POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesnino Din JO.—, v Inozemstva mesečno Din /5.—, — Uredništvo In upravni Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14 33S. — Podružnice: Ljubljana, Df lavska zbornica — Celle Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali »glasi. M sluiije v seeialue namene delavstvu Ih nameščencem, vsaka beseda Din OM ita«. 39 • Maribor, ietrtek, dne 4. aprila 1940 Leto XV Strokovnjaki in politiki Od 26. avgusta minulega leta imamo pri nas novost. Nekaj članov beograjske pravne fakultete je postalo svetovalcev za vsa važnejša državna vprašanja. Ti redigirajo besedila zakonov, rešujejo probleme, poizkušajo, da viplivajo na ton dnevne politike. Ljudje vede, ljudje nevezani na konkretno odgovornost, svobodni končno vseh tuzemskih vplivov, ti so postali nekakšna astralna (vzvišena) bitja, ki bde nad našo politično stvarnostjo. Toda, istočasno nimamo normalnega strankarskega življenja. Nimamo skupščine, nimamo ostalih instrumentov za funkcioniranje demokracije. Vlada ima možnost, da samo tolerira opozicijo. To je ©d volje kogarkoli od njenih organov, »** <• i • t«»< *l«, ».>i \ od- tisno, ali je opoziciji sploh omogočeno življenje. In naravno je, da se mora za-raditega ta sama povreči tako obvezam *akor ozirom, ki ji omogočajo života-renje, s katerimi pa ne morejo rešavati Problemov. i !>’. V »V ' v' l '• ;■ “Služba za narod«, se je smatralo nekdaj, za toliko sveto, toliko vzvišeno, da ,0 je bilo treba vezati le z nekim pričanjem. In zaraditega ni nihče prejemal dnevnice. Delalo se je brezplačno. Ali, takrat je bil parlament posel privilegirancev (ljudi, ki so imeli predpra-^e), posel onih, ki so kaj imeli, od česar so živeli tudi takrat ko niso delali. Sem pa ne spadajo delavci. Oni morajo vsak dan delati v potu svojega obraza, da se prežive. Naravno je torej bilo, da se postavlja zahteva, da se delo v skupščini plačuje. To je tisti princip, ki ga zagovarjajo tudi strokovne organizacije, po katerem se plačujejo dnine za vsak dan dela za splošne posle in tudi za tiste dni, ko delavec ne po lastni krivdi more delati. Razumljivo je obsebi, parlamentarno delo zahteva študira-nlei pripravljanje na probleme. To se ne *jiore vršiti obenem, če mora človek ®**®t ur dnevno delati v kovinskem Ujetju ali pri stružnici. . ^a tem edinem primeru se vidi, da le določba v novem volilnem zakonu, P° kateri dobijo poslanci dnevnice samo za delovne dni, ponesrečena. Zadnji smo, ki bi se upirali vedi. Vsa oje aktivnost je usmerjena za ugotovitev resnice. In prav potem je veda najbližja proletarijatu; ona svoje cilje zenačuje z zgodovinskimi cilji razreda, ki mu pripadamo. Ali veda je eno in njeno kanu-iliranje (prilagojevanje) je drugo. — V konkretnem primeru je govor o drugem, govor je o ljudeh, ki jih ovira listje, da "i videli gozd. Še en načelni razlog govori proti tej Praksi. Politik v demokraciji doseže ?v°j položaj z zaupanjem najširših slo-,ev naroda. Osebno more grešiti, more biti njegovo staliče nepravilno. — imamo tudi ljudi s pravilnim starcem, vendar obstoija možnost izbire. Yda strokovnjak se pri nas postane po G Janki ospoaarsKa vojna pro N vi ii v I I a I iv etucui cezdalje h h ujsa Anglija in Francija hočeta zavreti izvoz živil z Balkana, petroleja iz Romunije in železa iz Švedske v Nemčijo Anglija in Francija hočeta zavreti izvoz J Anglija in Francija preprečitev uvoza 199.000 ton. Nemčija poskuša, da bi šved- it V ■ 11_ _ A_aI _ *_ D A X«/>/lolr/v/CA n/tl /\»n Mam X<«/\ A/ 4- n MO- r l/rt nr/vlAOM n t*nnrt T\vniT>\ to n «nr nm/irl/A. živil z Balkana, petroleja iz Romunije in železa iz Švedske v Nemčijo. Ni dvoma, da sta Anglija in Francija na delu, da poostrita blokado in preprečita, kolikor le moreta, vsak dovoz živeža in surovin iz nevtralnih držav v Nemčijo. Predvsem gre za preprečitev izvoza življenjskih potrebščin z Balkana v Nemčijo. V tem oziru nameravata Anglija in Francija pokupiti vse odvisne zaloge življenjskih potrebščin v balkanskih državah za gotov denar in jih seveda tudi preplačati. — Izvoz romunske nafte v Nemčijo je že v znatni meri oviran, ker švedskega železa v Nemčijo. V ta na- sko železno rudo prevažala iz švedske- men sta poostrili nadzorstvo nad ladijskim prometom v Severnem morju, vzdolž norveške in švedske obale. Angleška informativna služba, ki je izredno dobro podučena, pravi, da je Nemčija pred vojno dobavljala 22 milijonov ton železne rude iz inozemstva. Vsled vojne in izvajanja blokade je uvoz železne rudfe iz inozemstva v Nemčijo padel za 10 milijonov ton. Od 12 milijonov ton železne rude jih je pošiljala Švedska 9 milijonov ton. Toda vsled prevoznih težav jih more dobiti Nemčija samo še 5 milijonov ton. Kako zelo na- sta si Anglija in Francija zagotovili ve^zaduje izvoz švedske železne rude v like količine romunskega petroleja, ka- | Nemčijo preko norveškega pristanišča terega jima mora Romunija dobaviti, v Narviku, kaže statistika za mesec fe- kar gre na račun dobav, ki bi sicer šle v Nemčijo. Kot eno glavnih nalog pa smatrata bruar. Lansko leto v februarju je Nemčija tovorila preko Narvika 475.000 ton železne rude, letos v istem času samo Gotovo pa je, da bo država spričo velikega izvoza, ako ne pride do zastoja, imela od tega velike dohodke. Izvosna carina na tivlienske potrebščine Uvedene so nove izvozne carine na živino, meso, jajca itd. S 1. aprilom je vlada uvedla izvozno | potrebščin, predvsem na živino, meso, carino na celo vrsto naših življenjskih j jajca, slanino, pa tudi na