f
?
f. >
.• -9f --
m
[Najvntji ■!■ i ■■dfci dnovnik
▼ ZdraiMih drbvak
VeiiftUTNlcto . . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
i
The lu«Mt Slovenian Daily in tke United State«.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: (&RTLAHDT 2S76. NO. 27. — ŠTEV. 27.
Entarad as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Couffrtn of March 3, 18791
TELEFON: COBTLANDT 2876.
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 1, 1923. — ČETRTEK, 1. FEBRUARJA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
FRANCIJA BO ZAPRLA SVOJO MEJO
■
V svojih rokah imajo vse železo in ves premog. — Močna vojaška sila na novi carinski meji bo preprečila pošiljat ve v Nemčijo. — Vojno pravo znači strožjo kontrolo — Značilna izjava francoskega generala. — Francozi baje niso morilci.
Poroča Ferdinand Tuohy.
Pariz, Francija, 31. januarja. — Danes zvečer, istočasno s potekom rokju v kater««« bi morala plačati Nemčija 300,000.000 zlatih mark, bo Ruhr okraj popolnoma odrezan o«l ostale nemške države in šest bataljonov francoskih carinskih uradnikov bo rlelalo pod strogim vojaškim ^varstvom. Carinski uradniki morajo paziti predvsem na to, da n<* bo prišlo nič železsi ali premoga v nezasedeno Nein-čijo.
Novice iz zasedenega ozemlja bodo postale nato pre-<•♦»i pičle in sicer iz dveh razlogrov. V prvi vrsti bodo skušali Nemci na licu mesta ovirati francoske in druge inozemska poročevalce in drugič bo minister za notranje zadeve a* Parizu izvajal neke vrste cenzuro
1'ariz je postal vznemirjen ra-	. .
tli (klanja franka, kar je bilo - Francoska armada ni prus-poslediea nakupov premoga v An- k* armada. Mi nismo morilci. — (ptiji. I>anes je že skoro mogoče Mi ne sl«lim<> politiki krvi in že kupili sedemnajst frankov za en leza- ksttero * "kvaril Bismarck, dolar in ljudje so že pričeli go- Mi	tukai> a* prisilimo nem
voriti, da bo treba uveljaviti po- delavce na suženjsko delo. Ml hcbno ruhrsko gojilo. da se po- smo tukaJ. <*a "dirjamo od njih krije i njim okupacijske strdke, i delodajalcev davek. s katerim bo-dokler ne bo prišlo iz okraja kaj m<) lahk<> popravili naša opusto-stvarnega.	žena ozemlja.
Reparaeijska komisija je ski*. — Nadaljne odredbe bodo uve-nila danes v odsotnosti sir John Ijavljene takoj, če ne bo prene-Bradburvja, angleškega dedegata hala sabotaža. Nobena stvar nas
obvestiti Nemčijo, da bo obnov- ne bo zadrževala, ljcna zahteva glede mesečne dobave premoga v obsegu 1,850.000
ton.
Ihiesseldorf, Nemčija, 30. jan.
PRVA SUKA O ODHODU AMERIŠKIH ČET.
Prvi korak Francozov proti j ostrejšim odredbam v Ruhr do- j lini je omejeno vojno pravo. Ob- ; lasti so dobile povelje, da morajo
—	Na««* potrpežljivosti je konec.: aretirati vse ljudi, katere zaslede!
—	j»• i/juvil ilane« ameriškim po-1 ponoči na cestah, a povelje do-
nH't'Viletm preneral Degontte, — poveljnik francoskih okupacijskih sil.
—	Mi nismo prišli v Ruhr, da uveljavimo politično in vojaško supremaeijo, temveč, da gledamo na to, da zadosti Nemčija svojim obveznostim. Mi smo miroljubni plede tega, a tega se ne
razlagati kot slabost.
—	Vmešavali smo se tako malo kot le mogoče. a ne bomo za
sedaj še ni bilo izvedeno in policija dovoljuje ljudem hoditi naokrog kot ponavadi.
To je ena prvih slik. ki so dospele v Ameriko o odhodu ameriške okupacijske armade iz Nemčije. Vsa poročila sogla-j šajo v trditvi, da so ameriški; vojaki le neradi odšli, kajti v Nemčiji se jim j»- izvanredno dobro podilo. Zporaj na sliki vidite oddelek vojakov, pripravljenih na odhod. Spodnja • slika nam kaže generalnega majorja Henry T. Allena. vrhovnega poveljnika ameriških čet ob Renu, ko zapušča svoj glavni stan.
NOVA KRIZA MED FRANCIJO IN ANGLIJO
NEMCI ODLOČNO PROTI POINCAREJU
Berlinska vlada je izdala nov poziv na narod, naj ovira Francoze na vse lnogoče načine ter uniči načrte Poincareja. — Stinnes je razveljavil kontrakt za re-konštrukcijsko delo. — Splošno prekinjenje dela. *
Berlin, Nemčija, 31. januarja. — Navidezno inšpiri rano ugotovilo, katero je izdala neka napol-ofieijelna časnikarska agent ura, pravi, da je naloga nemškega nroda dovesti do absurdnosti vse načrte francoskega ministrskega predsednika Poincareja. Ugotovilo se zaključuje:
— Pot k pogajanjem ne bo prosta toliko časa, dokler ne bo prišla Franeija do spoznanja, da je akcija Poincareja ne le krivična, temveč tudi napaka, katero je treba popraviti.
Hugo Stinnes je razveljavil;	_
kontrakt za rekonštrukcijsko delo n||||fl\fll|V IKTRPI II v opustošenem ozemlju Francije, • UUllU f MA UO I llLLIL katerega je sklenil pred par meseci z markijem Lubersacom. — Tako poroča Deutche Bergwerks-zeitung.
Na stotine kar gradilnega ma-terijala je bilo že poslanih v severno FVancijo na temelju določb sklenjene pogodbe.
Železniški uslužbenci ter pre-mogarake unije v okolici krop	""
Mainza so odredile splošno preki- j Erie. Pa. 30. januarja. — Po-njenje <lela, soglasno s poročili iz j lifija jo zadržala v zaporu Rev. Frankfurta. Slično akcijo name-j John 3>embmfikija. župnika ka-ravajo vprizoriti tudi v L/u-1 toliške cerkve sv. Kazimirja, do-
SVOJO KUHARICO
Policija je prijela Rev. John Dembinskija, katoliškega župnika v Erie, Pa. potem ko je ustrelil svojo mlado kuharico.	v
NEM&KI POLICISTI OBSOJENI NA SMRT.
Ai* la Chapelle, 27.'januarja. Neko belgijsko vojno sodišče je obsodilo na smrt štiri člane nemške zelene .policije, potem ko so \*lno trpeli pasivnega odpora.) bili spoznani krivim zavratnega Tega odpora je kriva nemška via umora
predložiti danes C'urzon turški delegaciji.
»Skoro vsi jutranji listi so priobčili poročila iz Carigrada, v katerih se pripoveduje o obširnih vojnih pripravah generala Ilar-ringtona. Neki naslov se glasi:
—	Braniti moramo štiri fronte.
—	Neki drugi pa: — Kritični dnevi v Carigradu. —
Pariz, Francija, 31. januarja.
—	Stvar Turčije je izjaviti, če
naj se loti svet Lige narodov 1>ol"a rr,ka starodavne ciganskc vprašanja meja med Anatolijo in P1«"«"*« postave je iztegnjena
Irakom ter porazdelitve bogatili ter neke?a r'lana teS® no" petrolejskih okrožij v Mosulu. , irskega. rodu, ki je obdolžen, To je izjavil danes v svetu — <la Pobegnil na Božični dan iz Balfour, ko je predložil celo za-i *™arka z življenskimi prihran-
devo. a ni šel tako daleč, da bi! kl SV0Je"a	,n Polbrata. ter z
stavil kak predlog. Svet je zato IeP'n temnopolto ženo slednjega.
sklenil, da ni za trenutek ničesar. Frank 8tanlle-v' kl stanuJe na
da s svojimi uradniki in ona mo ra prevzeti tudi odgovornost za posledice. Mi bomo ostali v Ruh-ru. dokler bomo smatrali to za potrebno. Nemčija ima svojo u-Modo v svojili lastnih rokah.
belgijskega poročnika
Min. predsed. Poincare je informiral Kemal paše, da bo Francija ostala ter se pogajala naprej, tudi če bi Angleži zapustili Lausanne.
