnik Naveršnik
Župnijska obvestila
1.	februar 2009 - 4.
navadna nedelja - svete maše:
•	šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30,
•	šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 18. uri,
•	Bele Vode ob 8.30,
•	Zavodnje ob 10. uri,
•	Topolšica ob 9-45.
2.	februar 2009
(ponedeljek) - svečnica -Jezusovo darovanje v templju svete maše:
•	šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30,
•	šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 18. uri,
•	Bele Vode ob 8.30,
•	Zavodnje ob 10. uri.
Prvi svetih mašah bo blagoslov sveč.
3.	februar 2009 (sreda) -god sv. Blaža - svete maše:
•	šoštanjska župnijska cerkev ob 7. uri,
•	šoštanjska mestna cerkev ob 18. uri,
•	Bele Vode ob 8. uri,
•	Zavodnje ob 8. uri.
Pri svetih mašah bo Blažev žegen.
8.	februar 2009 - 5.
navadna nedelja - svete maše:
•	šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30,
•	šoštanjska mestna cerkev obli. in 18. uri,
•	Bele Vode ob 8.30,
•	Zavodnje ob 10. uri,
•	Gaberke ob 9-45.
14.	februar 2009 (sobota)
- sv. Valentin - svete maše:
•	šoštanjska župnijska cerkev ob 18. uri,
•	šoštanjska mestna cerkev ob 7. uri,
•	Zavodnje ob 10. uri (romarski shod).
15.	februar 2009 - 6.
navadna nedelja - svete maše:
•	šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30,
•	Šoštanj ska mestna cerkev ob 11. in 18. uri,
•	Bele Vode ob 8.30,
•	Zavodnje ob 10. uri,
•	Topolšica ob 9-45.
22. februar 2009-7.
navadna nedelja - svete maše:
•	šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30 (skupni krst),
•	šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 18. uri,
•	Bele Vode ob 8.30,
•	Zavodnje ob 10. uri,
•	Gaberke ob 9.45.
25. februar 2009 -pepelnična sreda - svete maše:
•	šoštanjska župnijska cerkev ob 7. uri,
•	šoštanjska mestna cerkev ob 18. uri,
•	Bele Vode ob 8. uri,
•	Zavodnje ob 8. uri.
Pri mašah bo obred pepeljenja.
27. februar 2009 (petek)
•	križev pot ob 17.30 v mestni cerkvi (sodelujejo animatorji)
1. marec 2009 - 1. postna nedelja - svete maše:
•	šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30,
•	šoštanjska mestna cerkev ob 11. in ob 18. uri,
•	Bele Vode ob 8.30,
•	Zavodnje ob 10. uri,
•	Topolšica ob 9-45.
5. marec 2009 (petek) -Križev pot ob 17.30 v mestni cerkvi (sodelujejo birmanci)
Križev pot
25.	februarja je pepelnična sreda, ko kristjani začenjamo štiridesetdnevni post. Zato vas vabimo k resnični duhovni prenovi in pripravi na največji krščanski praznik veliko noč. Kot ena izmed možnosti bo tudi križev pot, ki bo vsak petek ob
17.30	v mestni cerkvi in ga bodo pripravljali naši mladi. Lepo povabljeni.
Nikodemovi večeri v Kulturnem domu v Velenju od 26. februarja do 1. marca 2009
Kot že nekaj let bodo tudi letos potekali v naši dekaniji Nikodemovi večeri v Kulturnem domu v Velenju. Srečali se bomo vsakič ob 19. uri zvečer. Misel, ki nas bo vodila skozi vse večere, pa bo MLADOST - PRILOŽNOST ALI GROŽNJA. Letošnji predavatelji so:
•	v	četrtek, 26.
Februarja, bo z nami p. Branko Cestnik: Kultura Cerkve ni kultura mladih
•	v	petek, 27. Februarja,
bosta z zakonca Vilma in Danilo Sitar: Življenje v eno, dvoje, troje
•	v	soboto, 28.
Februarja, bo z nami Karli Gržan: Ej, vi, jaz sem vreden
•	v nedeljo, 1. Marca, bo z nami Vlado Pečnik: Cerkev mi nima kaj dati
Od usnjarske tradicije
do zbirke za muzej usnjarstva
Usnjarska tradicija
Leta 2008 smo v Šoštanju obeležili pomembno obletnico dogodka izpred 220 let. Leta 1788 je bila v trgu Šoštanj namreč ustanovljena usnjarska delavnica Mihaela Woschnagga. Na mestu, kjer je reka Paka zapuščala trg, je bila Toterjeva hiša in usnjarska delavnica, ki jo je 18. septembra 1787 po smrti očeta Josipa podedoval njegov sin Jernej Toter. Že polnoleten ni nameraval opravljati usnjarske obrti, zato je delavnico s pripadajočim inventarjem in usnjarskim jusom, hišo z vrtom in gozdom prodal. Posest je za l60 goldinarjev kupil usnjar Josip Woschnagg za svojega sina Mihaela, ki se je s tem preselil v hišo pri mostu čez reko Pako in pričel usnjariti. Staro domače hišno ime »Pri Toterju« se je kasneje umaknilo novemu »Pri Mihelnu«. S tem je bil na nek način položen temeljni kamen podjetja z dolgoletno tradicijo. Sprva je to bil le majhen usnjarski obrat, ki pa je dobro stoletje kasneje prerasel v evropsko znano tovarno usnja. Posameznikom iz družine Vošnjak je skozi 19. stoletje ob ugodnih pogojih obrtne svobode uspelo ustvariti eno največjih industrij dvojne monarhije in kasnejše medvojne Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni je tovarna spričo neugodne gospodarske konjunkture in drugih razlogov počasi propadala, leta 1999 pa je po 211. letih prenehala delovati. Skozi dolga leta obstoja je bila Tovarna usnja Šoštanj porok gospodarskega razvoja Šoštanja, ki je s tem dobil svojevrsten pečat mesta s tradicijo in vonjem po usnju.
Simpozij usnjarstvo na Slovenskem
Ob častitljivi 220. obletnici ustanovitve tovarne usnja (1788-2008) je Občina Šoštanj sprejela pobudo in organizirala simpozij o usnjarstvu na Slovenskem. Dogodek se je zgodil 26. septembra 2008 v Mestni galeriji v Šoštanju. Namen simpozija je nadaljevanje temeljnih raziskav gospodarske zgodovine in usnjarstva, s katerimi bi na ustrezen način pospremili ustanovitev muzeja usnjarstva v naslednjem letu. To področje je bilo do danes le delno obravnavano po posameznih centrih usnjarstva na Vrhniki, Tržiču in Šoštanju. Celostne obravnave te nekdaj pomembne gospodarske panoge pa do danes še ni. Na simpoziju je bilo skozi referate predstavljeno usnjarstvo v obravnavi arheologije, razširjenost in cehovska organiziranost usnjarstva v srednjem veku in času zgodnjega kapitalizma na Slovenskem Štajerskem, raznovrstni vplivi te dejavnosti v Tržiču in Šoštanju, gospodarska politika monarhije pred razglasitvijo obrtne svobode in vprašanja podjetništva v dvajsetem stoletju. S tem odprta vprašanja gospodarske zgodovine seveda kažejo nove poti snovalcem muzeološkega scenarija bodočega muzeja, kar je bil tudi najpomembnejši namen strokovnega srečanja.
Muzej usnjarstva Slovenije (MUS) v Šoštanju
Usnjarstvo je bilo na Slovenskem skozi stoletja tradicionalno pomembna, ugledna in stabilna obrt. Z razvojem industrializacije je ta obrt
prerasla na industrijski nivo in predstavljala pomembno gospodarsko panogo Avstro-Ogrske monarhije, predvojne kraljevine Jugoslavije, nemškega okupacijskega gospodarstva med drugo svetovno vojno, povojne socialistične Jugoslavije in na koncu tudi Republike Slovenije. Kriza usnjarske industrije je v drugi polovici 20. stoletja botrovala propadu večine tovrstnih obratov, z njimi pa izginjajo tudi materialni in nematerialni dokazi o njenem delovanju. Zaradi izjemne tradicije tudi v širšem slovenskem prostoru se že nekaj let pojavlja potreba po ohranitvi usnjarske tehniške in kulturne dediščine. Določene aktivnosti so pred leti začeli na Vrhniki, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Muzeju Velenje, Tržiškem muzeju in končno tudi v Šoštanju. Občina Šoštanj se je odločila, da zapolni vrzel, ki je nastala zaradi zaprtja Tovarne usnja Šoštanj, in je pričela z aktivnostmi za izgradnjo in ustanovitev usnjarskega muzeja, najprej lokalnega značaja, kasneje pa je prevladala ideja o muzeju, v katerem bo prikazano usnjarstvo na Slovenskem.
V letu 2007 je Občina Šoštanj že pridobila prva sredstva na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj za izgradnjo prve faze Muzeja usnjarstva Slovenije, ki bo začel z delovanjem septembra 2009- Operacijo prve faze izgradnje delno financira Evropska unija, deloma pa Občina Šoštanj sama. Ob sodelovanju vseh zainteresiranih muzej usnjarstva postaja vseslovenski projekt, saj je do danes že prišlo do strokovnega sodelovanja tudi s Tehniškim muzejem Slovenije in Muzejem Velenje ter nekdanjimi centri usnjarstva. Projekt Muzeja usnjarstva Slovenije se sklada z razvojem in zgodovino Šoštanja kot tradicionalno usnjarskega mesta, ki izročilo nadaljuje kot > zanimivo in prepoznavno blagovno znamko.
Velja poudariti, da tovrstnega muzeja v o Sloveniji ni, zato bo s tem močno popravljena
Foto: arhiv
turistična ponudba mesta in doline. Postavitev MUS v Šoštanj ne prinaša le nove stavbe, ki bo »obremenjevala« občinski proračun. Prinaša tudi drugačen arhitekturni pristop, ki v kombinaciji starega in novih objektov ponuja vzpodbudo za razvoj in napredek ne samo ožjega področja med starim mestnim jedrom s Pako na eni strani in bližnjega funkcionalnega industrijskega kompleksa Gorenja na drugi strani. Z uveljavitvijo Muzeja usnjarstva Slovenije in Mayerjeve vile bo Šoštanj dobil novo priložnost, ki poudarja tradicijo in kulturo mesta na lokacijah, ki so med prebivalstvom že sprejete. Zato naj MUS ne predstavlja bremena, ampak priložnost rešitve zahodnega dela Šaleške doline iz desetletja trajajoče agonije, ki, zanimivo, tudi v novejšem času ne ponuja druge »priložnosti« kot eksploatacijo prebivalstva in narave. Kot infrastrukturna sprememba in nova kvaliteta prostora je zato MUS ena od možnih poti v prihodnost. Ko pa smo že pri poteh, prav bi bilo, da bi ulica do muzeja lahko nosila ime Usnjarska ulica ali Vošnjakova ulica.