konopljo, les, potrebščin, ki jo bodo morali plačati ekstrakte itd., bo pokazala bodočnost, inozemski kupci. a1 Uredba ima namen, da del bogastva, ki ga izvozimo, pride v prid državi, na drugi strani pa mogoče tudi, da se nekoliko zavre prekomerni izvoz. Nadaljnje posledice te uredbe bi utegnile biti tudi v tem, da bi izvozniki, pod pretvezo, da vsled carine niso več konkurenčni, pričeli pritiskati na cene na domačem trgu, vsled česar bi cena raznim življenjskim potrebščinam padla. Kakšne posledice bo torej imela uvedba izvozne carine na celo vrsto življenjskih Znatno poveCana carina na uvoz cele vrste življenjskih potrebščin. Razen carine na izvoz, je z novim finančnim zakonom zvišana carina na uyoz cele vrste predmetov, \Uii umt Država bo dobila iz naslova uvoznih carin nove, ogromne dohodke. Japonci so postavili „kltaisko“ vlado v Nankingu ki pa je razen japonskih ožjih prijateljev nihče ne prizna. ga pristanišča Lulea v Bolniškem zalivu v Baltiškem morju, kar pa je skrajno neugodno, ker je iz švedskih železnih rudnikov do tega pristanišča dolga pot po železnici. Razen tega je Botniški zaliv najmanj 3 mesece v letu zamrznjen. Turllfa In Nertitifa Turčija od 1. aprila dalje ne pošilja več življenjskih potrebščin v Nemčijo. Smrtne kazni za tiste, ki bi prikrivali kovine Nemška vlada se dobro zaveda, kaj pomeni angleška blokada za njeno vojno gospodarstvo. Zato je razumljivo, ako je pod temi okolnostmi izdala naredbo, s katero je zagrozena smrtna kazen vsakomur, ki bi prikrival kovine ali odpadke kovin, staro železje itd. Zaveznici zahtevata od Balkana nevtralnost Kakšen namen ima zavezniška vojska v Siriji in Palestini. Anglija in Francija zbirata vojsko v Egiptu in na vzhodu sploh. Nemška propaganda smatra to zbiranje vojske za nevarno balkanskemu miru. Pariški merodajni krogi pravijo, da ima Wey-gandova vojska namen ščititi balkansko nevtralnost. Anglija in Francija hočteta preprečiti, da bi postal Balkan oporišče ali ognjišče vojne. Zbiranje vojnih sil na vzhodu ima le ta namen. msmmmmmrntmmemmmm Letalski spopadi na zapadu Na fronti še vedno ni nobenih večjih akcij, zato pa je v zraku čim dalje bolj živahno. Letalski napadi in protinapadi se vrste drug za drugim. Zlasti nad Severnim morjem. Tako Nemci kot tudi Angleži napadajo iz zraka ladje in se trudijo, da bi jih potopili. Izgleda pa, da imajo ta bombardiranja malo uspeha. Japonska vlada je v zadregi, kaj naj začne na Japonskem. Vojna traja tam že skoro tri leta, in ako štejemo okupacijo Mjandžurije ter ustanovitev »neodvisne« države Mandžukuo v sklop japonskih vojnih akcij proti Kitajski, potem se vleče japonsko-lcitajska vojna že celih devet let. Kljub tej dolgotrajni vojni in silnim naporom Japonske, pa vojne na Kitaj- jjazu, za katere, po šaljivem statutu, | skem noče biti konec. Japonci so za-'obodana Jovanoviča za univerzo, je j sedli kitajsko obalo, prodrli na nekate-,r®ba pridržavati plašče in znanstveno rih mestih par sto kilometrov v notra-®*ati, Zat „„t,,smo mi ii t - • *• • '/-■»* i * ■ • t ■* y prepričani«' *^a vendarle treba, da najširše sla°2-C? °dločajo o sebi. Še velja oni p Vn' izrek Clemenceaua, da je vojna ge Več, Važna stvar, da bi se prepuščala lit;,6 °m’ to je, strokovnjakom ali po-1 a samo znanstvenim teoretikom. njost Kitajske, toda tam so se morali zaustaviti in znova pričeti boje s kitajsko armado pod Čangkajšekom. Zadnje čase so Japonci sploh zelo slabe sreče na Kitajskem. Na zapadu od kitajskega mesta Nankinga, kjer je bil sedež kitajske centralne vlade pred vojno, so bili poraženi in so se morali umakniti daleč nazaj, namesto, da bi bili, kot so se nadejali, zavojevali sedanje glavno mesto Kitajske, Čunking. . Veiiv i . „ , 'danje glavno mesto iviia)SKe, cunkmg. !g> Prelili**** b^Torrbiirv^mSlu^afhov-1' Y0,'n§ JaP?nsk° .vedno vVeč voinosospodarskih podpisov za težko voj- nar>a- S Čangkajsekom m mogoče skle-industrijo. i niti miru, ki ga pa Japonska nujno po- trebuje. V tej zadregi si je izmislila japonska vlada, da bi bilo mogoče končati vojno s Kitajsko na ta način, ako bi ustoličila na Kitajskem sebi prijazno kitajsko vlado in potem z njo sklenila mir. — V to svrho je pridobila nekega Vančingveja, ki seveda ne predstavlja nikogar. Ta »kitajska vlada« je sedaj se je rešila, priznana od Japonske in menda jo bodo priznali še nekateri prijatelji Japonske. Čim bo mogoče, bo Japonska s to vlado tudi zaključila mir in se potem s svojo armado umaknila v obmorska kitajska pristanišča. Na ta način upa Japonska kontrolirati vse kitajsko gospodarstvo in finance ter utreti pot svoji trgovini na Kitajskem. Kitajcem pa prepustiti, da razračunavajo med seboj, kolikor se jim ljubi. Ti računi so pa najbrž zmotni, Kitajci bodo skoro gotovo ostali enotni, Van-čingvejeva vlada bo ostala epizoda in potem bo šla vojna na ozemlju, ki ga bodo obvladali japonski topovi z morja, dalje. Potopljena ritmika podmornica Na Atlantskem oceanu je bila potopljena neka nemška podmornica, ki je torpedirala nek nevtralni parnik. Angleške in francoske križarke so jo zadele s streli. Posadka, razen kapitana, tmt Ui i * i . .i laponska vlada je razočarana Japonska vlada je razočarana. Vladi Anglije in Zedinjenih držav sta že izjavili, da ne priznavata nove Van-čingvejeve vlade. Anglija pravi, da bi tako vlado priznala samo tedaj, ako bi si pridobila zaupanje večine kitajskega ljudstva. Nemci zopet nad pristaniščem Scapa Flow. Reuter javlja, da so nemška letala^ snoči zopet napadla pristanišče Scapa Flow. Po nemških poročilih je