Graf fa. ki je bil ubit v bližini j London, Anglija. 31. januarja. Duesseldorfa dne 23. marca pre- j —	francosko - angleška kri-
teklega leta. Sest nadaljnih je, » f* je P0->avila ™di mirnvnP f0'
, j jrodbe. tičoče se Bližnjega iztoka, buo obsojenih na ječo od treh do .	...	,
i lz Pariza je prišlo poročilo, da
dvajsetih let. En je bil oproščen, j p^] mini.strski predsednik
Poincare brzojavna navodila generalu Pele v Carigrad, naj obvesti aiifror.sko vlado, da ne smatra francoska vlada osnutka pogodbe, katerejra bo jutri predložil angleški minister za zunanje ! zadeve, lord Curzon. "definitiv-nim".
Isto sporočilo je informiralo M usta f o Kimala, da bodo.Fran
8IGAN UKRADEL
DENAR IN ŽENO
dwigshafen okrajn. Frasncozi so aretirali predsednika Ludwi»s-hafen okraja ter prete z vojnim sodiščem vsem uradnikom, ki bi ne hoteli sprejeti njih povelj.
Duesttldorft Nemčija, 31. jan. Glavni brzojavni in telefonski kabel med Kolinom in Berlinom je bil danes zopet prerezan na številnih mestih v bližini Essena. To mesto je popolnoma odrezano od ostale Nemčije.
V nekem sporočilu iz Koblenza se glasi, da so Francozi danes izgnali iz Porenske 34 nemških civilnih uradnikov in sicer na temelju povelja, katero je izdala Porenska visoka komisija.
Proizvajanje premoga v Ruhr okraju je pričelo rapidno padati. Le ivkaj nad deset tisoč kar so naložili v ponedeljek, mesto ' normalnih 22,000. Pomanjkanje 1 praznih kar je postalo akutno in le sedem tisoč jih je bilo včeraj
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m puts Mb fcaakt lefrt^MeueeeUN^ Utn te po ataklh
IvMJi:
—f-T1!- m mami* »alt* to	-*r. poU Maral on« ta
"JadrmMta banka" t Ljvbljui	lMp«l«. Kimaj«. Olj«. Ma-
ribor«. Dubrovnik«, Splits. Imjm all «rapDd. kjw Jo po« m bltro
100 Din. .. $ 1.10 .. K 400 900 Din. .. $ 2.06 .. TL 800 000 Din. .. $ 4J0 .. K 2,000 1000 Din. .. $ 0.60 .. K 4,000 2000 Din. .. $10.00 .. X t,000 6000 Din. .. $47.00 .. K 20,000 s
50 lir	................$ 2.90
100 lir	........$5.50
900 lir	........$15 JO
500 Ur	................$95 JO
1000 lir	................$50.00
mixiammRBiiK
S0M9MH9M ^ ^ __ ^ ^^ »nrTorik, I. T.
Neki Juričf newarski cigan J na razpolago v celi dolini, je odnesel življenske prihranke svojega očeta in
polbrata ter odvedel slednjemu ženo.
DAN SMBTI JE DOLOČEN ZA NORKINA.
o čemer bi se dalo razpravljati, a Balfour in Viviani sta izjavila, ieozi ostali ter se še nadalje pojra-jtla l>(> imeIa Turčija priliko bra-jali z Ismid pašo tudi v slučaju,;niti svr>jp »tališče v popolni ena-da bi angleška delegacija zapu- j kopravnosti z Anglijo. če bi pri^ |stQa I^ausanne. Z drugimi beseda-1 voliIa v j«irisdikcijo sveta Lige mi rečeno, so Francozi priprav- j nar(xlov' Ijeni nadaljevati s pogajanji kot i	*
dosed a j ali pa na kaki drugi pod-lagi.
Lord Curaon, angleška in italijanska vlada so bili informirani danes o francoski akeiji. Pariz je pojasnil, da se bo konferenca gotovo izjalovila radi osnutka 1 pogodbe ter je vsled tega sklenil preprečiti končni razkol potom te kretnje v zadnji uri. Pariz pravi, d aniroa nobenega namena akleniti separatne mirovne pogodbe, temveč da hoče le preprečiti nadaljne razkole v angleško-franeoski sveži
London, Anglija, 31. januarja. I — V nepotrjenem poročilu iz Ženeve se glasi, da je italijanska delegacija v Lausannu izjavila, "da je v polnem soglasju s — Francozi". To ne pomenja nič drugega, kot d aso se tndi Italijani odpovedali vsakemu stiku s alttoitwi, katerega suuaerara
Jones iStreetii. jo dvojna žrtev
ZADNJI UČENEC CHOPINA JE UMRL.
Pariz, Francija. 29. januarja. — Pretekli teden je umrl v neki podstrešni sobici tukajšnjega mesta skoro brez vseh. sredstev, Francouis Peru, v starosti dva in devetdesetih let. Bil je zadnji preživeli učenec slavnega poljsko-francoskega skladatelja Chopina, katerega je pobrala jetika v mladih letih. V starosti dvanajstih
da l»o trt'ba nekaj bolj avtoritativnega kot pa je nepisana po-
in danes je prišel do prepričanja,, let je vzbudil pozornost velikega
skladatelja in pianista, ko je z veliko izurjenostjo igral eno njego-stava skrivnostnega naroda in ra-| vih skladb. O-hopin mu je ponu-»litesra je prise<r«>l pritožbo v po- j dil brezplačne lekcije, dokler bi lieijskem sodišču proti beguncu j ne mogel zaslužiti toliko, da jih ~ "	plača.
Dolgo vrsto let je živel Peru udobno in celo razkošno kot učitelj klavirja, a starost an dolga bolezen sta izčrpala vse njegove vire. Tekom zadnjih dvajsetih let
Eli Jtiriču.
Stanley pa je rekel, da ne želi. da bi policijski detektivski urad isk&l Juriča. Pojasnil je, da bodo Juriča ujeli drugi cigani, kajti kršil je eno najbolj starodavnih in posvečenih cisranskih tradicij.
Stanleva so vprašali, zakaj ni
Sodnik Gibbs je obsodil včeraj v okrajnem • sodišču v Bronxu Ruben Norkina. ki je bil spoznan krivim, da se je vdeležil umora spravil svojega denarja v banko. Mrs. Jennie Becker, n^ smrt v j — Cigani tega nikdar ne sto-električnem stolu v Sing Sing jet-j re. — je odgovoril. — Lahko vam nišnici in sicer v tednu, ki se bo'pokažem tu v Xewarku cigana, pričel dne 12. marca.	j ki ima miljon dolarjev v bankov-
Abraham Becker, mož umorje-; cih po tisoč dolarjev in ta denar ne ženske ter dejanski morilce, j skriva na svojem domu. je vložil priziv proti smrtni ob-1 — l>obro, vi hočete, da ga are-so^bi. izrečeni nad njim.	! tiramo, ko «ra bomo našli f — je
Xorkina so par minut po ob- vprašal policijski seržant.
sodbi odvedli v Sing Sing, kjer se je izpočetka branil podpisati izjavo, ki daje upravi jetnišniee pravico odpirati njegova pisma. Ko pa so mu pojasnili, da v takem slučaju sploh ne bo dobil nobene pošte, je konečno vendar podpisal izjavo.
_ ...... - . „ ..
—	Xe, hočem le. da drže oblasti oba potem, ko ju bo ujela kaka potikajoča se tolpa našega naroda, ki bo vedela, kaj sta zakrivila, — je odvrnil Stanley.
—	Mi jih hitro ujamemo. Naša postava je stara in dobra postava.
kler ne preišče smrti Sofije Siz-manovski, sliižkuije pri župniku.
Deklica je bila ustreljena skozi srce kmalu po polnoči, ko so padli trije streli v hiši duhovnika. Deklica je pohitela na cesto, — kjer se je zgrudila mrtva aa tla.