Razstava v muzeju
Z ustanovitvijo MUS bo realizirana prva faza izgradnje muzeja, ki zajema odprt paviljonski del in obnovo tovarniških kopalnic s prizidkom ter ureditev okolice. Same stavbe seveda še niso muzej, to postanejo šele z ustrezno oblikovano razstavo, ki bo blizu človeku današnjega časa. V ta namen je ustanovljena ožja programska skupina. Scenarij razstave predvideva ustrezno predstavitev vsebin skozi ljudi in dogodke ter predmete, ki učinkovito materialno približajo preteklost, osebno izkustvo in možnosti uporabe usnja pa bo mogoča v muzejski pedagoški delavnici. Muzejska predstavitev v odprtem paviljonskem delu bo obravnavala stroje in naprave za predelavo kož v usnje v bivši Tovarni usnja Šoštanj. Poseben del muzeja v obnovljenih tovarniških kopalnicah s prizidkom pa bo namenjen predstavitvi 210-letne tradicije usnjarstva v Šoštanju. Predstavljena bo družina Vošnjak, Šoštanjčani- tovarniški delavci, tovarniško gasilsko društvo, pevsko društvo, Pihalna godba Zarja, Nogometni klub Usnjar, čevljarstvo, pomembni posamezniki, čas prve in druge svetovne vojne, propad tovarne itn.
Eksponati
Od zaprtja tovarne in rušenja objektov je preteklo že nekaj let, kar je na nek način ovira pri zbiranju eksponatov, saj je veliko predmetov iz življenja in dela usnjarjev, ki so za muzej velikega pomena, žal, izgubljenih. Posamezniki so do sedaj že sodelovali pri zbiranju eksponatov, ki bodo predstavljali bodočo usnjarsko zbirko. Tako gre zahvala prvim donatorjem. Vas, ki poznate Šoštanj in morda še hranite predmete, fotografije ali spomine, povezane s tradicijo usnjarstva v Šoštanju, pa vabimo k sodelovanju.
Miran Aplinc
Operacija: Revitalizacija zgodovinskega središča Šoštanj - Muzej usnjarstva I. faza
Občina Šoštanj je s projektom Revitalizacija zgodovinskega središča Šoštanj - Muzej usnjarstva I. faza uspešno kandidirala na 1. javnem razpisu Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in na razpisu pridobila 513-943,00 EUR namenskih nepovratnih sredstev. (Bralce Lista smo o tem obširneje seznanili s prispevkoma v lanskem januarskem oziroma decembrskem Listu leta 2007). Spomnimo, da so evropska sredstva namenjena sofinanciranju upravičenih stroškov izvedbe operacije, t. i. neupravičeni stroški pa bremenijo občinski proračun. Tako znaša načrtovani delež proračunskih sredstev iz proračuna Občine Šoštanj za izvedbo
I.	faze 1.088.323,80 EUR, oz. 67,92% celotne vrednosti I. faze investicije.
Projekt je z vidika gradbenih del v zaključni fazi izvajanja, do 30.9.2009. ko bo svečana otvoritev I. faze muzeja, pa je potrebno muzejske zbirke in tehniško dediščino umestiti v prostor. Za izvedbo te zahtevne naloge je bil imenovan je programski svet, ki mu predseduje župan Darko Menih, ki v nadaljevanju prispevka vabi vse imetnike redkih usnjarskih predmetov k sodelovanju.
»Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.
Povabilo k doniranju ali začasnemu odstopu predmetov, povezanih z delovanjem Tovarne usnja Šoštanj
Spoštovane občanke in občani, nekdanji zaposleni v TUŠ
V	zadnjih dveh mesecih si Programski svet za muzej usnjarstva Slovenije v Šoštanju prizadeva, da bi od bivših zaposlenih v TUŠ ali od ljubiteljskih zbirateljev pridobil kar največ redkih predmetov, povezanih z obstojem in delovanjem Tovarne usnja Šoštanj ali iz časov predvojne Vošnjakove usnjarne.
Če ste morda imetnik česarkoli, povezanega s šoštanjsko usnjarno, in ste to pripravljeni na reverz začasno odstopiti Muzeju ali pa to pokloniti kot donator, kar bo na predmetu posebej označeno, bomo izjemno veseli vašega klica.
Programski svet želi na ta način pridobiti kar največ originalnih in izvirnih, redkih predmetov, ki bodo sestavljali obsežno muzejsko zbirko, posvečeno spominu na bogato šoštanjsko usnjarsko tradicijo. Na ta način se bomo lahko poklonili številnim generacijam šoštanjskih usnjarjev, ki so skoraj dve stoletji pisali zgodovino v preteklosti zelo pomembne gospodarske panoge. Zelo smo veseli, da nam je Tržiški muzej pripravljen odstopiti velik del njihove stalne usnjarske zbirke.
V	trdnem upanju, da se boste, spoštovane občanke in dragi občani, našemu povabilu odzvali, se Vam za pripravljenost za sodelovanje najlepše zahvaljujem. Vaš klic pričakujemo na št. 8984-314 (Alenka Verbič).
Predsednik programskega sveta Darko MENIH, prof.
Župan občine Šoštanj
Pogreli so jesen življenja
Članice in člani Krajevnega odbora Rdečega križa Lokovica skušajo vsako leto na prisrčen in pozoren način povabiti starejše krajane na druženje ob zaključku leta. Tudi letos se jih je zbralo okoli 60, že štiriindvajsetič po vrsti. Nagovorili so jih gostitelji in predstavnik 00 RK Janez Terbovšek , tople besede in iskrene želje po zdravju in dobrem počutju v kraju je dodal župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ Darko Menih. Hkrati je pohvalil prostovoljno delo in trud za dobre medsebojne odnose med generacijami, ki so še kako potrebni za rast vrednot v družbi. Starejšim se je zahvalil za njihov prispevek v življenju in jim zaželel še mnoga zdrava leta.
Foto: Amadeja Komprej
Na srečanju pa so zaploskali najstarejšima udeležencema: Jožefi Krumpačnik, rojeni leta 1921, in Stanetu Srebotniku, ki je letos dopolnil 90 let življenja. Prostovoljke RK so pred srečanjem obiskale najstarejšo krajanko Terezijo Drev, k i je letos zaokrožila stoletnico življenja.
V	lepem kulturnem programu, ki so mu zbrani z veseljem prisluhnili, so nastopili Jure Ledinek in Klemen Knez, vnuki Atelšek, Katka in Špela Koren, Moški pevski zbor Lokovica, dogajanje pa je z lepo besedo povezala Maja Ramšak.
KO RK šteje v Lokovici okoli 120 članov, aktivnih pa jih je veliko manj. To nam je povedala predsednica KO RK Jelka Kušar. V zadovoljstvo jim je, če lahko polepšajo ali olajšajo bivanje sokrajanom ter utrjujejo dobre medgeneracijske odnose.
Milojka Komprej
Povabljeni so bili na cesto
Druga novembrska nedelja je bila za nekaj domačinov na severozahodnem obronku Raven nekaj posebnega. Dočakali smo namreč dan, ko je bil slovesno odprt nov 650 m dolg asfaltirani odcep krajevne ceste.
V	dolini pod Lipovškovo domačijo se je zbralo
kup zadovoljnih krajanov, članov sveta KS Ravne, predstavnikov izvajalca del, članov šoštanjskega občinskega sveta ter župan Darko Menih z obema podžupanoma. Po nekaj turobnih in deževnih jesenskih dnevih smo se vsi razveselili redkih sončnih žarkov, ki so tisto popoldne pokukali izza oblakov, med hribi pa je skozi strune violine zazvenela Prešernova Zdravljica, ki je nagovorila prisotne.
Sledil je priložnostni nagovor Sonje Krt, ki je izrazila neizmerno zadovoljstvo vseh uporabnikov te ceste, da je do tega koraka prišlo. Poudarila je, da je bo cesta odslej ne le varnejša in udobnejša za tiste, ki morajo od tod v dolino tudi po večkrat na dan, ampak da moramo v njej vsi videti pridobitev za celotno
Foto: Jožica Plešnik
krajevno skupnost, saj »v ta idilični konec Raven zelo rad zaide prenekateri sokrajan ali drug izletnik«. Sklenila je z mislijo, da obe domačiji, ki v tem lepem, a oddaljenem delu vztrajata, upata, da bosta v bližnji prihodnosti deležni boljše ceste še bližje obeh domov.
Vidno ponosen je na otvoritvi spregovoril predsednik KS Ravne Jože Sovič, ki je potrdil, da se krajevna skupnost je in se bo še naprej trudila, da bi sredstva, s katerimi razpolaga, razporejala smiselno in pravično v prid vsem krajanom. Ob dejstvu, da se je v kratkem času zvrstilo kar nekaj podobnih otvoritev, je izrazil zadovoljstvo in prepričanje, da prizadevanja rojevajo vidne sadove. Temu razmišljanju se je pridružil tudi župan Darko Menih. »Dobro in prav je,« je poudaril, »da se zberemo skupaj in se pridobitve veselimo, saj izkušnje povedo, da se je na podobnih srečanjih rodila že marsikatera dobra in ustvarjalna ideja za nadaljnje delo.« Preden je bila nova cesta blagoslovljena, je zbrane k hvaležnosti za vse, kar prejemamo, povabil še šoštanjski kaplan Tadej Linasi. Otvoritveni dan je namreč sovpadal s praznovanjem zahvalne nedelje v cerkvi, ki vse vabi, da se zavemo, da naša blaginja ni sama po sebi umevna.
Med slovesnim rezanjem traku so po dolini zazveneli prijetni zvoki ravenskega pihalnega
orkestra, nato pa so se vsi zbrani še nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu ob pogostitvi in se strinjali, da je ohranitvi podeželja - tudi bolj oddaljenih krajev - vredno nameniti pozornost.