bilo vieč ladij zadetih in težje poškodovanih, med tem ko trdijo Aincleži, da so napad popolnoma odbili in ni bila nobena' ladja zadeta od nemških bomb, pač pa je bilo menda eno nemško letalo zadeto in je padlo v morje. Lepo uspela socialistična konferenca v Trbovljah ob navzočnosti s. dr, Topaloviča. Dotna it* pa *svetu V pondeljek, dne 1. aprila se je vršila v »Delavskem domu« številno obiskana konferenca socialističnih zaupnikov, na katero so poleg trboveljskih zaupnikov prišli tudi odposlanci iz Zagorja, Hrastnika, Zidanega mosta in Hude jame. S. dr. Topaloviča so zaupniki ob pri-hoc.u navdušeno pozdravili. Konferenci je predsedoval trboveljski župan s. Jakob Klenovšek. Referat o notranji in zunanji politiki je imel s. dr. Živko Topalovič, čigar zanimiva izvaja-; nja so vzbudila mnogo pozornosti in' odobravanja. i O obnovi Socialistične stranke je poročal s. Klenovšek, ki je povedal, da so priprave za obnovitev strankinega delovanja v revirjih že zaključene. Tudi krajevni odbor za Trbovlje je že vzpostavljen. Po več kot desetletnem prisilnem političnem molku, ki je bil prekinjen le sem in tja ob priliki kakšnih volitev, ko so razni režimi dovolili navidez nekoliko političnega gibanja, bomo sedaj pričeli z. delom na vsej črti. Desetletje prisilne politične ohromelosti je doprineslo mnogo k neorientiranosti in zmešnjavi pojmov, ki se čuti tudi v revirjih. Socialistična stranka ima v revirjih vse predpogoje za uspešno delovanje. DrZavne proralunske dvanajstine Dvanajstine proračuna so odobrene za mesec april, maj, junij in julij ter zna-šajo din 5.125,531.108. Po odgovarjajo-1 čem razmerju je letošnji proračun za navedene mesece višji za 809,864.441 dinarjev. Iz čeSke Po sebi sodi. »Slovenec« z naslado objavlja ( vsebino komunističnih letakov, če je le naperjena proti socialistom. Da na ta način pomaga vršiti komunistično propagando, je jasno, toda namen posvečuje sredstva, glavno je, da se s tem tudi seje razdor med delavstvom in razkraja njegove vrste. Naj ibo delavstvo še tako defetistično razpoloženo, samo, da je neenotno, oslabljeno in nesposobno za kakršnekoli akcije! Za komuniste in defetiste so potem že druga sredstva na razpolago, da se jim pristriže graben. Dne 30. marca je »Slovenec« posvetil, takemu komunističnemu letaku kar cel članek. V članku med drugim pravi, da »Delavska Politika« oz. njen urednik s. Eržen ne ve, kakšne hlače bi si oblekel. Glede »Delavske Politike« in njenih urednikov naj bo »Slovenec« prepričan, da jim ni treba šele v garderobi izbirati Velike poplave sta povzročila Donava in Sava v njunem spodnjem toku pri Beogradu. Tako ogromne poplave še ne pomnijo. Beograjski kolodvor je odrezan od mesta. V vodi so vsi spodnji deli Beograidai Donava je poplavila ogromna ozemlja v Vojvodini in cela predmestja vi Novem Sadu. Pri Novem Sadu je dosegla Donava 684 cm nad normalo in je njen vodostaj za 25 cm višji kot 1. 1926., ko so morali prispevati za tpoplavljence tudi državni nameščenci. Iz Madžarske javljajo, da Donava upada. Železniške tariJe za blago bodo zvišane, V železniškem ministrstvu izdelujejo naredbo o zvišanju blagovnih tarif za prevažanje po železnici. Blago pa zaraditega ne bo cenejše. Od 15. aprila dalje bodo zopet vozili januarja ukinjeni vlaki. Med drugim bosta vozila zopet brzovlaka iz Maribora na Rakek in iz Rakeka v Maribor. Keramične delavce opozarjamo, da se nahaja delavstvo v keramični tovarni v Libojah pri tiste izpred skupščinskih volitev v 1. 1938. Novozelansko vlado odobri delavska stranka V Novi Zelandiji (otok pri Avstraliji) sestavljajo novo vlado, ker je ministrski predsednik Savageon umrl. Generalni guverner je imenoval za predsednika vlade dosedanjega podpredsednika Fra-serja. Imenovanje je pa le provizorično in bo izvršeno definitivno imenovanje šele, ko bo sestavo vlade odobrila delavska stranka. Nova Zelandija je med socialno najbolj urejenimi deželami. — Dobro splošno starostno zavarovanje državljanov imajo tam že nad štirideset let. Pred trgovinskimi poga|a-nji med Angll|o In Rusl|o Iz Rima poročajo, da je ruski veleposlanik Majski stavil angleškemu zunanjemu ministru formalni predlog za nadaljevanje in sklenitev trgovinske pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Anglijo. Isti viri trdijo, da pa Anglija in Francija stališča do Rusije še ne nameravata izpremeniti in tudi ne poslabšati odno-šajev z njo. Enako so na Švedskem mnenja, da ruska politika stremi po zbliža-nju z Anglijo. 100.000 kron za ubeglega Smudeka. Nedeij- ski praški listi so objavili debelo tiskan proglas vlade Protektorata, da je razpisana na glavo ubeglega dijaka Jana Smudeka, obdolženega umora nemških finančnih organov in obmejnega ' Ako imajo gospodje korajžo, naj si enkrat po stražnika, nagrada 100.000 kron, to je 165.000 vrsjj oblečejo vse te različne hlače in se po-din, ki jih prejme oni, ki bi javil oblastem skri- kažejo v naši javnosti. Četudi je pust že minul, vališče Smudeka, ali sploh pnvedel oblastne , , ., ... , . . organe na sled ubeglega dijaka. Poročilo pravi smo prepričam, da bo to na,bol,sa harlek.ni-obenem, da se je Smudek iminulo soboto ipojavil jada, ki jo je svet kdaj videl in imsla eNUo'vJaDobaib„ ti.uk, ki so se pričeli prvi oboroževati, da so se tfb-orožili s slabšim orožjem, kot pa ga imajo tisti, ki so se odločili za oboroževanje pozneje. Naj’novejše vesti Resnica o izgubljenih letalih. Havas' zavrača nemška poročila, ki trdijo, da so izgubili zavezniki v sedanji vojni' že 235 letal, medtem ko nemške