Policija je našla župnika v postelji vsega zmedenega. Ni mogel podati jasne in pregledne verzije glede dogodkov ponoči. Iz-prva je rekel, da sploh ne ve za streljanje, a pozneje je pov<*tlal policiji, da je bila deklica pomotoma ustreljena.
Policija domneva, da je duhovnik, ki je bil sam v hi.ši, streljal na obe ženski, -ker ju je smatral za tatova.
Avtomatično pištolo. 32 kali-bersko, so našli v'predalu mize v bližini duhovnikove postelje. Dva izstreljena naboja so našli v pritličju.
Sammy Gasey, ki živi poleg župnišča, je povedal policiji, da je videl bežati iz hiše dve ženski in da je obe podil neki moški. Ko so ga vprašali, kdo je bil ta moški, je rekel, da je bil duh oni k Dembinski.
Mary Vojvoda, žu pni kova kuharica ter Miss Sizmanovski sta bili na obisku pri prijateljih ter sta se zamudili prčko polnoči. K a sta se vrnili domov, je zapazila kuharica sprednja vrata na ste-žaj odprta.
Dva župnikava psa sta letala prosto zunaj krog hiše, vsled česar je kuharica domnevala, da so vlomilci v hiši, ker sta bila psa po navadi ponoči vedno v hiši
Rekla je, da je šla v hišo ter pričela klicati duhovnika
— Obrnila sem se proti obeti-niči ter ga nisem videla. — je rekla. — Naenkrat pa sem zagledala velikega moža. — Moj Bog, — sem rekla, — roparji so v hiši. Obe sva pohiteli nazaj na porč. Tedaj pa je padel strel. Krogla
mu je neka pariška tvornica klavirja dovolila prosto uporabo in-' je sla mimo moje glave ter zade-
štrumenta ,na katerega je dajal od časa do časa lekcije učencem revnega okraja, v katerem je sam živel.
la Sofijo.
O zadevi bomo še poročali.,
KUBVA BO USTANOVILA DRŽAVNE HRAHILHICB.
Moskva, Rusija, 29. januarja. Svet ljudskih komisarjev je odobril predlogo, s katero se bo ustanovilo po celi Rusiji hranilnice, na korist delavcem in kmetom. Vsako malo mesto bo imelo svojo lastno hranilnico m vlada obljublja, da bo »kuaala na vsak način pospešiti -varčevanje.
NKMftKI POSLANIK SE JE ZAHVALIL.
Washington, D. C., 26. jan. — Dr. Otto Wiedfeldt, nemški poslanik. je sporočil državnemu državnemu tajniku Hughesu zahvalo nemške vlade radi "korektnega obnašanja ameriških čet tekom dobe njih bivanja na nem-škilrHleh'*: W neMMfcfsvi državnega departments se glasi, da jo nastopil poslanik na temelju navodil, katera je dobil iz Berlina.

..-was-
OLAS NARODA, 1. FEB. 1923
I "GLAS NARODA" I
i	(ILOVtlfiAN DAILY)	||
*■== ' ' i ' ' ' '	11 J
Owned and PuBli*h«d by
fiorenic Publishing Company
(A Corporation)
PRANK IAKIIN. PrttMnl	LOUIS IENEDIK, TrUMIW
Place of SmlnMi of the Corporation an« AMimiw «f AImvo Offlcww
«2 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. Now York City. N. V.
"GLAS NARODA**
(v o too of Um >HS	^
_iMMMlJEvory Day Except SunSaya ana Holiday«._i
Za oalo lata Mlja llat aa Amartko ' Za Now York za cole If to.......S7.S0
in Canada .......—...... MOO s« pol lata ....................ISJI
2a pol lota —..................... lUDO Za Inozemstvo za eala lata n. -	PJO
Za latrt lata ...................... S1JS za pol nt«	§Msj
Subscription Yoarly MOO___
Advertisement on Agreement.____j
"Qiao Naroda" Uhaja vaakl tfaa isvzamii nedelj in praznikov._
(•"Rli bra« podplaa la oaobncati aa na prloWuJeJo. Denar aa] aa btagorcil po-•lijoa po Mom7 Order. Prl »prtmrmbl krojo. naro^nlkor. proolmo. da aa HB tudl projftojo blTaiiife naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"0 L A 8 NARODA** aa C«rMa»»«t ••root, Borou«* of Manhattan. Now York. N. V.
Tolophono: Cert I »n d t 2S7S
AGONIJA IRSKE
»Si.-lil-; n llcfillirjjo IJi ^ilil 111 Žil I< »i £171 boj 1110(1 do-i l imi in /ln.VMiuii silami, K'lnvtr me<l dobrim in dobrini.j Y>lr<l ji' iro>»'iijo dobrega pnsletli«-a takoga boja, ki( UMvurja I<* bodo.
Te^a Milo >«• s]H»minili, k<> anm f-itali ])or«w~ila iz Irske, da so požgali republikanski ustasi doni Sir JI. Plunketta. Tu iliuillto lizoree podlega dejanja, ki je poslediea boja nwd manjšini in veejim ""dobrim". CJotovo ni ničesar j < zlejra v Tem, i'-r navdaja Jr«-a ideal, <la 1m> postala njegova1 dežela nekega dne mognn- republika. Kadar pa dospe; posvečen je z.i ""<lobro?* do točke, do katere je dospelo se- ; <l«ij, ni«»r;i Miri žalrn^ra neizogibna jiosKnlica. Tomu, brez f'voma •"•istemu, a skrajno nepraktičnemu idealizmu, sto-,i't:;,i.aspi'oti ni * manj čisti idea^zciu. a večja praktičnost : onih, ki mislijo, kot Sir Horace li!unkett, bolj na potrebe M'danje^st časa k« 4 na možne razvoje v bodočnosti.
Sir Horace pa je tudi modrijan.
".Vekaj sličnega sem pričakoval/1 je rekel, ko so mu sporočili novico. Izbral si je svojo pot ter je prav tako pripravljen prevzeti posledice tega kot katerikoli, ki sel napoti preko gora, da ubije rojaka iz ljubzni do domovine.]
Irska se zvija v agoniji, in slednjo občutijo tildi vsi( njeni prijatelji. Čeprav pa nam kaže na eni strani zmedo. kaže na drugi tudi bogastvo javnega duha. ki mora' prej ali sleje triiunfirati. Njeni živci so še vedno omajani od stoletja trajajočega boja in čeprav* j p vprizorila Že več1 poskusov, da se obvlada, je vendar jasno, da ne more prostost izvršiti nikakih politično zdravilnih čudežev.
Vzgled Sir Horace Plunketta. ki je na tako velikodušen način odpustil sovražnikom svojega lastnega doma,! je vzgled one višje modrosti, ki je po mnenju številnih,! resnični vir dobroznane velikodušnosti in dobroti ji vosti | irskega značaja. V ver jeni smo. da bo to višje "dobro'* konečno prevladalo, ne le na Irskem, temveč tudi drugod,' kajti potreba dobrohotnosti in popustljivosti se ne omeju-j ir n* "otok svetnikov in zdravnikov".
Dopisi.
New York, N. Y.
Zdi se mi. da je bilo že enkrat na tem mostu poročano o veliki veselici, katero ho priredilo new-i vorško Slovensko Delavsko Podporno Društ vo v soboto, dne 3. februarja. Ker se odbor nada velikanske udeležbe, se bo vršila ' prireditev v krasni prostorni dvorani Sokr.lovni. Štv. 525 East 72. ceeta. V dvorani je prostora za par sto pelsaleev, ki se bodo lahko sukali ob zvokih Jugoslovanske Godbe na pihala, katere poglaviten namen je. da s krasnimi j melodijami zadosti vsem jde«a-željnim. Iz obširnega programa naj omenim le š«liivo pošto. do-čim se )kh1<> drugih točkah po-' .setniki prepričali na lieu mesta. Na razpoJago bo vse. po čemur i bo komu zahrepenelo srce. Vese- • lični odbor je ustrajno na delu. Rojaki. upoštevajte vse to. pa bo veselica Slovenskega Delavskega Podpornega Društva nakrilila vse slovenske prireditve tekom letošnje sezone v New Yorku.
Pridite vsi!
Poročevalec.
Claridge, Pa.