Jožica Plešnik
Skrb za kondicijo z gibanjem v naravi
Pohodniška sekcija pri društvo upokojencev Šoštanj je za letos končala s programom. Evgen Drvarič, predsednik pohodnikov ocenjuje leto 2008, kot zelo uspešno. Program je v celoti izpolnjen, pohodi so minili brez poškodb ali nevšečnosti in člani, ki jih je v povprečju
Pohodniki na Konečki planini (Foto: arhiv)
petnajst, so zadovoljni, da so naredili nekaj za svoje zdravje in kondicijo. Gibanje v naravi je najboljše zdravilo za dušo in telo. Čeprav je v pohodniški sekciji več žensk kot moških, je družba vedno prav razpoložena. Če pa pogledamo kjer vse so bili, lahko ugotovimo, da so veliko prehodili. V januarju so šli preko Žlebnika v Topolšico, februarja so bili na Forhteneku, marca so se podali na Goro Oljko, aprila so bili v Vinski gori in še dalje, maja jih je pot ponesla na Konečko planino ter Šmihel. Tudi v Šentjurju na Resevni so bili in v Štorah, pa na Partizanki, v Hudi luknji in Paškem Kozjaku in po Gaberški poti, pri Mostnarju in v Mozirju. Vsega nismo niti našteli. Za leto 2009 so že sprejeli plan, na pot z njimi pa ste kot sedaj povabljeni vsako drugo sredo v mesecu. Naslednja pot je torej januarja in sicer gredo po Vinskogorski poti. Vabljeni.
Milojka Komprej
Siva kučma...
December velja za veseli mesec, mesec obdarovanja, nasmeha in tople besede. Zlasti se ga razveselijo najmlajši, pa tudi vsi mladi po srcu. Predvsem zaradi treh prijaznih mož, ki nas v tem mesecu obiščejo in obdarijo z darili. V petek, 19. 12. 2008, je dedek Mraz obiskal
ravenske otroke in jim prinesel darila, saj so bili v tem letu zelo pridni. V zadnjih tednih veselega decembra je imel veliko dela, saj je obiskal tudi ostale otroke sosednjih krajevnih skupnosti Občine Šoštanj.
Najprej so vzgojiteljice Vrtca Šoštanj zaigrale pravljico o čarovnici Mici, ki je ukradla severno zvezdo. Luna, sova, zajček in maček so Mico naučili, da si je ne more prilastiti, saj zvezdice sijejo za vse ljudi na svetu.
Po končani predstavi so z glasnimi kriki otroci priklicali dedka Mraza. Skupaj so zapeli tisto že staro pesmico, pa vendar najbolj poznano Siva kučma, bela brada ... Da so lahko pomagali tudi starši pa še Mi se imamo radi. Dedek Mraz je med otroke razdelil zvrhano škatlo daril, ki so si jih najmlajši v že iztekajočem se letu 2008 prislužili.
Nastja Stropnik Naveršnik
Pred petdesetimi leti sta rekla DA
Zlata poroka zakoncev Skornšek
V soboto, 22. 11. 2008, je minilo natanko 50 let, odkar sta si večno zvestobo obljubila Anica in Franc Skornšek iz Skorna pri Šoštanju. In točno na isti dan po 50 letih sta v družbi svojih dveh sinov, njunih družin ter številnih sorodnikov in znancev v župnijski cerkvi sv. Mihaela obnovila zakonske zaobljube in si tudi za naprej obljubila medsebojno spoštovanje in ljubezen.
Anica se je rodila leta 1932 v Hudejevi družini, kjer je bilo devet otrok. Franc pa se je rodil leta 1930, prav tako v družini z devetimi otroki. Čeprav v težkih pogojih, ko je ob eni delavski plači vedno primanjkovalo denarja, sta si v rojstnem kraju zgradila hišo, ki pa ni pomenila le zidov, temveč topel dom, v katerem sta Pavli in Roman preživela prelepo otroštvo in mladost. Sedaj, po vseh teh letih, ko so odrasli tudi že vsi trije vnuki in vnukinja, se Roman s svojo družino še vedno zelo pogosto vrača v svojo rojstno hišo, v kateri so vedno dobrodošli tudi vsi drugi sorodniki in prijatelji Anice in Franca ter Pavlijeve družine.
Ker imajo zlatoporočenca resnično radivši, ki ju poznajo, sta tudi visok jubilej praznovala tako, kot se za poroko spodobi: s poročno mašo, ki
jo je opravil župnik g. Pribožič in so jo s svojim petjem polepšala dekleta iz skupine Mihelce. Po maši je zaigral del harmonikarskega orkestra Goter, za hrano in pijačo so poskrbeli v gostišču Pri Vidi, za dobro zabavo pa ansambel
in brati (Foto: arhiv)
Pika poka. Vsi svatje, skoraj sedemdeset jih je bilo, so se v zgodnjih jutranjih urah veseli in polni lepih vtisov poslovili od Anice in Franca, ki nista kazala prav nobene utrujenosti in bi prav lahko zdržala še kakšno uro ali dve.
Irena Skornšek
Pred Novim letom, o starem
Kljub mrkemu in deževnem vremenu je bilo petkovo popoldne 7. novembra 2008 za številne eno izmed prijetnejših. Še zlasti za ravenske upokojence, ki so se zbrali v tem prednovoletnem času še zadnjič letos. Ob 16. uri so se dobili v stari ravenski šoli. S krajšim kulturnim programom so se predstavili otroci OŠ Šoštanj, podružnice Ravne, z glasbenima točkama pa sestri Krt in harmonikarji. Petkovega srečanja ravenskih upokojencev se je udeležilo okrog 70 ljudi. V Krajevni skupnosti Ravne sicer štejejo okoli 120 upokojencev, a so bili nekateri tega dne zadržani. Nekaj jih je, žal, nepokretnih in se srečanju niso mogli pridružiti. Jože Jančič je zagotovil, da bodo te ljudi obiskali na domu in jim popestrili božične praznike z obiskom, pogovorom in skromnim darilcem.
Med prisotnimi tega dne je bila med ženskami najstarejša Elizabeta Hriberšek, med moško populacijo pa Franc Blažič.
V kuhinji Termoelektrarne Šoštanj so pripravili večerjo za vse prisotne. Po večerji so upokojenci poklepetali s sosedi in drugimi sovaščani, ki jih redkeje vidijo. Prijetno popoldansko druženje se je nadaljevalo do večernih ur, kar je tudi bil cilj druženja.
Na srečanje so bili povabljeni Vojko Krneža, podžupan Občine Šoštanj, Jože Sovič, predsednik KS Ravne, Jože Kožar, predsednik Območnega združenja Rdečega križa, Ivan Stvarnik, predsednik upokojencev Ravne, in Slavka France, predsednica Rdeča križa Ravne. Vsakoletni organizator je Rdeč križ v
sodelovanju s krajevno skupnostjo. Že na tem srečanju so se dogovorili za ponovni dogodek v prihodnjem letu, s tem pa si prizadevajo, da bi to srečanje postalo tradicionalno. Predsednik KS Ravne je še izrazil željo, da bi bila udeležba
tudi v naprej tako številčna in da bi lahko srečanje kmalu organizirali v novem, večjem kulturnem domu, kjer bo dovolj prostora za vse.
Nastja Stropnik Naveršnik
Ob dnevu mrtvih
Na predvečer dneva spomina na mrtve, 31. oktobra 2008, je potekala komemoracija v Ravnah pri spominskem obeležju padlim borcem XIV. divizije. S polaganjem venca so domačini izkazali spomin 49 padlim partizanom, ki so se borili za svobodo naše domovine v 2. svetovni vojni. Gospa Marjana Kotnik je pričela proslavo z uvodnim govorom, v katerem je nakazala pomen svobode in opozorila nanjo. Sledila je glasbena točna ravenske godbe, recital Anje Zaljuberšek in Špele Obšteter ter nastop moškega pevskega zbora pod vodstvom Blanke Rotovnik. Otroci podružnične šole so se predstavili z recitali in zapeli pesmico ob instrumentalni spremljavi učiteljice. Nato je na diatonično harmoniko zaigral Ivan Kumer, predsednik Zveze borcev Ravne in dolgoletni organizator komemoracij,
:oto: Nastja Stropnik Naveršnik
ter se zahvalil prisotnim za udeležbo.
Ob koncu proslave se je že pričelo temniti. Plameni gorečih sveč so osvetljevali spomenik in venec. Misli o svobodi pa so osvetljevale srca prisotnih.
Komemoracije se je udeležilo veliko ljudi, kar je za manjšo vas, kot so Ravne, izrednega pomena. Predvsem pohvalno je dejstvo, da se takšnih dogodkov udeležujejo tudi mlajše generacije. Torej še živimo ljudje, ki nam je mar za preteklost in se zanimamo za dejanja naših prednikov, ki so mnogo pretrpeli, da danes lahko živimo svobodno. In prav je, da se teh dejanj spominjamo, saj nekateri zgodovinski dogodki ne smejo v pozabo.
Komemoracije sta se med drugimi udeležila tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih in predsednik KS Ravne Jože Sovič s soprogama.
Nastja Stropnik Naveršnik
Poklonili so se padlim
Govor Mojce Čebul, predstavnice KO ZZB NOB Šoštanj na komemoraciji 29-10.2008
Danes smo se zbrali pred tem spominskim obeležjem z namenom, da se z vsem
spoštovanjem poklonimo našim rojakom, sorodnikom in znancem, ki so v vihri II. svetovne vojne izgubili svoja življenja. Vsi so morali umreti nasilne smrti. Če bi nam lahko pripovedovali o svojih življenjskih usodah, o trpljenju in mučenjih, bi bila zgodba vsakega posameznika pretresljiva.
Sprašujemo se, zakaj te žrtve. Odgovor je eden: bili so zavedni rodoljubi, ki so stopili v bran domovine, ko jo je okupiral tujec z namenom, da se polasti naše dežele, jo izbriše z zemljevida sveta in z njo vred ves slovenski narod. Pridružili so se naprednim silam, ki so se uprle blodnim idejam nacističnega terorja. Če protifašistične sile v tem spopadu ne bi bile zmagovite, bi bilo človeštvo, kakor je v svoji znameniti izjavi rekel Winston Churchill, za dolgo časa pahnjeno v mračno obdobje. Stoletne težnje po lastni
državi danes ne bi bile uresničene.
Pot v samostojnost so nam vztrajno tlakovali pomembni Slovenci od Primoža Trubarja, ki je v Tiibingenu že leta 1550 dal natisniti prvi slovenski knjigi in katerega 500-letnico rojstva letos proslavljamo, do generala Maistra, ki je s svojim vizionarstvom in pogumnimi odločitvami ohranil znaten del naše domovine ob koncu I. svetovne vojne.