izgube ne presegajo številke 80. Zavezniki bodo v kratkem izdali točimo statistiko, iz katere bo razvidno ravno nasjprot-no stanje. Holandski protest v Berlinu. Holandska vlada je naročila svojemu poslaniku, da vloži v Berlinu oster protest radi bombardiranja nemških letal nad Holandsko, kjer so Nemci napadli holandske ladje, čeprav so bile čista jasno vidne holandske barve in je bilo pri tem več smrtnih žrtevi. Sovjetski poslanik v VVashingtonu je včeraj obiskal zunanje ministrstvo in je imel tam enourni razgovor z državnim tajnikom. Zane Grey: 89 Mož IX ^ozda »Ho, dragica, pa ste se res zmotili, ali right, — če ste mislili, da se bom ravno tako plazil pred vami po kolenih, kakor ostali vaši oboževalci«, je rekel s hladnim poudarkom. Bo je prebledela in v njenih očeh se je zabliskalo, a v potezah njenega obraza, čeprav se je odražal v njem srd in jeza, je čitala Helen neprijetno začudenje. »Ostali oboževalci? Največja zmota bo pri tem najbrž način vaše lastne domišiije«, je odvrnila Bo rezko. »Jaz, da si domišlujem? Niti najmanj. Vi me še niste razumeli. V teh dneh jaz sam sebe do odvratnosti sovražim,« »Nič čudnega. Jaz vas gotovo sovražim — iz vsega srca!« Po tem odgovoru je cowboy povesil glavo in ni videl, kako je Bo ponosno odplavala iz sobe. A slišal je, kako so se duri za njo zaprle. Počasi je stopil proti Heleni. »Kvišku glavo, Las Vegas«, je rekla Helen smehljaje se. »Bo je pač zelo vročekrvna.« »Miss Neli, zdim se sam sebi kakor pes, čimbolj zaničljivo z menoj ravna, tembolj jo ljubim«, je rekel ves pobit. Heleninemu prvotnemu, instinktivnemu dopa-denju nad tem cowboyjem se je pridružilo še občudovanje in spoštovanje in vedno bolj je cenila njegov močan, zvest, razvoja sposoben značaj. Carmichaelov obraz in roke so bile rdeče, od zimskih viharjev raz- pokane; usnje njegovih zapestnic, pasu in škornjev je bilo svetlo obdrgnjeno in že čisto tenko j tenke plasti iprahu so se luščile od njega, ko je težko sopeč stal pred njo. Ni več izgledal kakor pravi, gibčni cow-boy, ki je vedno pripravljen za ples, vragolije ali za kak pretep. »Kako ste mogli, za božjo voljo, jo tako razžaliti««, ga je vprašala Helen. »Bo je vsa iz sebe. Nikdar je še nisem videla tako razkačene kakor danes.« »Miss Neli, je pač tako prišlo«, je začel Carmi-chael. »Gotovo je Bo vedela, da sem vanjo zaljubljen. Prosil sem jo, da bi se z menoj poročila, pa ni hotela reči niti da, niti ne . .. In, kakor se to (prostaško sliši, — nikoli me ni pustila na cedilu, to je enkrat gotovo. Imela sva večkrat prepire, — dvakrat sva se sprla prav hudo, tako hudo pa še nikoli ko danes.« »Bo mi je pravila o nekem sporu«, je rekla Helen. »Bilo je, če se ne motim — radi tega, ker ste se opili, — takrat —« »Res je. Imela je takrat spet enkrat enega svojih ošabnostnih napadov in tedaj sem se enostavno na-pil.« »A to ni bilo prav«, je ugovarjala Helen. »V tepi si nisem čisto na jasnem. Glejte, jaz sem se pogostokrat opil, predno sem prišel sem. Tukaj pa sem šele zdaj samo enkrat bil pijan. Moji tovariši doli v Las Vegas bi mi tega nikoli verjeli. No, obljubil sem Bo, da ne bom tega nikoli več storil in držal sem se dane besede.« »To je lepo od Vas. A povejte mi zdaj, ali je zdaj res tako jezna?« ... n ■ »Bo koketira z vsemi fanti«, je priznal Carmi-chael in povesil glavo. »Prejšnji teden sem jo vzel s seboj na ples, — v občinski dom; bilo je prvič, da je z menoj kam šla. Sem bil resnično ponosen... Ali ta ples je bil zame pravi pekel. Bo je zavrgla vse ob-zire in jaz —« »Povejte mi, — kaj je napravila?«, je zaskrbljeno poizvedpvala Helen. »Jaz sem za njo odgovorna. Na moji skrbi je, da se dostojno obnaša.« »O, nočem trditi, da se ni obnašala, kakor Pfi' tiče dami«, je odvrnil Carmichael. »Je pa — kako bi rekel, — no, vsi tisti zanikerneži so izgubili pn nji svojo pamet in — Bo mi ni ostala zvesta.« »Dragi prijatelj, je li Bo z vami zaročena?« »Bog, — če bi le bila!«, je vzdihnil. »Kako morete potem reči, da vam ni ostala zvesta? Bodite pametni.« »Mnenja sem, da nihče, ki je zaljubljen, ni pameten«, je odvrnil cowboy. »Ne vem, kako bi vam to povedal, imam pa občutek, da je Bo meni in vsem ostalim fantom zaigrala — preklemano zlobno burko.« »Torej menite, da flirta?« »Tako sodim.« »Las Vegas, bojim se, da imate prav«, je rekla Helen z ras-točo zaskrbljenostjo. »Pripovedujte dalje; povejte mi, kaj se je zgodilo.« »Ha, tisti Turner, ki za Beasleya jaše, ta je bil kar obseden na Bo«, je odvrnil Carmichael, ki je govoril mukoma, kakor da ga spomin na to boli. »No, jaz za take telovadce nisem preveč navdušen. Ne iz' gleda sicer napačno, je zastaven, velik živinski'gonjač, kakor nalašč ustvarjen, da dekletom glavo meša. —■ Hvali se, da vsako lahko spravi podse in ne dvomim, da je to res. No in ta se je neprenehoma sukal v bližini Bo. In potem mi je odžrl enega mojih iplesov z Bo. (Dalje prihodnjiC-l HOŠiU Ucaiev TRBOVLJE •Zmaga liste »Zveze rudarjev Jugoslavije« pri volitvah v krajevno Bratovsko skladnico Preteklo nedeljo, dne 31. marca so volili^ trboveljski rudarji sivioje delegate v skupščino krajevne Bratovske skladnice. Volilnih upravičencev je bilo 2560 volilo jih je 64 odst. ali 1634 Pravilno oddanih glasov je bilo 1558 neveljavnih glasov je bilo 76 Dcoile pa so glasov pri volitvah: •I S £ % io = ~ c Ed) 2 « o. 2- £ = Mm O S mo »Zveza rud. Jugosl.« ?