Seda> je že precej časa, odkar i je bil moj zadnji dopis iz naše naaelhine v tem list«, če se šteje! Macalo in Claridge za eno našel-1 bono pod imenom zadnje. Mod tem j časom se je precej preobrnilo, ne le pn nas, marveč tudi dragod. j Re*, domala pol zime je že minulo j in kmalu bomo slišali kukavico pLskati za ^rmorvjem. katerega jej pa ie težko za dobiti.
Da ne talin n. povem, da je v tej , nkoliei rae pri Mame. Ni spre-! menilo mm^o v naselbini, kakor, tndi pri delu ne. Nai rov le po-
malem obratuje, boljše pa stara majua v Claridge; obetajo pa tudi nam, da boljše pričnemo z o-, bratom. (e se vsak dan obratuje, j človek že »ie nekaj zasluži in brez' sitnosti. Kar je z vodo. če rov le po :J—i dni obratuje. Tega vraga ( ; je pri nas dovolj in je vsem v nad-; lego, kompaniji Ln nam. Mislil sem i že včasih, če bi to bil vse mun-šajn, bi ne bilo toliko godrnjanja, ker \~na.k bi s svojo golido spravlja! v svoj sod in zavidal druge-i mu:če bi hotel posekata. Ker je pa ub«ga solfanca, je pa seveda dru-i gaoe.
S stavko, ki se nam je oibetala. •
menda ne Im> nič. Tudi oni, kj so » .
.š«' stavkali v Somersetu, 90 šli na; delo. Reklo se je, da bodo ti za nas "quinali", pa ne vem; pravi-;
; jo. da tudi zase nbio nič. V bodoče
■ j
i bo treba več pameti inieti, pred no ; se še podamo v kako podjetje, ki je neizvedljivo, to je na svojo ro-i ko. kot se je delalo tam Ln pri nas. I
Predpust bo kmalu pri kraju, j Kdor se hoče. naj se podviza, ce; ne. bo s plohom dr vil.
Naj zadustuje to za danes; ko nan<*se prilika, pa zopet kaj.
Pozdrav!	t. Ž.
-:- t
Stroga kazni na Madžarskem.
Privatni nameščenec Evgen Kis je bil te dni obsojen, v Budimpešti radi komunistične agitacije, ki! jo je vršil med madžarskimi ujet-; niki v Rusiji, na dosmrtno ječo.
Politični /urednik budimpeštan-skega social demokratičnega dnevnika "Nepszava" (Glas ljudstva) Arpad Szakasnts je bil te dni obsojen na 2 leti ječe, ker je, pišoč o sedanji vladi, rabil izraz, da je ta kabinet vlada strankarske diktature. Madžarska svoboda tiskal
Semena.
tsMSU^a^pst^riis^inrt^ in tvHtifum ifHis.
Ptttte pa fcrapbM cenik.
MATH. PEZDIR
Bnn^OKrHalSta
I	New Veric. N. V.
Oetna poBjet poitaino prosto.
Vojaška odlikovanja.	j
Z medaljo za vojaške vrline so ■ odlikovani: poročniki vojnega' iwoda II. ntzreda Vlatllniir Andol-j »iek. Mirko PleiweLs. Janko Debelak in Vladko Nagli«*. Enako od-J likov an je so dobili: artiljerijski1 poročnik Pavel Zobec. pe*adijski ipodQ>oroč.iiiki: Josip Dožman, Fr. I*žar. Alojzij Kot in Ivan Oblak ; Jcon jotiMka potlporcn-fiiLka : M iro-sslav Nežmah in Rudolf Kiler; artilerijski podporočniki: Kran Go-•ldb. Peter Kače j in Janko Hrast.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani je umrl Anton Be-
rti gar, IjudskotšuLski iavuatelj v* pakt«ju, v starosti 76 let. Služboval je dolgo vrsto let v raznih krajih na Kra^su. med drugim v Toma ju celih 34 let. po svoji vpoiko-jitvi pa še 7 let v zavodih šolskega donia v Gorici. l,ela 1913. se je preselil v Ljubljano, kjer mu je 3>o kratki lK-le«ni smrt prere-1 zala nit življenja.
V	Notranjih Gorieali je po krat -' ld b(Jezni umrla v 70. letu staro-j J'ti Mari.ja Kušar, mati narodnega "; poslanca Kušarja.
i
Da ne bi potniki zmrazovali. i
V	zadnji seji občinskega eelj-?Jcega sveta se je sklenilo, zapro-j siti pokrajinsko uj»ravo za Slove-iiijo za dovoljenje., da bosta od-' prti v bodoče dve kavarni v bi i-j žbii kolodvora vso noč. Ena bi nu- j dLla nočnbn potnikom potrebno zavetišče v zimskem času do 11. ure, druga pa od tega časa naprej do jutra. S tem hi se opomoglo zmrazovanju, kateremu so izpostavljeni pri nočnih vlakih dopo-1 tujoči in odpotujoči tujci v Celju. |
Novo slovensko podjetje.
Novo delikatesno trgovino je uredil v Celju trgovec Plahuta v prostorih poleg nove stavbe Ja-, dranske banke. Ker jo je uredil moderno in v vsakem oziru stro-kovnjanko. je to edino kot sloven-1 sko podjetje te vrste v Celju.
I
Pri porotni razpravi v Maribora
je bila umora obtožena Terezija šimmko oproščena zaradi po-j manjkanja dokazov. — Pri drugi obravnavi ?tfa bila tatvine 11a Teznu osumljena Mandel in Leš- j nik obsojena prvi na dve, drugi pa na tri leta težke ječe.
,1
Vlomilci in tatovi na dela.
Neznani zločrinei so vlomili sko-1 zi okno v skladišče trgovca Mar- j tina MaJonška v Črmošnjicah ter j mu pokradli za približno 120.000j kron raznega usnja, za 73,000 i kron podplatov, za 20,000 kroni ustrojenih in za 15.000 kron govejih kož.	]
V	Trbovljah so neznani tatovi | vdrti v trgovino D. Baltič-Laznik •in odnesla «koro vse manufa-ktur-no blago. Naslednjega dne so na-
Le Slovenije.
t sli »e nekaj bal blaga v bližnjem ' gozdiču v grmovju *sk rit fega. — V7' J noči na 19. dei-. ko tatovi odnesli j j iz podstrešja gerentu Plavsaku' I vso letno obleko in čevlje v vrod-i nosti *iT),000 kron. S pomočjo le-' ste v so spelzali v podstrešje, viharna noč pa jim je »»lajšala zlo-čin«ko delo. .Splošno je mnenje, da i je i>ri tatvinah. so«lelovala večja ' tatinska tolpa.
Hlapcu Lovru Šmerajeu v Šent Vidu je biLi ukradena lf»00 kron vredna suknja.
Zastfbnici Rozt Biodar na Vodnikovem trgu v Ljubljani je bila ukradena listnica z 800 kronami denarja, tvrdki "Halkan" v Ljubljani pa iz skladišča 1">,000 kron \Teden aiiglt^ski magnet.
Zasačen pri "dsln".
Ljubljanska policija je aretirala Pranea Hočevarja iz poriske ■ -okolice, ker je bal zasačen, ko je ; nekemu delavcu ukradel kovčeg.
j v kojem je bilo 5600 K gotovine.
]
Tatvine v Ljubljani.
; Gospodični Olgi Sveč in. stanu-i joči v ftolskem drevoredu št. 2, je | bilo ukradeno mnogo obleke in i čevljev v skupni vtrodno^ti 110 tisoč kron, carinskemu uradniku j Viktorju Kregarju na Starem tr-' gu pa obleke za 10,000 ki-on.
i.	"Pogreša se."
i Pod tem naslovom smo poročali, da je 4 elt stari Prane Kovačič. rodom iz Litije, odpotoval od svojega .svaka v Mostah pri Radovljici v Ljubljano m da se od tu nI več vrnil. Sedaj se poroča, da 'se je pogrešanec vrnil in da se mu
'ni pripetila nobena nezsroda. i
Poskusen vlom v Brežicah.
Dne 22. dec. so hoteli tatovi 'vdreti v stanovanje zdravnika dr. ' HudeLista. Zdravnik jili je pravo-1 časno opazil ter oddal 3 strele na vrt, tako da so tatovi zbežali.
j
Izprcmembe v državni službi.