Ključnega pomena je bil narodnoosvobodilni boj, saj Primorska, ki je bila ob koncu I. svetovne vojne dodeljena Italiji, brez te borbe ne bi bila priključena nazaj k matični domovini. Tega se moramo zavedati in znati ceniti. Zgodovinski spomin teh dogodkov prenašajmo na mlajše generacije, da bodo seznanjene, s kakšnim trpljenjem je bil soočen slovenski narod v borbah in številnih taboriščih po Evropi, da se kaj takega ne bi ponovilo nikoli več.
Nikoli več, je v več jezikih napisano tudi na skromnem spomeniku pred krematorijem v taborišču Dachau. Čas je zdavnaj prerasel grobove taboriščnih mučenikov, ni pa prerasel zločinov in ne spomina njihovih tovarišev, ki so ponesli po svetu njihovo oporoko: »Če bi se zgodil čudež in boste prišli živi od tod, govorite o tem, pišite o tem, kaj vse so tu počenjali z
nami, da se to ne bi zgodilo nikoli več!«
Na komemoraciji so sodelovali recitatorji Osnovne šole Šoštanj in Pihalni orkester Zarja, zbrane je poleg osrednje govornice nagovoril župan in poslanec v DZ Darko Menih, med slovesnostjo pa so položili venec k spomeniku NOB na Trgu svobode.
Mladi v Šmartnem
Mladinsko prenočišče Šmatrtno ob Paki (Youth hostel)
V gostišču Pevc na Ljubnem ob Savinji je bila priložnostna slovesnost ob predaji označevalne table in uvrstitvi tamkajšnjega Youth Hostla v najvišjo kategorijo. Slovesnosti sta se udeležila tudi županja Anka Rakun in predsednik Popotniškega združenja Slovenije Igor Jurišič.
Prisotni pa so bili še predstavniki Mladinskega centra iz Šmartnega ob Paki.
Mladinsko prenočišče v Šmartnem ob Paki je v nekaj besedah predstavil Janez Dvornik. Hostel deluje v sklopu šmarškega Mladinskega centra že nekaj let. Bolj avanturistično razpoloženim popotnikom omogočijo celo spanje na kozolcu, sicer pa razen nastanitve ponujajo tudi zajtrk. Igor Jurišič je Dvorniku slovesno predal označevalno tablo, ki potnikom po vsem svetu pove, da bodo na tem kraju našli ne le prenočišče, temveč tudi družbo sebi podobnih in razne zanimive vsebine.
Igor Jurišič je tudi član upravnega odbora svetovne zveze Youth Hostlov (IYHF). Zveza predpisuje minimalne standarde, ki jih morajo imeti popotniške nastanitve in ki jih označujejo značilni modri trikotniki na označevalnih tablah. Popotniško združenje Slovenije je po natančni preučitvi Youth Hostel v gostilni Pevc uvrstilo v najvišjo kategorijo, kar pomeni pet modrih trikotnikov.
Jurišič je pojasnil, da razpolaga mednarodna zveza z največjo verigo namestitvenih zmogljivosti na svetu, saj imajo okoli 4.500 Youth Hostlov. V Sloveniji sega zgodovina v daljnje leto 1892, ko je bilo ustanovljeno
Ferialno društvo Sava, katerega naslednik je Popotniško združenje Slovenije. Sedaj imajo 35 hostlov, ki pokrivajo skoraj celotno območje Slovenije. Samo sedem pa je takih s petimi trikotniki.
»Namen je, omogočiti popotovanja po zmernih cenah in ob ustrezni kakovosti tudi tistim mladim ali mladim po srcu z manj možnostmi. Yoth Hostel ni le prenočišče, je tudi druženje z enako mislečimi in izmenjava koristnih informacij. Pripomore k poznavanju drugih kultur in k strpnosti.
Marija Lebar
XIV. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Velenju
V soboto, 4. oktobra 2008, je v Velenju potekalo štirinajsto regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa lokalnih skupnosti, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij. Tekmovanje in strokovno preverjanje so organizirali Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Celje, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, Območnim združenjem RK Velenje ter Mestno občino Velenje. Preverjanje znanja je potekalo v središču Velenja na treh delovnih točkah. Usposobljeni reševalci so posredovali pri »prometni nesreči, delovni nesreči na gradbišču ter nesreči v parku pri izobraževalnem centru, kjer je prišlo do utopitve v reki, nujna pomoč pa je bila potrebna tudi po burni zabavi, alkoholu in drogah«.
Napreverjanju je sodelovalo 11 ekip prve pomoči iz celjske regije. Ob tem so se na Titovem trgu predstavile tudi operativne sile sistema zaščite, reševanja in pomoči; enote Civilne zaščite,
sodelovale operativne gasilske enote Mestne občine Velenje, reševalci Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje, policisti Policijske postaje Velenje, Jamarska reševalna služba Slovenije, Reševalni center Velenje, Gorska reševalna služba Slovenije, postaja Celje s člani Šaleškega alpinističnega odseka. Enote so prikazale gašenje požara, reševanje ponesrečenih in zasutih ljudi iz objekta, reševanje z višine ter nudenje medicinske pomoči. Po zaključenih tekmovanjih in
velika. Praznični dnevi ob koncu decembra so navadno povezani z obilnejšim uživanjem hrane in pijače, zato so ljudje toliko bolj veseli, če lahko te dni popestrijo z gibanjem na svežem zraku. Še toliko bolj pa je privlačno gibanje pod zvezdami, v soju bakel ter v prijetni družbi sovaščanov. Kolona pohodnikov z baklami se je na okoli 4 ure dolgo pot podala izpred Gostišča pod klancem. Pot jih je vodila skozi Zgornje Ravne, mimo šole ter skozi Spodnje Ravne do Gostišča pod klancem. Na poti so se lahko
Pohod okoli Ravn 2008 (Foto:A. Grudnik)
prostovoljna gasilska društva iz Mestne občine Velenje, reševalci Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje, Policijska uprava Celje, Koroško-šaleški jamarski klub Speleos-Siga, Gorska reševalna služba Slovenije, postaja Celje s člani Šaleškega alpinističnega odseka, Društvo za podvodne dejavnosti Jezero, Radio klub Hinko Košir, Regijska enota reševalnih psov ter Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj in Slovenska vojska. Ob zaključku preverjanj je bila izvedena reševalna vaja iz zgradbe mestne hiše, kjer je prišlo do eksplozije, ki je povzročila delno porušenje objekta ter požar. V vaji so
prikazani vaji so organizatorji razglasili rezultate in podelili priznanja ekipam prve pomoči. Najboljša je bila ekipa Gasilske zveze Občine Šentjur, drugi so bili ekipa Gorenja d.d., tretji pa ekipa PGD Zreče.
Jože Miklavc
Z baklami po Ravnah
Na večer Štefanovega je Športno društvo Ravne že drugič organiziralo nočni pohod z baklami, ki je kljub nizki temperaturi privabil okoli 40 pohodnikov. Že lani je bila udeležba podobno
utrujeni in premraženi pohodniki okrepčali na treh okrepčevalnih postajah, kjer sta bila na voljo topel čaj in zakuhano vino. Ob vrnitvi pohodnikov na začetno točko, se je oglasila Ravenska godba s koračnico.
Predsednik ŠD Ravne Damjan Tajnik je bil zelo navdušen nad udeležbo pohodnikov saj je bil to že drugi pohod okoli Raven, in prisotnost ni bila veliko manjša kot lansko leto.
Aleksander Grudnik
Misleci iz Šoštanja
Šah
V Cerkvenjaku v Slovenskih Goricah je bilo 15. 11. 2008 z zadnjim 3- kolom končano državno šahovsko prvenstvo v 3. ligi vzhod. Med 22 ekipami je 1. mesto zasedla ekipa ŽŠK Lancom iz Maribora, ki se je uvrstila v II. državno ligo. Odlično se je odrezala ekipa iz Šoštanja, ki je zasedla 5. mesto. Za Šoštanj so igrali Marko Kurtovič, Ernest Špeh, Iztok Vrtačič, Robert Podlipnik, Ivan Kovač Aleksander Ferenc in Gregor Rupnik. Šoštanj je zmagal štirikrat ter trikrat igral neodločeno, dvakrat pa izgubil. Na zaključnem hitropoteznem turnirju 3- lige, ki je bil odigran v gostišču Rednak ravno tako v novembru, se je izmed 60 šahistov uvrstil na odlično 14. mesto naš šahist Iztok Vrtačič. Zmagal je mojstrski kandidat Branko Špalir iz Slovenj Gradca.
Gregor Rupnik
arska
zveza
Na rednem letnem regijskem posvetu so se v petek, 21. novembra, v Mozirju srečali predstavniki območnih čebelarskih zvez celotne celjske regije. Prisluhnili so poročilu o realizaciji letošnjega delovnega načrta in o planu za prihodnje leto, ki ga je podal predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč, člani pa so dodali nekaj predlogov.
Kot predstavnik in predsednik gostiteljice -Čebelarske zveze SA-ŠA je sodelujoče najprej pozdravil Marko Purnat. Omenil je, da je bilo povezovanje in sodelovanje čebelarjev vedno pomembno, še posebej pa v časih, ko je ogroženo zdravje čebel in s tem posledično tudi kmetijska proizvodnja, ki je od opraševalk odvisna. Zato je potrebno nenehno izobraževanje čebelarjev in stalno osveščanje vseh prebivalcev o pomenu čebel.
Predsednik Noč je v sliki in besedi podal podrobno poročilo o vseh nalogah, ki so si jih čebelarji zadali lani in v devetdesetih odstotkih tudi uresničili. Nekatere nerealizirane naloge pa so v tem času še v teku. Še posebej je izpostavil sprejem strategije izobraževanja, promocijske aktivnosti Čebelarske zveze Slovenije, zdravstveno varstvo čebel, občuten skok maloprodajnih cen medu in pridobitev geografske označbe za slovenski med. Prvenstvena naloga za prihodnje leto bo čim več čebelarjev vključiti v organizirano čebelarjenje in ČZS. Prijavili se bodo za prevzem organizacije
3.	mednarodnega foruma o apiterapiji, pričeli s pisanjem novega Čebelarskega zakona in si prizadevali za čim boljše sodelovanje z obema resornima ministrstvoma. Seveda pa ostajajo nekatere naloge, kot je delo z mladimi, stalnica v programu.
S predsednikom ČZS Boštjanom Nočem so se posveta udeležili tudi nekateri predstavniki organov zveze in Alenka Jurič iz Nacionalnega veterinarskega inštituta. Ta je spregovorila o zdravstvenem stanju čebel. Po njenem je težko ugotoviti vzroke za umiranje, pri čemer je pozvala čebelarje k doslednemu upoštevanju predpisov na tem področju.