>Jugosl. strok, zveza »Jugoras« (ZZD) »Nar. strok, zveza« (ni mogla postaviti •Neorganizirani, levi 893 469 196 liste) 662 466 171 118 548 + 231 + 3 + 25 MARIBOR Volitve so prinesle lepo zmago listi »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Med trboveljskimi rudarji je zopet pričel zmagovati zdrav, razum. Značilno je, da levičarji niso mogli sestaviti svoje liste, dasi so vložili v to delo precej na-Pora. Rudarji so se v velikem številu uprli agitaciji takozvanih levičarjev, ki so agitirali za abstinenco, .ki bi bila na korist samo belim in zelenim. Hud poraz je doživel »Jugoras«, ki je zbral za vložitev) kandidatne liste 312 podpisov volilnih upravičencev, dobil je pa samo 196 glasov. Kako naj živi rudarski vpokojenec? Rudarski vpokojenec nam piše: Mesečno dobivam din 569.50 pokojnine. V začetku marca t. 1. sem si kupil 50 kg krompirja in sem iplačal z-anj din 87.75. Krompir smo do konca marca pojedli in sedaj sem moral znova po krompir. Lajhko pa si mislite, kakšne oči sem napravil, ko mi je prodajalec rekel, da zahteva sedaj za 50 kg krompirja din 125. Kar poglejte, za koliko se ie podražil samo krompir v enem samem mesecu, da o dtugih življenjskih potrebščinah ne govorim! Na srečo stanujem v občinski hiši in plačam samo din 70 stanarine. Toda vsak lahko na prste izračuna, koliko mi ostane 'denarja od 'ftoje pokojnine za preživljanje, pa makar žulim z družino sam krompir. — Te številke govore bolj glasno, kot vse drugo, da je .potrebno in sicer nujno potrebno zvišati pokojnine. Ako t^avijo, da to ni mogoče iz skupnih rezerv bratovskih skladnic, ker mora biti tisti denar prihranjen za ne vem kakšne svrhe, potem bi bila Pač dolžnost dtžave, da prispeva za saniranje pokojninskih skladov bratovskih skladnic, ^ ‘ . • < I < Mi smo .plače- vali prispevke v .blagajno 'bratovske skladnice v zlatu, vojna j«i požrla naše zlato, toda država je dobila reparacije in na račun teta reparcij bi naj dobile svoj del tudi bratovske skladnice. Občni zbor del. kult. društva »Vzajemnost« se bo vršil M sredo, dne 10. aprila ob 6. uri zvečer v »Delavskem domu«. Člani, pridite! — Odbor. »MlaMi starci« na odru. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« uprizori v nedeljo, dne 7. aprila ob .pol 4. uri popoldan v »Delavskem domu« veseloigro v 3. dej. »Mladi starci«. — Vstopnice so v predprodaji v trgovini »Delavskega doma«. Vabi — odbor. LIBOJE Delavstvo v Keramični tovarni v boju za kolektivno pogodbo. Že zadnjič smo poročali, da ,e Keramična industrija odpovedala kolektiv-!'.t> Pogodbo, ne da bi bila navedla pravi vzTok. Ker sedanje mezde nikakor niso v skladu z draginjo, je delavstvo na občnem zboru podružnice SDSZJ sklenilo zahtevati povišanje mezd. Zal da gospodje v tovarni nočejo razumeti tež-koč delavstva. Kadarkoli pride do kakšne mezdne razprave, pridejo vedno z novimi izgovori. Največkrat se izgovarja podjetje, da ni naročil, kljub temu, da se polno obratuje. Delavstvo bi zlasti želelo, da bi se podjetje držalo tistega, kar podpise. Potem bi bilo mnogo .manj sporov ‘radi mezd m podobno. _ Zadnje čase je podjetje uredilo za 'delavstvo jedilno sobo in postavilo v mo tudi star radio. Tako nam sedaj igra godba, kadar použivamo naša iborna kosilca ki večkrat obstoie tudi iz samega suhega ruha, ker več kot za kruh oče številne družine jak ne zasluži. i.lU ,1.41 u v 5*th •j , 111 Bolj kot lettilnica, radio in lepe sklede, nam je /potrebna casu .primerna mezda. Upajmo, da se nam bo Posrečilo, podjetje pripraviti do tega spoznanja, ko pride do pogajanj. Zato .pa, delavci in delavke, kdor med vami še ni organiziran, naj se nam v teh odločilnih trenutkih pridruži in potem vztraja z nami tudi v 'bodočnosti. ČRNA PRI PREVALJAH “Vzgledna deklica« na odru. »Vzajemnost« ^PfVori dne 7. aprila ob 3. uri popoldan v dvo-dekV ^os^dne Knez "burko v 3 dej. »Vzgledna ■nat'1'8*' Vstopnina običajna. Fant, ki iščeš , del i' 'n °^e' k* s* belita imeti —, kot tudi vsako na V' k* hoče biti »vzgledno dekle«, »pridite Prel ° Pr'reditev. Videli boste, s kakšnimi zase t2__Pnporoča odbor. ».Delavska Politiko** ne dobiva nobenHi subvencij, zato poravnaj naročnino! j Ali mora član OUZD res toliko časa čakati na odločitev? Pod tem naslovom smo objavili v št. 31 »Delavske Politike« sestavek, na katerega nam je poslal OUZD v Ljubljani daljše pojasnilo. Iz dopisa OUZD navajamo: Delavec B. M. je dne 13. avgusta izjavil zdravniku, da mu roka že teden dni zateka, ne spominja pa se, da bi se bil kaj zbodel ali ranil. Delodajalec j« prijavil nezgodo šele 22. novembra, med tem ko se je B. M., kakor se je naknadno ugotovilo, nezgoda pripetila 10. avgusta. Ko je uradov zdravnik v Mariboru dne 23. novembra ugotovil nezgodo, je delavec tudi šele povedal, da se je prvič ponesrečil že 1. 1931 in ds dobiva rento. OUZD v Ljubljani je za to izjavo delavca zaznal 28. novembra 1939. Radi ocene stopnje zmanjšane delazmožnosti skupno za obe nezgodi, je OUZD z dopisom na SUZOR v Zagrebu zahteval vrnitev nezgodnega spisa iz leta 1931 in potem ta spis urgiral dne 4. marca 1940. Nezgodnega spisa od SUZORja .pa OUZD še ni prejel. Da ponesrečenec ni prišel do dajatev, je torej deloma kriv sam. — K temu pojasnilu dodajamo: Res je delavec deloma sam kriv, ker ni takoj vsega navedel, kar bi bilo potrebno v zvezi s staro in novo nezgodo, toda od 23. novembra 1939 do marca 1940 je pa vseeno precej časa in bi se — po mnenju lajikov — vprašanje izplačila rente med tem dalo pa vendarle urediti. In zakaj se ni uredilo? Delavec je dne 13. februara 1940 pisal SUZORju, naj vendar rešijo njegovo zadevo. Par dni nato je od SUZORja prejel odgovor, da bo rešitev prispela iz Ljubljane. — OUZD pa ugotavlja, da SUZOR kljub urgenci od strani OUZD dne 4. marca 1940 še vedno ni poslal v Ljubljano niti zahtevanega akta o stari nezgodi iz 1. 