Imenovani so: veterinar pri od-, delku za kmetijstvo pri pokrajinski upravi v Ljubljani Ivan Bor-I dmi za državnega veterinarja v srozu apatinskem; asistent stati-I it ienega odseka pri oddelku za so-eialno politiko v Ljubljani Mihael ! Mihor za inšpektorja 2. razreda pri nadzorstvu parnih kotlov v i Ljubljani; tajnik Arnošt Golob za tajnika 1. razreda v ministrstvu za |jsocialno politiko; asistent o/blast-i ne inšpekcije dela v Banjaluki | Nikolaj Pufrih po službeni potre-j bi za pisarja 3. razreda oblastne ; inšpekcije dela v Mariboru; pisar j krajevne borze dela v Novem Sa-: <lu Jakob Salvi za pisarja 1. raz-) reda kraje^ie borze dela v Mari-i boru. Inšpektor ministrstva za so-! etalno politiko dr. Andrej Drn-škovič je na lastno prošnjo stalno upokojen. Tajnik pri nadzorstvu parnih kot<lov v Ljubljani inž. Gvidom Gulič je podal ostavko na držarvno službo, pisar p>ri inšpekciji dela v Ljubljani Ign. Mihevc pa je iz drž. službe odpuščen.
Veselični davek v Ljubljani.
Velja\"nost naredbe pokrajinske uprave o pobiranju veselienega davka *in o pobiranju občinske davščine na vozne listke električne železnice v Ljubljani .se je po-
daljšala do konca leta 1923.
\
fflDOJAKE opo-pBa zafjamo, da IBB je cena. za '^Sowensko-Amerl-' kamld Koledar" i-■ta za JugoslavUo kot za Ameriko — 40 centov.
FoflUHe namifo-Pffl^frtflfgi ▼starem
■■»41
Peter Zgaga j
i .. '1 j
V New Yorku drže za vrat bosa Antlsalonske Lige. ki je vsili-! la ameriškemu narodu prohibi-oij<».
Liga je trosila milijone, dobi-, vala milijone, in njen bos Ander- j son je spravljal v svoj žep ko-1 mišen.
* * *
Oblasti so mu prišle na sled. da | je nepravilno vknjiževal prispevke in da je marsikaj pozabil v knjižit i.
Plače je dobival po petnajst tisoč dolarjev na leto. K<o ga bodo vrgli na cesto, ne bo dobil niti ficka več.
•	o *
Priporočljivo bi bilo. če bi mu! plačevali nasprotniki prohibieije! po petnajst tisočakov na leto. ali i pa še nekaj več. To naj se prodi v znamenju hvaležnosti.	j
Kajti, ee je kdo kaj pripomogel1 k odpravi prohibieije. je pripomogel Anderson.
*	* *
Knialo ko.so za eel i prihajati' Francozi v Ruhr, največji indu-l strijalni okraj Nemčije, so za če-: li nemški delavci zapuščati tovarne. Vsak dan jih je več odšlo i in «"e ne bodo prišli Francozi kma- [ <lo k parne*i. ne b'o po par te^l- j nih noben nemški delavce več d«*-j lal v silnih tovarnah.
Nemčija je veliko, toda začasno nekoliko oslabelo telo. Žila šel vedno bije v tem telesu. Pamet se zaveda življenja in srce hoeej živeti. Par let zadostnega počit-j ka in primernega dela. pa bi se telo okrepilo, mišice bi postale jačje, in vse bi bilo znova v do-! brem teku.
I>va resna in pametna zdravnika sta izjavila, da Nemčijo ozdravita: Stric Sam in Llovd George s svojim štrd»om
Med nju se je pa vrinila konje-derka Francija. Tam. kjer je koti jed erk a pa ni mesta ža dobre* 1 ga in vestnega zdravnika Ko-| njederka pa ni prišla z dobrim J namenom, da jo ozdravi. Prišla je po njeno maščobo, po njen premog. da bo druge lahkovemeže mazala žnjo.
Nemško delavstvo, ki je bi-i stveni del nemškega telesa, pa noče biti napram konjederki ta-| ko gentlemansko. da bi ji rade volje dajalo to mast.
* u. * *
Neko poročilo pravi, da je Francija poklicala na pomoč o-gromno število skebov iz Čehoslo-vaške. Poljske in Italije.
Živimo v razdobju, ko se kultura naroda ne ceni po inteligenci in socijalnem stališču takozva-i nih ''višjih krogov". Kulturo in zavest naroda je treba cenhi po zavesti njegovega delavskega j razreda.
Ponosni smo lahko, da se jugoslovansko delavstvo ni odzvalo francoskemu pozivu.
Sicer je pa že tako ali tako dovolj žalostno, da so pripravljeni jugoslovanski visoki krogi skeba-ti na zahtevo Francije pri vsakem njenem delu. ki je naperjeno proti pravičnim zahtevam j njenih nasprotnikov.
.t j/. * "
Za denar je pripravljena Francija lizati roko in marsikaj, ako bi pa zahteval kdo od nje poštenje. postane prava prispodoba tistih, ki so dobile od nje svoje ime.
Geto poletje v kožuhih.
Če bi šli po kaki cesti New Yorka v soparici in vročini julijskega ali avgustovskega dne ter videli človeka v velikem kožuhu. bi domnevali, da je znorel ali pa da hoče zmagati v kaki stavi.
Ce pa bi slučajno prišli v Malo Azijo, bi videli številne ljudi, ki nosijo iste vrste obleko. Ti ljudje niso niti prismojeni, niti niso stavili s kakim drugim, da lahko nosijo v taki vročini debel zimski kožuh.
Ravno nasprotno. Ti ljudje so povsem zadovoljni. Dejanski si čestitajo samim sebi, da imajo tak kožuh, da ga lahko nosijo v takem vremenu.
In kako vroče je tam! Temperatura se le redkokedaj premisli ter se drži ustrajno stotih stopinj Fahrenheita. Za tujca je ta vro-■čina skoro neznosna, a celo za do-'mačine je vse prej kot prijetna.
Kmetje, posebno oni. ki morajo delati zunaj na poljih, ne morejo najti načina, kako bi se ohla.lili. Njih zunanjost hi cfh» navidezno kazala. Via se skušajo ogreti, kajti celo tukaj' nosijo težke rac dvedje kožuhe v najbolj paleeem solncu julija ali avgusta.
Iz Giolittijevih spominov.
Bivši italijanski ministr. predsednik Giolitti je spisal spomine iz svojega življenja. Iz teh spominov nas spominjajo njegova izvajanja tik pred izbruhom svetovne vojne. Ko je grozila nevarnost vojne Avstrije s Srbijo in Čroogcro. je pisal Giolitti takrat-I nemu italijanskemu zunanjemu ministru:
Naš cilj bodi, da preprečimo izbruh evropske vojne. Ako pa izbruhne, ne smemo mi sprejemati odgovornosti zanjo in se ne smemo zaplesti v vojno.
Giolitti je obsojal brutalni čin na kateri je Avstrija izzvala vojno proti Srbiji, nato pa je nasve-toval. naj Italija ostane nevtralna. Nacionalisti, takozvani intervene ion 1st i, so ga radi tega strastno sovražili. V obrambi takratne svoje politike navaja značilno j dejstvo, da je podpiral Salandro-I vo ministrstvo do meseca aprila ! 1915, toda nič ni vedel o london-i skem paktu, ki je bil sklenjen v istem mesecu in v katerem se je Italija zavezala, da stopi na stran Rusije. Anglije in Francije proti vsem državam, ki so bile v boju proti antanti. torej ne le proti Avstriji, ampak tudi proti Nemčiji. Pozneje se je Giolitti prilagodil razvoju dogodkov in konč-: no priznal, da spada ta vojna k največjim zgodovinskim dogod-j kom. %
Boljševiki na Angleškem.