Z nekaterimi kritičnimi pripombami, predvsem glede sedanje zakonodaje, so v razpravi sodelovali predstavniki čebelarskih zvez. Dodali pa so tudi nekatere konstruktivne predloge k načrtom za leto 2009 in za naprej.
Na čebelarskem srečanju tudi Šoštanjčani
Uidi v minulem letu so gornjegrajski čebelarji ob godu stanovskega zaščitnika sv. Ambroža v nedeljo, 7. decembra, priredili srečanje in zahvalno mašo. Maša je bila v cerkvi Marije Zvezde v Nov Štifti, udeležili pa so se je številni člani Čebelarske zveze SAŠA, ki združuje okoli 300 čebelarjev našega območja, tudi iz treh šaleških občin. Prišli pa so tudi gostje iz Mengša in od drugod.
Tildi tokratno mašo - bila je že četrto leto po vrsti, je daroval župnik Lojze Ternar, ki vsako leto pripravi pridigo na čebelarsko temo. Tokrat je govoril o tem, kako čebele letajo po različni paši, a izbirajo najboljšo in ne zaidejo, vedno najdejo pravo pot domov. Tako naj bo tudi človek, še posebno mlad, pozoren, da med različnimi potmi, ki jih ponuja današnja potrošniška družba, vedno najde pravo pot.
Vse sodelujoče pri maši je nagovoril tudi predsednik ČD Gornji Grad Franc Bezovšek in se
še posebej zahvalil njihovemu članu - blagajniku Ivanu Ropu, ki si vsako leto zelo prizadeva za organizacijo tega srečanja. V imenu Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) se je dogodka udeležil tajnik Anton Tomec, prisotne pa je nagovoril podpredsednik ČZS Franc Šmerc iz Šmartnega ob Paki.
Letošnja novost je bila, da so se spomnili tudi rajnih čebelarjev in v njihov spomin na grobu nedavno preminulega čebelarja, ki je pokopan v Novi Štifti, prižgali svečo, z mislijo na vse pokojne, ki so delali za dobrobit čebelarske organizacije. Ker je prav v tistih dneh godoval sv. Miklavž, pa so čebelarji pripravili medena darila za vse otroke, ki so bili prisotni pri maši.
Za prijetno druženje so poskrbeli tudi pevci s pesmimi ubranimi na čebelarsko temo in domačini s pogostitvijo. Vsi prisotni so obljubili, da pridejo spet prihodnje leto, ko bo peta, jubilejna Ambroževa maša in druženje čebelarjev.
Marija Lebar
Foto: Marija Lebar	Foto: Marija Lebar
N/
I I V	I	I	f—'s
ovosti v Kmiznici
piše: Maja Rezman Huremovič
:an
Kaj je najnovejše?
To, da je nekdo oropal knjižnico.
Pa ne knjig, da ne bo pomote. Vzel je računalnike z monitorji in za nameček še izpraznil aparat za gašenje po knjigah, opremi, DVD - jih, rožah, po naslanjačih, skratka povsod. Nekaj računalniške opreme je celo končalo v Paki! Ne vem no, mislim da storilec tega članka ne bo bral...(sem skoraj prepričana).... ampak če ti slučajno kdaj pride List 01/2009 v roke, upam da imaš vsaj malo VESTI, vedi da te je lahko pošteno SRAM, da je vse gradivo prašno, in še nekaj časa bo tako...ŽALOSTNO... žalostno je tudi to, da sem lani v začetku leta pisala članek s skoraj identičnim začetkom!!! Pozivam odgovorne na občini, da poskrbijo za ustrezno varovanje knjižničnih prostorov (alarm?), v nasprotnem primeru, je povsem možno, da se bodo podobni incidenti ponavljali. Takšne vrste dogodki pa nam niso v ponos kajne?
Knjižne novosti:
V knjižnici je po novem luštna zbirka stripovski jih lahko prebirajo otroci in odrasli!
Jupi. Stripe imam rada. :)
Pred sabo imam zbirko stripov Tik-Tak, avtor je Walter Kostner. Tik in Tak nas že več kot dvajset let spremljata s svojimi mehkimi, a bistvenimi potezami in zgodbami, ki so tako »preproste«, da se prav vsak lahko vživi vanje. In v čem sta Tik in Tak tako posebna, da sta vedno aktualna? Prav v tem, da spregovorita o vsakdanjem življenju in s pogledom v naravo poskušata najti sebe; v tem, da se izražata z malo besedami, ki so jasne, in tako ovrednotita tišino; opazujeta, da bi razumela, in se šele nato odzoveta; delujeta počasi in mirno, kot je to značilno za otroke in modre ljudi. Ta knjiga je kot album velikega formata, v katerem so zbrane dogodivščine Tika in Taka po različnih temah. Od tristo stripkov, ki so nastali do danes, je v njej zbranih stopetdeset. Knjiga je kot obnovljeno povabilo, da hodimo skupaj s »tema dvema« in odkrijemo umetnost: dobro živeti življenje. Grem malo brat slikce... :) Založba Novi svet.
Sem že nazaj.
Za odrasle:
Puške, bacili in jeklo: zakaj je človeški razvoj na različnih celinah napredoval različno hitro.
Avtor:	Jared
Diamond. Za to delo je leta 1998 prejel Pulitzerjevo nagrado!
»Zakaj ste belci razvili toliko stvari in jih prinesli na Novo Gvinejo, mi, črni ljudje pa imamo tako malo svojih?« je avtorja nekoč vprašal Novogvinejec. Zakaj je razvoj v Evropi potekal drugače kot v Južni Ameriki? Je razlog iskati v ljudeh ali v njihovem okolju? Kaj imajo pri nesorazmernem razvoju različnih celin usmerjenost glavnih celinskih osi? Zakaj so samo Evrazijci uspeli udomačiti velike sesalce? So Indijanci množično umirali zaradi živinoreje na drugem koncu sveta? Avtor se po odgovore poda v prazgodovino in bralca z razumljivim jezikom, nazornimi primeri in jasnimi razlagami popelje vse do pušk, bacilov in jekla. Jared Diamond, profesor geografije na Kalifornijski univerzi, velja za enega največjih umov sodobnega časa. Njegovo znanje sega od okoljske zgodovine prek evolucijske biologije do molekularne fiziologije. Za svoje delo je prejel več uglednih mednarodnih nagrad, bivši predsednik Clinton pa mu je podelil tudi najvišjo ameriško priznanje s področja znanosti.
Založba Učila.
Za ljubitelje trilerjev... nov je roman s kriminalno vsebino Skriti morilci, avtor:
Wilson Robert.
Medtem, ko inšpektor Javier Falcon preiskuje izmaličeno truplo brez obraza, ki so ga odkrili na komunalnem odpadu, strese čudovito mesto Sevilla velikanska eksplozija, ki uniči
IARED DIAMOND
PUŠKE, BACILI IN JEKLO
nan
stanovanjsko stolpnico in bližnji vrtec. Ko odkrijejo, da je bila v kleti mošeja, so vsi prepričan, da gre za terorizem. Poletna vročina se stopnjuje. Mesto zajema panika in v pokrajini razglasijo rdeči alarm. Iz ruševin izvlečejo še več trupel in nočna mora načne tudi družinsko življenje lahkoživega sodnika Calderona in duševni mir privlačne Consuelo. Kljub naraščajočemu in političnemu pritisku pa Falcon ugotovi, da ni vse tako, kot je videti. Toda ravno ko se približa rešitvi zarote, odkrije še nekaj hujšega. Nadaljuje se tekma, da se prepreči veliko katastrofo, ki bi segala daleč čez meje Španije.
Založba Meander.

SVETOVNI POPOTNIK
PROVANSA
in AŽURNA OBALA
JI
V knjižnici je po novem tudi zbirka prevedenih turističnih vodnikov Svetovni popotnik. Izbrala sem Provanso in Ažurno obalo... polja sivke že dišijo... :)
Svetovni popotnik vam bo pomagal obisk Provanse čim
bolje izkoristiti. Združuje namreč predloge strokovnjakov podrobne koristne informacije. Spoznajte Provanso prikaže pokrajino na zemljevidu in jo predstavi zgodovinsko in kulturno. Provansa po departmajih opisuje pomembne znamenitosti z zemljevidi, fotografijami in podrobnimi ilustracijami. Predloge za hrano, pijačo, prenočišče, nakupovanje in zabavo najdete v poglavju Vse za popotnika. Poglavje Turistični napotki pa svetuje glede vsega: od francoskega sistema telefoniranja do tega, kako priti do Provanse in potovati po njej.
Založba Mladinska knjiga.
Prvo poglavje v novem letu je skoraj zaključeno. Naj bo nadaljevanje lepše, in prosim lepo brez vandalizma....če je le možno.
V pričakovanju (lepih, pozitivnih, prijetnih) presenečenj vse bralce in nebralce lepo pozdravljam.
Šoštanjski čebelarji - tudi letos v vrtcu medeni zajtrk
Po lanski uspešno izvedeni akciji En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih so organi Čebelarske zveze Slovenije sklenili, da jo letos ponovijo. Za dan z medenim zajtrkom so izbrali 21. november, ko so medene dobrote v vrtce prinesli tudi šaleški in zgornjesavinjski čebelarji.
Letos so bili čebelarji v vrtcih tako od osebja kot od otrok še posebej lepo sprejeti. Nekateri otroci so se izkazali s svojim znanjem o čebelah in čebelarstvu, še zlasti pa o medu. Poudariti je potrebno, da so med čebelarji zbrali prostovoljno in darovali brezplačno.
Dušan Gorenc, predsednik in Ernest Poštrak, blagajnik ČD Ravne -Šoštanj sta v šoštanjski vrtec prinesla mnogo promocijskega materiala, zgibank in plakatov o čebelarski temi. Otroke je ob tej priložnosti obiskal tudi podžupan občine Vojko Krneža. Malčki, ki so se z veseljem sladkali z medom na kruhu, pa so poskusili še kremni med, ta jim je zelo ugajal. Za zaključek so se obiskovalcem lepo zahvalili.
Čebelarska zveza Slovenije si v sodelovanju s čebelarskimi društvi prizadeva, da bi ta vseslovenska dobrodelna akcija postala tradicionalna. Na tak način želijo že najmlajše osvestiti, da je naš, slovenski, med še posebej primeren za slovenske potrošnike, saj vsebuje cvetni prah domačin rastlin, na katere smo v svojem okolju navajeni, je pa tudi sicer visoke kakovosti.