1931. — Najmanj kar se more od SUZORja zahtevati je, da poišče akt v registraturi in ga pošlje OUZD. Da je bilo za tako reč potrebno več mesecev, ne bo nihče verjel. Toda, ako že akta niso poiskali poprej, bi bili lahko to storili vsaj 13. te-bruarja, ko je prispela prošnja ponesrečenca v Zagreb. Ponesrečenec je res prejel kratek odgovor od SUZORja, iz pojasnila OUZD pa vidimo, da pri SUZORju tudi še potem, ko so dobili prošnjo ponesrečenca, niso poiskali akta. Kajti OUZD je 4. marca potem tudi sam urgiral akt, toda vsaj do 15. marca ta akt še kljub temu ni prispel v Ljubljano. Mi ne napadamo socialnega zavarovanja, ne moremo pa se vzdržati kritike nad takim poslovanjem, ki jo moramo iznesti javno in to tembolj, ker prizadeto delavstvo v samoupravah ne more priti do besede potom svojih izvoljenih .delavskih zastopnikov. Gornji primer pa menda najbolj nazorno kaže, kako potrebna bi bila samouprava v delavski zavarovalni ustanovi. G. komisarja pri SUZORu naprošamo, da se za slučaj zanima in ukrene .potrebno. Ceste orjejo. Po naših cestah prevažajo zadnje čase s tovornimi avtomobili velike množine paličnega železa. Te železne palice so pa mnogo, predolge, da bi jih bilo mosoče spraviti na avtomobil, ampak mole do polovice preko šasije in ker so težke, se obesijo do tal. tako. da jih avtomobil pravzaprav, vleče za seboj. Kaj pomeni to za ces.to, menda ni treba posebej poudarjati. Te železne palice, ki jih vlečejo tovorni avtomobili za seboj naravnost orjejo cestišče, kakor se to dela takrat, predno začno popravljati cesto. 1' t 1 — Merodajni storijo prav, ako bi zaščitili naše ceste, dokler je še čas. XI. Mariborski teden se b.o letos vršil v času od 3. do 11. avgusta. Smola mestnega avtobusa — zgovorno priča o stanju cest v Slo renskih goricah. Mestni avtobus, ki vozi na progi Maribor—Ljutomer, je dne 31. marca t. 1. zjutraj obtičal pri Begovi v blatu. Iz blata ga je rešil avtobus, ki .pripelje iz Ljutomera v Maribor. Radii tega so imeli potniki iz Slovenskih goric zamudo, namesto ob 8. uri zjutraj so prišli v Maribor ob % 10. uri dopoldne. Za avtobusni promet so potrebni ne samo avtobusi, ampak tudi dobre ceste. Ako bodo ceste preko Slovenskih goric orali avtobusi, niko ' i' * - , Na progi Maribor—Ljutomer je bil s 1. aprilom otvorjen redni avtobusni promet mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru. Tujski promet. Minuli mesec je obiskalo naše mesto 1.231 tujcev. Trije sodniki civilnega senata so te dni preprečili beg nekega ponarejevalca denarja, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu. Pobegnil je pazniku in stekel po hodniku na sodišču, kjer so se ravno pogovarjali sodniki civilnega senata, med njimi tudi sodni svetnik ar. Senior, ki je begunca prijel in zadržal, dokler niso prišli pazniki in ga odvedli nazaj v zapor. Sodišče je razpravljalo o tragični smrti učiteljice Gizele Filipičeve, ki jo je dne 17. januarja t. 1. povozil 63 letni avtoizvošček Ferdinand Csem.be s svojim taksijem. Csemibe se je zagovarjal tudi radi neke manjše nezgode. Obsojen je bil na 5 mesecev in 10 dni zapora. 110 pevcev in pevk mladinskega zbora meščanske šole iz •Rakeka bo v soboto, dne 6. t. m. ob 20. liri nastopilo v dvorani »Sokolskega doma«. Narodno gledališče. Sreda, dne 3. aprila: zaprto. Četrtek, dne 4. aprila ob 20. uri: »Trideset sekundi ljubezni«. Premiera. MUTA Veliko senzacijo smo imeli dne 31. marca v našem sicer tako tihem kraju. Obiskal nas je naš bivši poslanec gosp. Gajšek, ki je priredil javen shod, na katerem nam je poročal o svojem delovanju, ko je bil Zivkovičev, nato Jevtičev in potem Stojadinovicev poslanec. Gospod poslanec se je najprej spravil nad s. dr. Reismana. Rekel je, da on ne misli tako izkoriščati ljudi, kot jih s. dr. Reisman, ki na shodih prodaja »Delavsko Politiko«, da si je sezidal v Mariboru štirinadstropno hišo. On, bivši poslanec Gajšek, je prišel na Muto z namenom, da pomaga ljudem. Kdor je vi zadregi radi davkov, ali si želi kakšno službo, bodisi državno ali samoupravno, on, Gajšek, bo vsakomur pomagal. Mi smo kar zijali, ker po pravici povedano, da do danes še nismo veoeli, kakšnega velikega dobrotnika nam je naklonilo nebo. G. Gajšek, ki dela samo za boglonaj, se je pripeljal na shod z luksuznim avtomobilom, ki so mu ga menda podarili hvaležni volilci, da jih lahko večkrat obišče. Po shodu se je hotel g. Gajšek naglo odpeljati najbrž še kam drugam. Ko pa je hotel pognati motor, ni šlo in ni šlo, motor se mu je sipuntal. Kaj takega si še volilci pod Jevtičem in Sto-.iadinovičem niso smeli dovoliti naprani g. poslancu. Toda avtomobil je bolj trmast, kot pa so volilci. Zato je g. Gajšek moral najeti štiri moške, ki so mu rinili njegov avtomobil proti Vuzenici, Mnogo so se mučili, predno so sti-ščali gos-poda poslanca in njegov avto z Mute. Potem so ga pa pustili na cesti. 