_
List Morning Post je priobčila : članek o delovanju in bodočih na ; logah angleških komunistov. V i imarcu mesecu lanskega leta se j je vršila v Londonu posebna kon-j ferenca komunistične stranke, na • kateri je bila priznana potreba reforme komunistične organizacije v smislu navodil moskovske in-ternacionale. V važnejših točkah teh navodil se naglaša neobliod-nost, da komunisti zasedejo vsa odgovorna mesta v proTetarskih organizacijah. Diktatura prole-tarijata se mora pripravljati na tale način:
V vseh organizacijah se morajo uvesti komunistične skupine, predvsem javne, včasih tudi tajne, kakor so pač razmere. Te morajo biti stalno v zvezi, voditi propagando in prilagoditi se — vsema slojem delavskih mas. Sistematično morajo pripravljati stranko delavstva in nižje sloje za revolucijo, pri tem pa morajo strogo upoštevati psihologijo narodnih mas. Stranka priznavs, da tekom dveh let svojega obstoja ni ničesar dosegla, ker se je posluževala stare taktike in izdajala deklaracije, ne da bi bila v
ČLANEK V.
Pozornost in hranjenje otroka.
Dojenje.
Narava zahteva, da m* otroka doji na pr !h:	j«- prsno mleko naj-
1 «!.;>:« li runu vjo. otroka. Alati t.i so
luorala vsekakor |»otru<liti. <la «loji w«»-V'pi otroka in ne smela Iti <lojiri s st<'kl<>nleo «lok«*r ni na vse riu<"ine iN,-. k.i>ala <lol»ni dovolj svojejra prsnega Ril»-ka za dojenje otroka.
Dojenje s steklenico.
Kadar nimate dovolj prsnega mlek.-t /li dojenje, teduj s»* j«- trelm |h »služit i .lo.ienja na steklenico. 1 »a je pravilnost zagotovljena je potrebno veliko fKw.ernosti pri izbiranju pni ve in pra-jviliie hrane, za katero j«» )>otrel>no velike raznih imdrobnosti.
Ako j«- katera stvar v vsem tem vn/.-e-'jsa <-l družili j«> |»otrehtio. da <rfriM*-ja hrana ahsolutua čista. Vsa s«m::i 7.a merjenje, ogrevanje, mešanje m« hranjenja mom l»iti omita in prekuhal::! v vreli v.Hli. ravno predno h* ta-M. Važno je tudi, <la se daje vrni no pravo in«*ro za «l«»s<*iro prux-ilno \rejene (h rane. Ako <e (h služite tu vam danih navodil, »j prihranite veliko sitnosti.
Hrana mora l>iti ista. mleko okusne. pravilno pripravljeno |>o starosti rt roka. Posla jeno kondensirano mleko r.iidi izvrstno hrano za otroke, ker je čisto pravilno pripravljeno, redilno. lali-kf> prebavno in jo treba le še primešati z vodo.
Kot je že zeoraj omenjeno se večkrat pr;i»eti. da mati ne more dohiti dovolj svojega prsnega mleka 7ji dojiti otro-,ka. se veil a v takem slučaju je potrebno proskrl»eti drugo vrsto hrane. Dobro eisto kravje mieko, pravilno ohlajeno, z dovoljno količino v«m1«>. na«lomešea hrano inaternih pr>i. N'ajl»ojš»- v rej en o in pripravljeno izbrano mleko in čisti sladkor dobite jmh! imenom rtorden"* T'.i^lo Rran«l Mleko. Ž«- tri riMlove s«» il»- amerlsk»* matere proeej fMlvisne in -e z,inesle no to zanesljivo mleko. v?.i-iio navodilih je naj!>otjše nado-!>"<tilo za materino mleko, ilordcn's Kagle inleko redi danes veliko število otrok, katerih stariši so bili irtf-jeni < Rorden's Facie mlekom in « rili stari stariši v G0 in 70 tem Mu ■ilnjega stoletja, so bili izrejeni s tem idealnim mlekom. Kadar m- zamislite da Bordenrwvo mleko, ki se rabi že tri rodove in ki je vedno v rabi pri \eT- ljudeh, tedaj mora biti en vzrok v.u-to. Vzrok je ta. da se je izkazalo za-•voljivo in varno že tako dolgo, da so lj-idje dobili zaupanje vanj.
ltrozizk^m*- kam greste v ti deželi ali \anadl. vi dobite ve<lno eno in isto r-orden's Fagle mleko, sveže in okusno »koro v vsaki prodajalni jestvin. .Te varno na v««e načine s katerimi se ima 'hraniti otroka, ako mati nima svojega mleka.
Kadar se pride do gojenja vaših lastnih otrok v prave zdrave može in ži*nc jc ni važnejšo stvari, od njih prave brane v začetku njih življenja. To so vzroki, zakaj se ne delajo več presknš-t»jc pri posameznih ljudeh. Pametni lji.dje se ne spuščajo v to. Ako materino mleko preneha, vam ni treba vznemirjati se. temveč pričnite takof s Borden's Eagle Brand mlekom. Skus-nln je to dokazala v zadnjih treh rodo-ilh pri vzgojen ju miljone otrok.
^'itajte te članke vnak te«len pazno in jib shranite ca bodoče potrebe.
/DTROŠkozdRAVJEV ^
rj| 0SKRBA MATERINSTVA^
^ ^ otro^kegT zdravja JF
W1 JI i niam >■<!■■ TMti,
WMr U m vaiika mimotU SV^I
HH '	za »mi l i«.	.JR
OikrU ta krmalUr Jo- /J I
jnrftor i« viiMfi po ^ T £
!MB/ und tobU. Zato m B^Vj B. iS ■■ m »H »mlaii prtu- M. V
J M Utipokjn4amlmp*anb. IV
IV 1 mm p»J>—ill »t«B yrW- Vw|\ \
staau realizirati jih. Ona je sedaj reformirana tako,'da bo njen izvrže valni odbor neposredno pod vodstvo mmoskovske internaci-onale in ji bo pošiljal periodična poročila o svojem delovanju na Angleškem.
NOV PATRON ŽURNAUSTOV IN PISATELJEV.
Him, Italija, 27. januarja. — Papež Pij je danes objavil enei-kliko glede svetega Frančiška Saležkega, katerega je proglasil patronom vseh krščanskih pisateljev in žurnalistov.
Frančiško Saležki je bil rojen v dalles, v bližini Annecv, v Sa-voji. leta lf>67 ter je umrl v Lvonsu leta 1622. Postal je škof v Ženevi letn 1602 ter je bil ustanovitelj refla Vizitacije. Med njegovimi spisi je najbolj slaven 'Traite de lamour de Dieu". — (Razprava o božji ljubezni ;ili Iju-bčzni do Ropa.)
zagonetkaia^^L
wNij^^ vsako mater.
ID Če ns more dojiti svojega otroka, jet najti Hi ]M!) hrano, ki se bo strinjala z njim in napra- VH\ lmII vila rudečega, veselega in adravega otroka. m
W	EAGLE^BRAND	Ji
Wn	iCONDEMSKD MLK)	M
lil! K bilo previdno izbrano in varna uporabljeno	|w
vUl že skoro zadnjih le« od tisočerih mater, ki	JHV
iHL niso n;og!e dojiti svojih malih.	JHV Pošljite *a caia* na The Borden
VKSl Company, New York, in prejeli	^^^fij^jrčžSBčSlL
* boste popolnoma brezplačno, na-	g'J^^^—'^^Pljl
YHk vodila v slovenskem jeziku, ki	^^^SwSfc^l
tMV vam razložilo, kako uporabiti to	T^I
l^^^^^iTileko in poieg tega še otročjo	Iž^^^^^M

GTiAS XAJIODA, 1. FEB. 1923
Glavni urad Ely, Minnesota.
Zapisnik
re vili je in letne seje glavnega in nadzornega od-bora JSKJ. vrteče se v glavnem uradu Jednote, v Ely. Minnesota, od dna 16. do 21. januarja 1923.
V torek dne 16. januarja ob poldevetih zjutraj se zberejo v glavnem uradu sledeči glavni odborniki: Rudolf Perdan, glavni predsednik; — Joseph Pifchler. glavni tajnik; John M o vera, blagajnik neizplačanih posmrtnin; Anton Zbašnik. prednednik nad*ort*e*a odbora; Mohor Mladič, nadzornik; Frank Skrsbec. nadzornik, in Leonard Slabodnik, predsednik porotnega odbora.