Marija Lebar
Hrbtenica in gibanje
Celoten kolektiv Osnovne šole Šoštanj smo se v torek, 11. novembra, udeležili izobraževanja z naslovom Hrbtenica in gibanje. Asistent mag. Andrej Vranič, dr. med. specialist nevrokirurg nam je v začetku predstavil hrbtenico in njeno delovanje, kasneje pa še okvare in bolezni, ki jih lahko pridobimo z leti. Poudaril je, da je potrebno krepiti telo in poskrbeti za gibanje, saj s tem preprečimo ali ublažimo znake najpogostejših obolenj hrbtenice. Taka obolenja so bolečine v križu, išias, zdrs medvretenčne ploščice, skolioza in druge.
V drugem, praktičnem delu pa nam je gospa Barbara Konda, univ. dipl. fiziolog, predstavila nekaj vaj za pravilno držo in razgibavanje hrbtenice. Vaje je razdelila na dva dela. Prvi del je vseboval vaje, ki jih izvajamo takrat, ko nas hrbtenica že boli. V drugem delu pa nam je predstavila vaje, ki so namenjene preventivi.
Po vajah smo odšli domov z zavedanjem, da ljudje veliko vemo o preventivi zob, o preventivnem obnašanju za sladkorno bolezen, zelo malo pa vemo o preventivi za hrbtenico. Z znanjem, ki smo si ga pridobili, želimo vsaj delček tega prenesti v zavest naših otrok. Naši otroci so v dobi hitre rasti
in zato je še posebno pomembno, da se tako učitelji kot starši zavedamo pozornosti zdravega razvoja hrbtenice, ki se začne že v otroških letih.
Breda Jerič, prof,
Zdrava prehrana in diabetes
14.	novembra obeležujemo svetovni dan diabetesa, kjer v znak podpore vsem obolelim prižigamo modre lučke in osvetljujemo javne zgradbe z modro svetlobo. Tudi v ta namen smo v četrtek, 6.11. 2008, na Osnovni šoli Šoštanj organizirali predavanje o zdravi prehrani in diabetesu. Namen predavanja je bil predvsem osveščanje staršev, učencev in učiteljev o pomenu zdravega prehranjevanja in sladkorne bolezni.
V Sloveniji je pogostost pojavljanja bolezni pri mladih podobna kot v srednji Evropi. V starosti od 0 do 19 let zboli na 100.000 otrok in mladostnikov vsak enajsti. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da bolezen tipa 1, ki je razširjena predvsem pri mladih, izrazito narašča. V zadnjih 15 letih se je celo podvojila.
Predavanja so se udeležili, predsednica zveze društev diabetikov Slovenije ga. Romana Praprotnik, diplomirana medicinska sestra ga. Irena Volk in direktor Bolnišnice Topolšica g. Damjan Justinek, dr. med., spec. interne medicine.
Ga. Romana Praprotnik je predstavilaprojekt, kigaže 10. leto organizirata Zveza društev diabetikov Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport. To je državno tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni. Namenjeno je osnovnošolcem in srednješolcem. Predstavila je tudi pomen osveščanja o diabetesu, saj je preventiva stvar vseh ravni družbe, ki se začne že v družini, seveda v tisti, ki je osveščena. Zelo pomembno je, da se pomena preventive zavedajo tudi vsi zaposleni v procesu vzgoje in izobraževanja. Vsa preventiva temelji na stalnem obveščanju ljudi in trkanju na njihovo zavest. Zveza društev pa se ukvarja tudi z dobrodelnostjo, saj 8.1. 2009 organizira dobrodelni koncert v Rogaški Slatini, ki bo pripomogel k nakupu kamere za odkrivanje prvih znakov diabetesa.
Ga. Irena Volk se je osredotočila na pomen zdrave prehrane, ki je bistvenega pomena za vse ljudi, predvsem pa za otroke v fazi razvoja. Zaskrbljujoč je podatek, da je kar 15 % otrok neprimerno prehranjenih.
To pomeni, da se srečujejo s težavami kot sta debelost ali suhost. Na žalost je prehrana zelo slaba in s tem tudi prehrambne navade. Šolar bi moral zaužiti vsaj tri obroke dnevno (zajtrk, kosilo in večerjo), vendar se prepogosto dogaja, da je malica za večino učencev glavni obrok. Delno je za slabe prehrambne navade kriv tudi tempo življenja, ki nas vse pogosteje sili k uživanju hitre prehrane.
Slabe prehrambne navade pospešujejo nastanek kroničnih bolezni, ki so čedalje večji družbeni in ekonomski problem. Omeniti je potrebno, da je umrljivost zaradi diabetesa na četrtem mestu, tudi v razvitem svetu.
Predavanje je zaključil strokovnjak za diabetes g. doktor Damjan Justinek, ki je podrobneje predstavil, kaj je diabetes, zakaj se pojavi in kakšna naj bo preventiva, da bolezen upočasnimo ali vsaj preprečimo njen nadaljnji razvoj.
Diabetes je kronično bolezensko stanje, kjer gre za pomanjkanje hormona inzulina. Ta hormon uravnava presnovo sladkor ja v telesu in vpliva na presnovo beljakovin in maščob. Če ga v telesu primanjkuje, je otežena razgradnja sladkorja, ki se zato kopiči v krvi. Govorimo o zvišanem krvnem sladkorju.
Diabetes se, glede na nastanek, deli na dva tipa. Diabetes tipa 1 in diabetes tipa dva. Pri sladkorni bolezni tipa 1 telo preneha proizvajati inzulin. Pri sladkorni bolezni tipa 2, pa telo ne proizvaja zadostne količine inzulina ali pa se celice na inzulin ne odzovejo. Za diabetesom tipa 1 zbolevajo predvsem otroci in mladostniki. Je avtoimunska bolezen. Njegova osnova je najverjetneje nesrečna kombinacija dedne zasnove. Diabetes tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni. Osnova je verjetno genetska. Tukaj ne gre za pomanjkanje inzulina, pač pa za odpor proti njegovemu delovanju. Največji vzrok za nastanek tega tipa bolezni je debelost. Ker odstotek debelih otrok hitro narašča, se starostna meja tistih, ki zbolijo za tem tipom bolezni naglo niža. Zdravljenje diabetesa tipa 1 že od samega začetka zahteva injekcije insulina.
Vzrok, da število bolnikov s sladkorno boleznijo raste, je predvsem v rasti življenjskega standarda. Sladkorna bolezen je namreč zelo odvisna od različnih dejavnikov, ki so zelo povezani s standardom. V svetu je vse več držav, ki prehajajo v fazo vse hitrejšega razvoja in boljšega materialnega stanja, to pa večinoma pomeni, da je prehrana ljudi preobilna in nepravilna. Hkrati z naraščanjem standarda se sprva zmanjšuje telesna dejavnost, ker se ljudje več zadržujejo pred televizijskimi sprejemniki, računalniki in podobno.
Diabetes lahko preprečimo z ustrezno zdravo prehrano, ki zajema 5 pravilno pripravljenih obrokov dnevno, s telesno aktivnostjo, s skrbjo za primerno telesno težo.
Za konec naj še opomnim, da bo 10. državno tekmovanje v znanju o diabetesu v soboto, 22.11.2008, na Osnovni šoli Šoštanj. Organizatorja sta OŠ Šoštanj in Društvo diabetikov Velenje. Tekmovanja se bo udeležilo 474 učencev in dijakov, učence pa bo spremljalo 157 mentorjev. Organizator mora za tovrsten dogodek poskrbeti za organizacijo programa, zagotoviti prostor in kosilo ter manjšo malico za čim boljše počutje vseh udeležencev tekmovanja. Držimo pesti za čim boljše uspehe naših otrok!
Tomaž Repenšek Viri:
•	Dostopno na: http://www.diabetes-zveza.si/?area=pages&ID=12, Kaj je diabetes? [13-11.2008].
•	Pol stoletja organiziranega delovanja sladkornih bolnikov v Sloveniji, 2006. Ljubljana: Zveza društev diabetikov Slovenije.
Kapitalizem
zna

o
d
Vedno bolj intenzivne spremembe od podjetja zahtevajo vedno nove načine odzivanja na izzive okolja, zaradi česar zaposleni potrebujejo vedno nova znanja in veščine. Nujen pogoj za večanje učinkovitosti sodobnih družb je pospešen razvoj človeških virov, pri katerem dobiva vse večjo vlogo vseživljenjsko učenje in v njegovem okviru izobraževanje odraslih. Ljudje so vodilni dejavniki družb znanja. V človekovi moči je, da ustvarja in uporablja znanje na nenehno spreminjajočih se podlagah. Izobraževanje in usposabljanje skozi vse življenje pa je najboljša pot za vsakogar, da se sooči z izzivi sprememb.
Ključne besede: management, vseživljenjsko učenje, družba znanja
Slovenija je na začetku devetdesetih let stopila na pot neodvisnosti s precejšnjimi zaostanki na področju izobraževanja odraslih, ob vključitvi v Evropsko unijo pa je zavezana tudi uresničevanju lizbon cilja, po katerem bi Evropa postati konkurenčno in dinamično, na znanju z gospodarstvo svetu, sposobno trajnostne gospodarskerasti,
z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo«(ReNPIO, 2004). Razmere, kakršne v Sloveniji vladajo tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju in ob vsej zmedi, ki vlada na področju managementa, je slovenskim managerjem na razpolago le malo oprijemljivih izhodišč za uspešno delo. Manager, ki v iskanju odgovorov na vprašanja poseže po obstoječi literaturi, kaj hitro ugotovi, da so številni strokovnjaki za management postali nekakšni jezikoslovci, ki se bolj ukvarjajo s tem, kako se čemu reče, da o poplavi knjig o različnih pristopih s področja managementa sploh ne govorimo. Dejstvo je namreč, da se razmere, v katerih managerji delujejo, spreminjajo tako hitro in tako temeljito, da se iz izkušenj preteklosti ne da več naučiti, kako bi danes, kaj šele jutri zagotovili poslovni uspeh. Mnogi koncepti, ki so še do nedavnega predstavljali temelj managementa, so danes povsem nepomembni in celo škodljivi. Ko danes govorimo o uspešnosti poslovanja, poudarjamo predvsem pomen organizacijske kulture, klime v podjetju, smislu dela za zaposlene, predanosti podjetju, delo z ljudmi in njihovem razvoju, inovativnosti, izobraževanju, zaupanju med posamezniki v organizaciji. V osrčju tega je preprost, vendar korenito spremenjen pogled, ki tvori osnovo managerske miselnosti, da pomeni management bolj kot kar koli drugega doseganje ciljev s pomočjo ljudi, da znajo pritegniti, motivirati, razvijati in obdržati posameznike z redkimi in dragocenimi znanji in veščinami. Nov izziv za managerje je torej, kako ravnati z ljudmi, ki imajo znanje. Ti delavci namreč potrebujejo predvsem svobodo in priložnost, da vedno znova posodabljajo svoje znanje. Varnosti danes namreč ne prestavlja več zaposlenost, temveč predvsem zaposljivost (Pagon 2000, I-IV).