1 rišla sta od nekod dva mehanika, ki sta Pregledala vozilo, pa nista mogla odkriti nobene napake. Sest ur dragocenega časa je zamudil g. bivši- poslanec, predno je prišla rešitevi v podobi Vošinekovega tovornega avtomobila iz Dravograda. Sedaj je moral g. poslanec kupiti vrv, toda ne, da bi se iz obupa obesil, ampak da je lahko privezal svoj nepokorni avto na tovorni avto, ki ga je potem zapeljal menda v Maribor. Tej zadregi g. poslanca so se prav zadovoljno muzali hribovci, katerim je govoril na shodu svoje odrešilne besede in, pa mnogi, drugi, ki tudi sicer poznajo g. Gajšeka. Zai Muto in Vuzenico je bila res novost, da se jel od njih odpeljal poslanec privezan z vrvjo za tovorni avtomobil.' Delavci na Muti pa se bomo potrudili, da bomo kmalu povabili na shod s. dr. Reismana, da nam bo povedal še tisto, kar nam je g. Gajšek pozabil povedati, pa nas vseeno silno zanima. Za g. Gajška bomo pa napravili javno ztoirko, ker kakor se kaže in kakor nam javljajo tudi odnekod iz Vojvodine, revež nič. nima. STUDENCI PRI MARIBORU Nove tatvine. V noči oid ponedeljka na torek dne 2. aprila so neznani tatovi, odnesli hišnemu posestniku Gradišniku v. Erjavčevi ulici precej težko nakovalo in ga v Mariboru drago prodali znanemu kupcu starega železa. Za denar so si nato privoščili dobro južino. Nakovalo je dobil posestnik že nazaj, tatovom pa so orožniki na sledu. TEZNO PRI MARIBORU Del. kult. društvo »Vzajemnost« priredi v soboto, dn% 6. t. m. s pričetkom ob 20. uri v gostilni Felič družabni večer z zelo pestrim sporedom. VabMeni vsi! — Odbor. LITIJA Zopet nesreča. Dne 1. aprila je hotel lesni delavec Franc Matozu, zaposlen pri' lesni industriji Kunstelj, prirezati neko desko za rezanje mesa za svojo domačo tporabo. Ker pa je na stroju težko prirezavati tako kratke deske in Matozu tega dela ni bil docela vešč, Ka ie žaga zgrabila in mu odrezala štiri prste na levi roki. Ponesrečencu je nudil pomoč g. dr. Ukmar, nakar je>bil prepeljan v bolnišnico. Prvi letošnji zlet naših delavskih kolesarjev, Podr. 1. Del. osred. koles, društva bo v nedeljo, dne 7. aprila. Odvoz izpred društvenega lokala ob 1. uri pop. Člani in prijatelji, udeležite se zleta. — Odbor. GUŠTANJ Občni zbor podružnice SMRJ bo v nedeljo, dne 7. aprila s pričetkom ob 9. uri dop. v društveni sobi pri Hladeju. Dnevni red: 1. Pomočilo funkcionarjev: 2. poročilo obratnih zaupnikov; 3. volitev novega odbora: 4. poročilo o pomenu strokovne organizacije. Udeležba vseh članov dolžnost! LJUBLJANA Plesni venček ljubljanskih pekovskih pomočnikov bo v soboto, dne 6. aprila ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Metropol« (Miklič). — Vse prijatelje prijetne zabave vabi k udeležbi odbor. CELJF Okrog 40 tožb proti Westnu so vložili pri okrožnem sodišču bivši Westnovi odpuščeni delavci za plačilo odškodnin, češ, da po krivdi tvrdke Westen od takrat naprej ne morejo dobiti nikjer več službe. Vsak izmed delavcev toži za nad 12.000 din in tečejo vsled tega pravde pri okrožnem sodišču. Zastopajo pa delavce skoro vsi celjski odvetniki, katere jim je dodelila Odvetniška zbornica na podlagi ubož-nih spričeval, ker mora imeti pred okrožnim sodiščem vsaka stranka svojega odvetnika. — Tvrdko Westen pa zastopa v vseh tožbah odvetnik dr. Skoberne. Končana ni še notiena pravda. Tvrdka Westen odgovarja sedaj na tožbe tudi s tem, .da ni natisnila delavcem v službene knjige namenoma svoje tvrdke z rdečo štam.piljko, ter da ima tako zelo rdečo štampiljko med drugim tudi rudnik v Velenju. Pri mestni občini zaposleni delavci se pritožujejo, da nekateri poročeni delavci dobe za ženo družinsko doklado, drugi pa ne. Posebno nerazumljivo je to, da ravno delavti z veliko družino ne dobe za ženo doklaoe, čeravno so te družine navezane na edini dohodek očeta oziroma moža. Mogoče se doklade za žene dele po kaki posebni lestvici. Neštetokrat je bilo obljubljeno, da bo mestni svet to vprašanje rešil in uredil, da bodo imeli vsi enake pravice. Upamo, da bo g. župani: tej stvari posvetil vso ipažnjo in jo rešil v prid in dobro prizadetih delavcev, LAŠKO Odgovor, kakršnega si gospodje zaslužijo. »ftova Pravda« št. 11 z dne K. marca nam odgovarja na naš članek z dne 27. febr. 1940 ' glede iiigijens.Kili razmer v laški pivovarni. | Plavi dopisnik pa piše povsem o drugih stva-reh, saino o tem ne, kako mislijo reševati hi-jgijenske razmere v tovarni. Zakaj je delavstvo ; laške pivovarne 100 odst. organizirano v NSZ, j nam je prav dobro znano, ker pač živimo v časih kruhoborstva. Zakaj plavi dopisnik ne pove, čigava je zasluga, da so ljubljanski pi-| vovarniški delavci oosei, - i-, Ali ni to vnebovpijoče? Na eni strani dvojni zaslužek in izobilje, na drugi strani brezposelnost, 'pomanjkanje in beda. Tega bi ne bilo, ako bi se upokojencev ne nastavljalo v privatnih podjetjih in po občinskih upravah. Sploh bi bila dolžnost merodajnih, da onemogočajo Gradnja kanala med Bugom in Dnjeprom. Gradnja prekopa, ki bo vezal reke Bug, Pripet in Dnjepr, je v polnem teku. Pričakujejo, da ' bo možno že v aprilu otvoriti promet med Čr* ^ nim morjem ter med Bugom—Vislo, »Ceps« ! pravi, da bo imela ta nova zveza po vodi velik pomen za dobave iz Rusije v Nemčija. VABILO v? na redno letno skupltlno »ZADRUŽNI DOM« v stavbena zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru ki se bo vršila v sredo, dne 24. aprila s pričetkom ob 18. uri v zadružni pisarni, Ruška c. 5. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Sklepanje o letnem zaključku, o uporabi prebitka in o podelitvi razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru. 6. Volitev dveh članov upravnega odbora, 7. Volitev enega člana nadzornega odbora. 8. Predlogi in pritožbe članov. 9. Raznoterosti. Če skupščina ob napovedanem času ni sklepčna se vrši pol ure pozneje druga, ki sklepa veljavno neglede na število navzočih zadružnikov. (§35 zadr. pravil.) Upravni odbor. Nadzorni odbor. tako početje, ne pa, da ga še sami podpirajo in s tem povečajo brezposelnost in nezadovoljstvo. Koliko nižje inteligence se poteguje za službe, a zaman, ko pa imajo upokojenci prednost. Marsikaterega upokojenca sem že slišal, ko je rekel: »Imam malo pokojnino in ne morem živeti in svojih otrok šolati brez postranskega zaslužka.