Predsednik nadzornega odbora porazdeli delo mM navzoče odbornike. Pregledovanje se prične pri dohodkih nd asesmentov krajevnih društev
ter šestmesečnih poročilih krajevnih društev. — Pmnitšlo se je, da društvi št. 114 in 125 nista poslali šestmesečnih poročil. Ko s<* je pronašJo, da so dohodki od asesmentov krajevnih društev pravilno vknjii^ni, se je pr^rlfvlalo še dohodke od obresti od bondov in bančnih vloff-
Chicago, HI.
Altoravno je kratek predpust, luLfimo v ChicapL letos veliko zabav. posebno mašk&radnih veselil*. Društva nekako tekmujejo med selx"»j. katero bo razdelilo največ nagrad- Društvo Zvon št. 70 JSKJ. nikakor noče biti zadnje. zatorej priredi veliko maška-radno ve*"liuo v nedeljo 4. febr.' v Narodni Dvorani. IS. eejtfa in J Ave. Kakor se sliši, imajo pripravljenih toliko daril, da bo vsaka. dostojna maska dobila kako darilo. Tudi se sliši, da pride
na to veselico toliko maiak, kakor ne na nobeno do&edaj. Ne po-zalnite tori j priti v nedeljo dne 4.
februarja na to veselico v Narodno I>vorano. Več o tem med og-la-si v današnji številki.
Glavni odborniki. T «dwdnik: RVDOLP PERDAN, 633 E. usth St..- Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALA XT. box Urt iVarl Ave.. Lorain. O. '
Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. M.nn.
Blacajnik: OEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn.
Blacajnik MixpUCuiilt amrtnin: JOHN JIOVERN, 412 — 12th Av«. Eut Duluth. If Inn.
Vrhovni zdravnik •	i
Dr. JOS. V. GRAHEK, Ml C Ohio Street. N. 0.. Pittsburgh. Pa.
Natemi odbor:
ANTON ZBAŠNIK. Room BM BakowoU Bid«., cor. Diamond and Grant Street«. Pittsburgh, Pa.
MOHOR MLADIČ. 1234 W. IS Street, Chicago. 111.
FRANK SKRABEC. 4821 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. POItEXTA. Black Diamond. Wa»h.
FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
• ,
Zdruimlni odbor. •
VALENTIN PIRC. 780 London Rd..	E. Cleveland. O.
PAULINE ER11ENC. 539 — Srd Street, I.a St«He. 111.
JOSIP STEKLE. 404 E. Mesa Aveni't. 1-ueblo. Colo.
ANTON CEIJVRC. &38 Market Street. Waukegan. 111. j ■	Jednotlno uradno »laoilo: "Glas Naroda*'.	- j
Vee etvarl tikajo^ te uradnih *adev kakor tudi denarno poOlljarve naj am poA lj^Jo na (lavneea tajnika. Vse pHtof.lie naj i>o*iljjt na pr.-d-
aednika i«orotnega odbora. l*roSnje za sprejem novih fianir ia bolnika
•piievaJa. naj se poiilja na vrhovnega zdravnik*	—
Jugnalovanska Katoliška Jednota "e priporoma, vsem Jufoilovanom «a
obilen pristop. Kdor 'eli postati Clan te orRuniz;s<ije. "»J	tajniku
blltn]«ga drattva S. S. K. J. Za ustanovitev r.ovih druStev »e pa obrnit«
na gl. tajnika. Novo drultvo »e lahko vetanovi z 8 Člani ali Danicami.
Vabilo
Vabilo.
na maškaradno veselico, katero priredi dr. Sv. Jerneja, št v. 81 J. S. K. J. v Aurora. 111., lia pust-, no soboto zvečer, tn je dne 10. fe- j bruarja. Veselica se vrši v društveni dvorani. Na programu so tudi darila za ma.ske, in sicer po
$2. Darilo dobi najlepša. . najbolj smešna in najgrša maska. Darila s«- bodo delila med deveto uro in 9.4."»: maske; ki bodo pri-1 j šle pozneje, pa ne pridejo, v po-istev pri najrradi. Vstopnina 3f»o. ! Toraj ste uljudno vabljeni vsi j člani in kakor tudi vse članice .so-i sednjih društev, kakor tudi vsi , drugi roja.ki in rojakinje, da se • udeležite te veselice. Za skrbeče | pete bode poskrbt-1 Frederik Tro-■ pe iz -Jolieta, 111. ! Z bratskim pozdravom
Anton A. Verbic. tajnik.
Društvo Danica, št. 124, JSKJ v La Salle, 111., je oklenilo na svoji redni seji dne 17. dec. da priredi na pustno soboto, dne 10. febr. 1923., veselico s plesom. — Veselica se prične ob šestih zvečer, v prostorih Slov. narod. doma. Opozarjamo vse člane in C-laniee. da se polnoštevilno udeleže te veselice, oni pa. ki se ne odzovejo temu vabilu. zapadejo kazni, ki je bila določena na zgoraj imenovani seji. — Ker je čisti dobiček namenjen društveni blagajni. zato apeliramo na vsa lasal-lska društva kakor tudi na društva bližnje okolice. da se udeleže naše prireditve, kar jim bomo ob enaki priliki povrnili.
Priporočamo se tudi posameznim rojakom, da se udeleže te zabave, ker preskrbljeno ho z vsem za vse, da ne bo nikomur žal za čas, ki ga. bo prebil na t«-j veselici, — Torej vsi v Slov. narod. dom dne 10. februarja!
Na veselo svidenje!
Odbor.
Popoldansko pregledovanje dne' 16. januarja.
Pregledovanje prične pri i dohodkih aseunentov krajevnih j društev za Mladinski oddelek. —I Ko se je pregledalo ▼ se dohodke
asesmentov in dohodke vlog. se 1 je iste seštelo na računskem siro-i ju ter pronailo, da je vse pravil- * no vknjiženo in sešteto v knjigah glavnega tajnika in blagajnika. Nato se prične s pregledovanjem vrnjenih čekov, kateri niso bili ob zadnji reviziji še vrnjeni. — Pronašlo se je. da so vsi čeki vrnjeni. Pregledovanje se prekine oh poliesuh zvečer .
Nadaljevanje revizije dne 17. januarja dopoldne.
bolnici, poleg tega ima še sedem nepreskrbljenih otrok. Pet otrok je dal v sirotišnico, kjer mora zanje plačevati po, $51.00 mesečno. Odbor društva potrjuje, da je Član v veliki potrebi. Sklene se, da se mu podari iz sklada onemoglih svoto $50.00.
Pri društvu št. 13 je umrl elan Mike Jankovitz. Račun pogrebnih stroškov je znašal $232.00. Iz računa je bilo razvidno, da je plačal član Charles Manjzek svoto $t>0.00. ostalo pa je plačala družba, pri kateri je bil pokojnik zaposlen. Raditega se je nakazalo za pogrebne stroške samo
našlo, da so vsa poroštva v redu obnovljena zi leto 1923.
Ko je bilo vse pregledovanje končano, poroča v imenu nadzornega odbora predsednik tega r obora, ki pravi, da je nadzorni' odbor našel vse v najlepšem re- J du in da so nadzorniki pripravljeni podpisati knjige in račune. Ko odborniki podpišejo knjige in račune ter zaprisežejo, odda nato predsednik nadzornega odbora j nadaljnje vodstvo glavnemu pred sedniku.
Brat gl. predsednik o tvori letno sejo glavnega in nadzornega odbora ob četrti uri popoldne, s primernim nagovorom, v katerem vzpodbuja navzoče, naj paz-no in premišljeno razmotrivajo o vseh zadevah, katere pridejo na Prične se pregledovanjem iz- dnevni red. Navzoči so bili vsi. dat kov bolniških podpor, odškod- Prečita se zapisnik zadnje polniti, odpravnin in izr»*d. podpor letne seje, kateri se sprejme s pri-; i/ sklada onemoglih.	pombo, da se mora vpisati v u-
radni zapisnik poročilo vsakega N..1.J j- viiTi. •• revizije dne 17. ja- • uradnika, ako tako poročilo pinna rja popoldne.	srn eno predloži.
_ ,.	Na dnevni red pridejo poroči-
S prejšnjim delom se nadalju-	. . n .. n A i
' J	1 a glavnih odbornikov. Brat glav-
je do šestih zvečer. Pregledova-	, , , . ,
J	.	*	ni predsednik poroča, da je imel
nje se prelune ob šestih zvečer. ...	. . .	,
J 1	veliko posla in korespondence
...	. radi štrajka, z raznimi društvi in
n na rja popoldne.