Zato so svetovalne organizacije vložile veliko časa v prepričevanje podjetij, da je potrebno kar najbolj povečati, ne dobička, temveč »samospoštovanje« zaposlenih. Teorija managementa ima marsikaj pametnega povedati tudi o tem, kako je iz podjetja treba narediti okolje, ki spodbuja znanje (»učeča se organizacija«), in kako je treba znanje predelati v nove izdelke (»inovativnost«). Za vse to teorija seveda ne daje preprostega recepta, jasno pa določa potrebne temelje. Danes velja intelektualni kapital za najvišjo vrednost. Od šestdesetih let naprej se teoretiki managementa ukvarjajo s podrobnimi raziskavami o tem, kako se učijo posamezniki in organizacije. Sredi osemdesetih let sta postali besedi »učenje« in »znanje« modni krilatici (Micklethwait, Wooldridge 2000,144).
Kapitalizem znanja in managerji
Mnagerji so danes v zelo nehvaležnem položaju. Po eni strani se stopnjujejo zahteve za opravljanje njihovega dela, sama narava tega dela pa se vse bolj spreminja, zaradi česar se danes od njih zahteva, da naenkrat spremenijo vzorce dela in vedenje, ki so ga pridobili skozi celotno kariero, po drugi strani pa jim te iste spremembe izmikajo tla pod nogami. Povrhu tega se od njih pričakuje še, da so nekonvencionalni, »nepopredalčkani« in sploh posebneži. Zaradi tega so danes managerji v glavnem prestrašena in živčna bitja, zmedeni in zbegani (Pagon 2000,1-V). Gonilno silo teorije managementa (bolj kot katere koli druge vede) predstavljata primarna človekova instinkta - strah in pohlep. Eden ali drugi praviloma prepričata vsakega managerja, da vzame v roke še eno knjigo o vodenju, ali premami generalnega direktorja, da požene še milijon dolarjev za honorar svetovalcev (Micklethwait, Wooldridge 2000, 17). Paradoks teorije managementa je, da večina akademikov teorije ne ceni, ker so mnenja, da ji manjka globine. Teoriji managementa se najpogosteje očitajo napake, kot so: pomanjkanje samokritičnosti, da s svojo terminologijo bolj zavaja, kakor poučuje (polna je nerazumljive latovščine oz. t. i. »managementščine«). Poleg tega se redko dvigne nad preprosto logiko zdrave pameti in napoveduje prihodnost, ki je že prišla. Nekatere stvari, ki se nam danes zdijo banalno očitne, v času, ko so daljnovidni guruji začeli o njih govoriti, to niso bile. Peter Drucker je na primer napovedal zaton »fizičnega delavca« in vzpon »delavca z znanjem« že v petdesetih letih. O celovitem upravljanju kakovosti se ni nehalo govoriti, ker ta ne bi bila več aktualna, temveč ker se zanjo povsod vsi trudijo. Poslovne svetovalce med drugim vabijo v podjetja tudi zato, ker vidijo tisto, kar je za zunanje oči očitno, medtem ko je ljudem v podjetju nerazumljivo. Za nameček pa se teorija managementa še spreminja z modo in pestijo jo protislovja, ki jih v strožjih znanstvenih disciplinah ne bi spregledali. Teoretiki managementa oznanjajo vedno nove ideje, jih poimenujejo z akronimi, oblečejo v znanstveni jezik ter z njimi obljubljajo »konkurenčni uspeh«. Nekaj mesecev pozneje, ko so idejo preizkusili in je »konkurenčni uspeh« še vedno enako daleč kot prej, oznanijo novo idejo. Imena govorijo sama po sebi: teorija Z, ciljno vodenje, mrežno vodenje, skupine T, odličnost, notranje podjetništvo, vodenje prek neformalnih stikov itd. (Micklethwait, Wooldridge 2000, 24). Zrcalna slika tega, kako se managementske teorije podrejajo modi, je sledenje modi v podjetjih. Kot je videti, imajo managementske teorije število in voljno (četudi zmedeno) občinstvo med managerji. Kaže tudi, da postaja moda na področju managementa vedno bolj nestanovitna: življenjska doba posamezne ideje se je skrajšala z desetletja na leto dni ali manj. Že ustoličeni guruji, ki morajo služiti denar, da lahko obdržijo svoj način življenja, stalno iščejo nove dokaze v podporo svojih teorij; pretendenti na položaj gurujev - preobremenjeni poslovni svetovalci, ki sanjajo o prostem času, ki ga bodo preživeli doma z družino, ali slabo plačani profesorji poslovnih šol, ki sanjarijo o luksuznih potovanji - se nenehno trudijo razvijati revolucionarne ideje, ki jim bodo prinesle slavo; tako vsi skupaj obupam poganjajo kolo, da se ne bi nehalo vrteti (Micklethwait, Wooldridge 2000, 25). Težava nastane, kadar so ponujene ideje protislovne. Resnični problem teorije managementa je to, da vleče podjetja in posameznike v povsem nasprotne smeri. Danes guruji govorijo o pomembnosti kulture v podjetju za doseganje konkurenčne
prednosti (čim bolj prepoznavna je, tem bolje) - v naslednjem trenutku pa poudarjajo pomembnost multikulturalnosti. Danes govorijo o pomenu skupne vizije, ki ji sledijo vsi zaposleni - takoj za tem pa svarijo, da živimo v »dobi negotovosti« in da utegne biti predanost eni sami viziji pogubna. Protislovja pa so posebej zastrupljujoča, kadar gre za odnose podjetja do zaposlenih. Ena zelo modnih besed v teoriji managementa je »zaupanje«. To je tisto, pravi teorija, zaradi česar bodo »delavci z znanjem« ostali podjetju lojalni in prinašali sveže ideje. Hkrati pa vsi guruji zagovarjajo tudi »fleksibilnost«, kar pa je ponavadi le lepša beseda za odpuščanje. Med interesi podjetja in interesi zaposlenih se porajajo čedalje globlja nasprotja. Prav to, kar podjetja delajo, da bi se zavarovala - sklepanje delovnih pogodb za določen čas, uvajanje fleksibilnih delovnikov, odpuščanje - je vzrok, da se zaposleni ne počutijo varne (Micklethwait, Wooldridge 2000, 26).
Že ob bežnem stiku s svetom managementske teorije nemudoma spoznaš dvoje. Prvič gre za velikanski komercialni uspeh. Kadar se harvardski profesorji ne posvečajo študentom, se prevažajo po svetu na razne konference ali svetujejo velikim podjetjem, ki si to lahko privoščijo. Drugi vtis je, da je teorija managementa en velik »mišmaš«. Knjige rednih profesorjev se dotikajo knjig popolnih šarlatanov. Kljub temu pa teorija managementa ni povsem brez intelektualne vsebine. Najboljši teoretiki se lotevajo velikih tem, ki se tičejo naših življenj, od globalizacije do gospodarjenja z intelektualnim kapitalom. Dejstvo pa je, da zahtevajo odjemalci teorije managementa takojšnje rešitve. Prestrašeni managerji segajo po literaturi o managementu kot po čudežnem zdravilu za vse svoje tegobe. Veliko podjetij se zateka v teorijo, kadar jih duši obup. Nerazsodni zaradi panike se lotevajo uresničevanja s pretiranimi pričakovanji, nekaj mesecev vztrajajo, nato pa, ker še ni rezultatov, spet obupajo in posežejo po novi teoriji. Po dveh letih in dvajsetih teorijah gre podjetje verjetno res v stečaj. Toda kdo je kriv - teoretiki, ki niso znali rešiti podjetja, ali managerji, ki so zadevo zavozili (Micklethwait, Wooldridge 2000,362-365)?
Kako torej vedeti, kaj je prav?
Upoštevati je potrebno nekaj preprostih pravil. Prvič, vse, kar sumiš, da bi bila lahko bedarija, to tudi je. Drugič, bodite previdni pred avtorji, ki si dajo na platnice knjig naveliko napisati akademske naslove, in pred tistimi, ki uporabljajo kot dokaz le analogije. Obrabljeno, a zato nič manj koristno je priporočilo: bodite skrbni pri izbiri. Nič ni bolj utopično kot trditi, da je mogoče z enim samim čarobnim napitkom rešiti vse težave. Izbirati med raznimi zdravili seveda ni lahko, še posebej zato ne, ker teh zdravil ne spremljajo opozorila o stranskih učinkih (Micklethwait, Wooldridge 2000,365).
Teorija prihodnosti
Ne glede na težave in predvsem zaradi njih se bo teorija managementa v prihodnje nedvomno še krepila. Če pogledamo prihodek svetovalnih hiš, prodajo knjig o managementu ali število študentov na poslovnih šolah, povsod zasledimo rast. Večina managerjev na Zahodu se zaveda, da je v svetu, kjer lahko nove izdelke v trenutku prekopiraš in cene delovne sile ni težko znižati pod njihovo, edini trajni vir prednosti sposobnejši management. Iddi če bi se managerji naučili uspevati v kaosu in bi postali gospodarji svoje usode, se bodo še vedno srečevali z najbolj neobvladljivo od vseh težav - z ljudmi (Micklethwait, Wooldridge 2000,369)■
Slovenija in družba znanja
Rezultati raziskave Doseganje strateških ciljev izobraževanja odraslih do leta 2010 iz leta 2004 kažejo, da se je v opazovanem obdobju po formalnih programih izobraževalo slabih 8 % odrasle populacije, v programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja pa je bilo vključenih dobrih 32 %. Izobrazba, starost in zaposlitveni položaj pomembno vplivajo na izobraževanje odraslih, kar velja tudi za zaposlene. Višja stopnja formalne izobrazbe in nižja starost pozitivno vplivata na vključenost v izobraževanje. Delež vključenih v formalno izobraževanje je tem višji, čim manj stabilno je zaposlitveno razmerje. Rezultati kažejo, da se je v opazovanem obdobju po
formalnih programih izobraževalo 9,4 % zaposlenih za nedoločen čas, 11,5 % zaposlenih za določen čas in 14,8 % drugače zaposlenih. Čim stabilnejše je zaposlitveno razmerje, tem večji je delež vključenih v neformalno izobraževanje: 40,6 % zaposlenih za nedoločen čas, 31,5 % zaposlenih za določen čas in 28,3 % drugače zaposlenih (Ivančič, ACS2006).