« Nihče pa ne vpraša in nikdo ne pomisli, kako naj živi in svojo deco pošilja v šolo oni, ki niti dinarja ne zasluži in ima ravno taiko družino kot pa upokojenec. Gospodje, ki ste na oblasti, pokažite, da imate t-.i socialnega čuta in odpravite ta socialni 3 * Razen vprašanja zaposlitve upokojencev, je še vprašanje zaposlitve posestnikov in kmečkih sinov z bogatih kmetij po tovarnah, dočim revež brez imetja tava brez posla na cesti. To vodi v komunizem, kakor hitro bo pa tega konec, bo pa komunizem sam prenehal. Le zadovoljen podanik je dober državljan! Eden za vse brezposelne. (Članek priobčujemo, ker izraža mišljenje tisočev brezposelnih, dasi je razlika med starimi in novimi vpokojenci, med vpokojenci s-jtronskimi penzijami in crugimi. - *• - Prenehanje zaposljevanja upokojencev pa bo rodilo tudi še eno dobro. Tisti, ki so v državnih službah, bodo v zavesti, da po upokojitvi ne bodo dobili nobene stalne službe več, začeli uvidevati potrebo po organizaciji! in boju za zboljšanje plač ter pokojnin. v 11«« i • ■ ■ : - «* • •*<« Op. ur.}. Koliko ji bilo plaianlh kmetilkih dolgov v treh letih Priviligirana agrarna banka je prevzela kme-tiške dolgove, da sanira zadblžene denarne zavode. Ti dolgovi so znašali ob prevzemu 3.141.1 milijonov dinarjev. Od teh dolgov je bilo plačanih v treh letih le 338.7 milijonov dinarjev. Po področjih se deli ta dolg tako-le v milijonih dinarjev: Beograd 1438.4 plačano 183.3 Zagreb 520.7 plačan-o ;>6.7 Sarajevo 344.9 plačano 23.1 Iz pregleda je razvidno, da se teh dolgov vsako leto odplačuje manj. Najmanj plačujeta Sarajevo in Zagreb. Odplačila v celoti nazadujejo vsako Leto takole: plačanih dolgov je bilo 1937 din 143,475,000, 1938 din 130,425.000 in 1939 še din 64,761.000. Gospodarski listi se zaraditega jeze in pravijo, da je temu vzrok kmetiška malomarnost in de-magoška propaganda, da se bodo ti dolgovi odpisali, Ministrstvo financ je zaraditega sklenilo, da naj se dolgovi prično energično izterjevati". Obdolžitev je težka. Iz pregleda je razvidno, da odplačila nazadujejo vsako leto. To prej do> kazuje, da je plačevanje kmetiških dolgov vsako leto težje, ker kmet še vedno ne prenese bremen. Socialni položaj kmetov se v zadnjih letih ni izboljšal, da bi lahko .prenašal stara bremena in nova. Taka obremenitev se lahko sanira v petdesetih ali sto letih, ne pa v dveh decenijih, najboljša sanacija bi pa bila, da se res potrebnim dolžnikom, zlasti malim, ker je njih gospodarski radij premajhen, dolgovi odpišejo. . Radi vojne so sc cene življenjskim potrebščinam in drugim proizvodom tudi na Švec^ skem, kjer je doslej vladalo blagostanje, znatno zvišale. Na newyorikih podzemskih železnicah, ki prevozijo dnevno nad 1 milijon potnikov, je te dni izbruhnila stavka. Da bo stavka čim preje končana, bo posredoval tudi newyorški župan La-guardia. Delavski pravni svetovalec Hranilno in posolilno druStvo delavcev v Mariboru reg zadruga z omejeno zavezo Frankopanov« ul. 37 (v lastni klil) - Telef. 26-35 Račun pri Poštni hranilnici št. 131.43 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4% odn. 5°/0 proti odpovedi. Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. Zadružni delež znaša Din 200-— Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. urr Dolg pri trgovcu Vprašanje: V letih 1936 in 1937 sem jemal pri trgovcu na knjigo razno blago, a sem. potem pustil to trgovino, ker se mi je trgovec zameril. Za ostanek dolga me je trgovec tožil in sva se potem med seboj poravnala, ker sem plačal dolg, a 3 odst. sem si odtegnil od dolga, pa me trgovec sedaj še zato terja. Ali je upravičen? Odgovor: Če ste bili od trgovca že tožen in sta se nato poravnala, morate pač plačati tako, kakor sta se poravnala. Preko te poravnave trgovec ne more od Vas ničesar terjati, Vi pa si zopet ne morete samo-lastno odtegniti 3 odst. od dolga, če se niste tako pogodili, t \ a -s Najem posestva (Senovo) Vprašanje: Sem rudar z majhnim posestvom, katero sem dal za preteklo leto 1939 v najem, izvzemši vinograd. Nisem pa o tem napravil nobene pismene .pogodbe, pač pa je bila žena kot priča navzoča. Najemnik si sedaj lasti pravico do zemlje še to leto in ne pusti niti žene, Priporoča se PREDTISRARIJA za vse vrste ročnih de/ NIFERGAL, MARIBOR, Koroška cesta št. 1 val posestvo, pa mi tega najemnik ne pusti-fiiti mene v hišo. Jaz bi rad sam letos obdelo-Kaj naj stojim? . r, Odgovor p Veljavna ie vsaka pogodba, 'četudi ni pismeno sklenjena. Pred sodiščem pa je treba-seveda pogodbo dokazati. Pismenost pogodbe Vam samo olajša v takem slučaju dokaz. Seveda je tudi žena veljavna priča. Ako ste se res tako pogodili, kot trdite, in se najemnik noče umakniti, Vam ne preostane drugega, kakor da greste k sodišču in predlagale, da ga najprej povabijo k poizkusu poravnave, da se prostovoljno odseli in Vam izroči posestvo, v nasprotnem slučaju ga morate pač tp-žiti. ' , Obiščite Jarlbonko menzo" n« Slomlkovnm trgu 6 (nasproti Stolna cnrkvn). Delavci doba popust. PrlporoCa sa Marija Dr Car. KLOBUKE otroške od din 30.34,42, moške 4 2,52,72 Obleke, perilo, čevlje, nogavice, pomladanske plašče itd. nudi najugod-konfekcija ■ otrošh I Oblet, I mlade I ne j e l iLoh, JnKobLoti, Maribor, OlavnitroZ »IALI OGLASI Nall Citat el |i kupo* leJoaUttcencJBe pri nn»It> Imerentllil 2t\ 345, 69 bluze 75, 95, 150, ln-\ 4 ) 59, 88, }!nske gotove