Temeljna usmeritev razvoja izobraževanja odraslih v Sloveniji je, da v socialno partnerskem odnosu spodbudi in omogoči čim večjemu številu odraslih prebivalcev vključevanje v vseživljenjsko učenje, ki je vodilo v razvoju izobraževalnih sistemov v Evropi in svetu (Resolucijao nacionalnem programu izobraževanja odraslih, 2004). Dejstvo pa je, da soočanje z upadanjem proizvodnje in vsesplošno nelikvidnostjo, zamujanje Slovenije v razvojnem ciklusu, zahteve prestrukturiranja, negotovost zaposlenih ob naraščanju stečajev podjetij, neučinkovitost pri reševanju ekonomskih in tehnoloških presežkov in druge tegobe današnjega gospodarstva gotovo niso naklonjene dolgoročni kadrovski razvojni strategiji. Sedanje razmere pa nas silijo tudi k temu, da se ne ukvarjamo več toliko s sedanjostjo in preteklostjo, ampak predvsem s prihodnjimi razvojnimi potrebami in izzivi (Rojc,1992, str. 7). Izobraževanje zaposlenih pomeni načrtno in sistematično pridobivanje novega znanja z različnimi oblikami izobraževanja (dokvalifikacija, prekvalifikacija, nadaljevanje šolanja ali študija, obisk različnih seminarjev in delavnic, samoizobraževanje ...). Samo delavci, ki se nenehno izobražujejo in izpopolnjujejo, bodo namreč lahko kos nenehnim novim zahtevam tržišča (Ivanuša Bezjak 2006,75). Slovenija pri tem zaostaja, kar nas obvezuje k hitrejšemu uveljavljanju kadrovske razvojne strategije. Bistvo te strategije je permanentna skrb podjetij za optimalen razvoj vseh sodelavcev, za oblikovanje fleksibilne kadrovske strukture v podjetjih, za stalno usposabljanje za nove načine dela in vodenja, za razvoj motivacijskih mehanizmov, ki bodo delavce spodbujali k stalni inovativnosti in ustvarjalnosti v vseh procesih dela, upravljanja in vodenja (Rojcl992, 8). Soočanje s spremembami okolja se, če zaposlene nanj ne pripravljamo ustrezno, lahko v poslovanju podjetja pokaže z negativnimi posledicami. Te so vidne zlasti, ko se pojavita nestabilnost in negotovost, ko upadata motivacija in privrženost podjetju in ko nastopi klima ustvarjanja konfliktnih situacij (Rojc 1992, 16). Na omenjene in druge negativne posledice nepripravljenosti za obvladovanje sprememb je mogoče preventivno vplivati z načrtnim in sistematičnim usposabljanjem zaposlenih za stalno spreminjanje in pravočasno reagiranje na izzive iz okolja (Rojc 1992,17). Najpomembnejši vir za organizacijo so namreč ljudje - človeški kapital, saj aktivirajo vse druge vire v organizaciji. V človeški kapital štejemo znanje, kompetence, vrednote, izkušnje, pripadnost in motiviranost zaposlenih. Pomembna pa je tudi sposobnost podjetja, da pritegne, razvija in zadrži ključne kadre. Bistvo človeškega kapitala je, da je lastnina zaposlenega in da ga le-ta ob odhodu iz podjetja odnese s seboj (Ivanuša Bezjak 2006,14).
Prihodnost kapitalizma znanja
Povečano zanimanje in povpraševanje konkurenčne prednosti pomeni in učenja. Tako smo zamenjali fizični kapital človeškim
po znanju kot novi obliki vstop v dobo znanja
kapitalom, kar pomeni z znanjem, veščinami in izobraževanjem. Delavec prinese svoje znanje in ga poveže s sodelavci v močan vir. Temeljna lastnost kapitalizma znanja je torej popolna odvisnost podjetnika od svojih zaposlenih. Zaradi kapitala znanja, ki ga ima zaposleni, se je povsem spremenil odnos podjetja do zaposlenih. Čim bolj se industrija opira na znanje, večji je delež visoko izobraženih med zaposlenimi in večjo pozornost posveča podjetje njihovemu zadovoljstvu, potrebam in željam. Hierarhijo in neosebni odnos je zamenjala obojestranska lojalnost, skrb za počutje in želje zaposlenih, pa tudi za njihovo tekoče dopolnjevanje in posodabljanje znanja, za njihov stik z znanstvenim in tehnološkim svetom, univerzami in inštituti, za njihovo uveljavljanje v svetu (Kos 2001,90).
Posledica tega je tudi premik na področju zaposlovanja. Ne izginja le določeno število delovnih mest ali le delovna mesta v določeni panogi ali državi. To, kar izginja, so redne službe. Cinik bi rekel, da je bila za reveža služba vedno nekaj »grdega, napornega in kratkotrajnega«. Danes je dejstvo, da ne gre več za zaposlenost, temveč zaposljivost posameznika, žrtve pa bodo kot vedno v prvi vrsti reveži in neizobraženi (Micklethwait, Wooldridge 2000, 218). »Usposobljenost« je beseda, ki jo podjetja vedno pogosteje uporabljajo, ko govorijo o »zaposljivosti«. Vseeno pa znanje ni tolikšen agregat zaposljivosti, kot bi si mislili. Zakaj bi podjetje, ki se ne meni za čustvene reakcije svojih ljudi, kaj šele za njihovo zaposljivost, sploh vlagalo v njihovo izobraževanje? Prvi razlog je ta, da je veliko znanja specifičnega za posamezno podjetje. Znanje je tudi vezano na določeno delovno mesto, ne le na podjetje. Tildi če so si delovna mesta podobna, običajno traja kar nekaj časa, da se ljudje privadijo. Najpomembnejše ob tem pa je, da gre za »moralno pogodbo« med delodajalci in delavci. Varnih zaposlitev in zaposlitev za vse življenje preprosto ni več mogoče zagotoviti. Zato bodo le delavci, v katerih uspe podjetje prebuditi in obdržati občutek pripadnosti, motivirani za uporabo svojega znanja.
Kapitalizem znanja ne pozna meja, spodnja meja je omejenost znanja, zgornja je odprta vsakomur. Ne terja nobenega materialnega vira niti velikosti, ki je določala zmagovalca v klasičnem kapitalizmu. Zato je kot rojen za Slovenijo, saj ji lahko prinese nov razcvet in pot do zaposlenosti (Kos 2001, 97). Zadnji čas je, da se prične Slovenija pripravljati za vstop v novi čas, saj bomo v nasprotnem primeru zdrsnili v prihodnost nezahtevnih, odpisanih, podpiranih držav, ki so samo trg za napredne. Prilagoditi se bomo morali novi igri, ki se dogaja v razvitem svetu, v kateri lahko sodelujemo popolnoma enakopravno, kajti ne gre za velike finančne in materialne vložke, pri katerih nimamo nobenih možnosti, temveč gre za možgansko moč. Slovencev pri tem majhnost ne sme motiti, ker je prej prednost kot slabost. Slovenija je kot majhen sistem mnogo prožnejša in se lahko hitreje odziva na zunanje izzive, možnosti ali nevarnosti. Poleg tega bo morala Slovenija imeti višji delež visoko izobraženih v delovni sili kot večje države, saj jim bo le tako sposobna konkurirati. To pomeni Slovenijo kot družbo s prevladujočim slojem inteligence. Nov kapitalizem je v prihodnosti. Kakšen bo, je odvisno samo od Slovencev samih (Kos 2001,98).
Viri:
Ivančič A. 2006. Vključenost zaposlenih v formalno in neformalno izobraževanje. Novičke, 2006, maj. str. 4-8.
• Ivanuša - Bezjak M. 2006. Zaposleni - največji kapital 21. stoletja. Maribor: Pro-Andy.
• KosM. 2001. Iskanje prihodnosti: prednosti, možnosti in vizije Slovenije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
• Micklethwait J., Wooldridge A. Guruji managementa: Moderci ali šarlatani? Radovljica: Didakta.
•	Pagon M. 2000. Spremna beseda v Guruji managementa: Moderci ali šarlatani? Radovljica: Didakta.
•	Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v RS do leta 2010 (ReNPIO) (Uradni list RS, št. 70/2004).
• Rojc E. 2006. Kariera kot spreminjanje. Podjetništvo in razvoj kadrov. Ljubljana, 1992.
Simona PREGLAV, spec. managementa
obljubljena
dežela
skupina
evropskih
narodov
striga,
kašica
koncen-
tracijsko
taborišče
južni sadež
polinezijski
duhovi
turški
igralec (Idil)
Egidij, lij
pritrdilnica
zadnje
predivo
stari del Maribora
pravoslav-ne podobe
ladja Argonavtov
Nikola
Tesla
londonski
nogometni
klub
prebivalka naselja Arto
krilo rimske konjenice
sredina
kopnega
Verdijeva
opera
skrajni
konec
polotoka
pika, točka (množ.)
radij
iridij
dežela v sred. Italiji
izbrana
družba
druž.
slovenskih
slikarjev
italijanska
RTV
priloga
Slovenskih
japonska
letalska
družba
avstr.
plavalec
Thorpe
ameriška
vohunska
organiza-
cija
UGANKARSKI SLOVARČEK:
CINABRO - ameriška igralka (Stephena), LACIJ - dežela v sred. Italiji, OVERTON - avstralska plavalka (Elli), RAT - ameriško otočje, TIKI -polinezijski duhovi, zaščitniki, LINER - turški igralec (Idil)
NAROČILNICA NA LIST
Ime in priimek.............................................Naslov........................................................
Pošta......................................................davčna številka.................................
Pišite nam na naslov: ZAVOD ZA KULTURO ŠOŠTANJ, REVIJA LIST, TRG SVOBODE 12,3325 ŠOŠTANJ ali na e-naslov: list.remja@gmail.com. Na obeh naslovih nas dobite za vsa vaša vprašanja, pobude ali obvestila.
I Vsem občankam in občanom čestitamo za 8. februar in jim želimo, da bi ga praznovali v družbi s kulturo.
Župan in podžupani, Svet Občine Šoštanj, Nadzorni odbor in Uprava Občine Šoštanj
Velenje
Sp Do 35 LIST OBČINE 2009
)
COBISS
V novo leto z glasbo in pesmijo
Foto: Dejan Tonkli
		
jgjffl. kB 'M		K: » % ^ 1 ’-àéì k Jf P
Jmi V		
	[ *71	
KNJIžNICP VELENJE