S prejšnjim delom se nadaljuje do šestih zvečer. Pregledovanje se prekine ob šestih zvečer.
Nadaljevanje revizije dne 18. januarja dopoldne.
$SO.OO? s katerimi pa član Manjzek ni zadovoljen. On trdi, da je družba njemu posodila oni denar katerega je pa moral potem družbi nazaj vrniti. Po daljši razpravi je bil stavljen predlog, da se naroči glavnemu tajniku, da piše prizadetemu, naj predloži tozadevne dokaze oz. izjavo družbe,
prisego iz-
Na dnevni red pridejo poroči- i
., . . : kjer bo družba pod odgovora od gla--nega blagajni-,. ...	.	,
B	* ® -- ! javila, da so njemu denar samo
posodili in da je potem denar po-
vrnil ter tako sam plačal pogrebne stroške. Sprejeto soglasno.
Tajnik prečita prošnjo Frances Lop, soproge člana Joe. Lopa, od društva št. 20. Gilbert,
t T.«*« II«M A*« I AM A	/.loMin %	rvi»/\f 1
K stvari obširno pojasnjuje sobrat Zbašnik. On je mnenja, da bi taka a-keija morileu več koristila kot škodila. Državni pravd-nik bo nastopil v imenu države kot tožitelj in bo skušal za. morilca dobiti najstrožjo kazen. — Dalje omenja, da se ne more prisiliti državnega pravdnika, da bi upošteval nasvete privatnega advokata ter da bi to na poroto naredilo slab utis, ako bi izvedeli, da se nabira dejiar v ta namen. Končno omenja, da je v tem smislu že pisal na društvo, ko ga je društvo vprašalo za svet. Predlagano in ]*>dpirano, da se potrdi akcijo brata Zbašnika. Sprejeto.
Tajnik prečita pismo bivšega | Tajnik prečita prošnjo sobrata člana John Bogdanovicha, ki se John Novaka, člana društva Da-pritožuje, da je društvo samo'niča. št. 124, La Salle, 111. Ta je
pravil, po katerih se je ravnati.
Tajnik predloži mrtvaški lLst» in poslednjo oporoko pokojnega Antona Tanko, člana, društva sr. 66, Sv. Petra in Pavla. .Toliet, lil. Omenjeni član je naredil dan pred svojo smrtjo oporoko, katera pa ne soglaša s pravili, ki so obvezna za vse člane JSKJ. — Sklene se, da se poslednje oporoke ne upošteva in da se o tem obvesti zapuščinsko sodišče, kateremu je bila dotična oporoka predložena, ker radi nepravilnosti o poroke, katero je naredil član pred smrtjo, se smatra originalna onoroka. ki io _ie naredil član
ob vstopu v Jednoto, kot pravo-močno.
glavnim tajnikom. Poroča dalje^j da sta z glavnim tajnikom složno
Nadaljuje se s prejšnjim delom delovala in rabila pri raznih pro-!
do šeste ure zvečer. Pregledovanje se prekine ob šestih zvečer do naslednjega dne.
Nadaljevanje revizije dne IS. januarja popoldne.
S prejšnjim delom se nadaljuje do treh popoldne, nakar se prične s pregledovanjem posmrtnin in upravnih izdatkov, kar se nadaljuje do šestih zvečer.
Nadaljevanje dne 19. januarja dopoldne.
Vadaljuje se s pregledovanjem upravnih izdatkov. Ko se je vse izdatke pregledalo, se je iste seštelo na računskem stroju in pronailo, da je vse pravilno vknji-ženo in sešteto. Pregledalo se je tudi izdatke Mladinskega oddelka. katere se je tudi v redu pro-našlo. Nadalje se je pregledalo inventar Jednotinega pohištva in se ga ocenilo na svoto $2,037.52.
Nadaljevanje dne 19. jonuarja popoldne.
šnjah največjo previdnost. Veseli ga, ker JSKJ lepo napreduje v članstvu in v finančnem oziru. Se vzame naznanje.
Poročilo glavnega tajnika.
Bratje souradniki:
V	prijetno dolžnost si štejem predložiti nekoliko poročila o poslovanju Jednote za leto 1922.
(Predvsem moram omeniti, da — smo tudi v preteklem letu povo-i l;no napredovali v vseh ozirih, kar je razvidno iz naših računov.
Pregled članstva.
(Odrasli oddelek.
Jednota je štela 31. dec. 1921., članov (ic)	8,273
Novopristopli in prestopli * iz mladin. oddelka	735
i Suspen. in zopet sprejeti 410
j Skupaj	9,418
i Odstopli, suspendirani in
i umrli	843
-
i Jednota šteje z dnem 31.
decembra 1922 članov (ic) 8,575 ' Napredek v Članst. tekom leta 1922	302
I
Mladinski oddelek.
članstvo Mladinskega oddelka z 31. dec. 1921.	3,445 Novopristop. tekom leta 554
Skupaj	3.999
I Suspend, in umrli '	236 Mladiniki oddelek šteje
dne 31. dec. 1922.	3,763
j Napredek v Mlad. oddel.	318
Skupno članstvo	12,338
Finančni pregled.
V	finančnem oziru anno dokaj 'lepo napredovali v preteklem le-
tni povožen od avtomobila, kar je povzročilo, da je izgubil levo nogo nad kolenom. Več mesecev je ležal v bolnišnici v upanju, da noga ozdravi, ker pa ni šlo na bolje, marveč na slabše, se je po nasvetu zdravnikov podal v Chicago k specialistom, ki so ga operirali z namenom, da mu ohranijo nogo, toda operacija ni uspela. Sama operacija ga je* stala :fc.r>00, poleg tega pa je imef še obilo
vori, kar pa je bilo neizogibno in I ^^ R ^^	. ^ nad
npa, da se to v bodoče ne bo več ,	^^ ^ je ^ ^
no videl ob času, ko je bil poško-
porotnega odbora
Pregledalo se je račune in knjige blagajnika neizplačanih posmrtnin ter ae jih našlo v redu.
Knjige blagajnika neizplačanih posmrtnin se vjemajo s knjigami glavnega tajnika. Pregledalo se je tudi posebno knjigo, katero vodi glavni predsednik. Pravilno je, da on vpisuje v to knjigo vse zadeve, ki pridejo v njegovo področje ter da je knjiga v le-
pem redu. Pregledalo se je tudi zaprisežene izjave od bank in kniiiice, ki izkazujejo, da je de-na	naložen, kot izkazujejo
knjige in ačuni.
Pregledalo se je Tudi poroštva glavnih odbornikov -in odborni-
kov krajevnik druitev tar m pro-1 lepo napredovali v preteklem le-
jo na dnevni red. Na razpolago j pa sem vam za dajati razna po- i jasni la o vseh zadevah, katere j pridejo v \irad glavnega tajnika, j oziroma s katerimi imam posla. S spoštovanjem predloženo, Joseph Pishler, glavni tajnik.;
I Poročilo glavnega tajnika se vzame naznanje. Brat glavni blagajnik nima nikakega poročila, j omenja samo, da kar knjige iz- | kazujejo, je že odbor pronasel, i drugega poročila pa nima. Se ; vzame naznanje.
Brat blagajnik neizplačanih posmrtnin poroča, da sta on in glavni tajnik jako složno in sporazumno poslovala.-Se vzame naznanje.
i ■
j Brat predsednik nadzornega
I	odbora poroča, da se je trudil in
' deloval na to, da se je Jednotin ; denar kolikor mogoče varno in na visoke obresti nalagal. Vsi u-
Iradniki so mu točno odgovarjali, I izvzemši le, da ni parkrat prejeli odgovora od glasnega blagajni-1. ka in od nadzorr. a br .ta Skrab-1« ca. Poročilo se vzame naznanje. 'I I>rugi nadzornik poroča, da je
I1 vršil svoje, dolžnosti kolikor mogoče "točno; drugih poročil nima., j Se vzame naznanje. • i Tretji nadzornik poroča, da je i tudi on vršil svoje dolžnosti, ko- j -! likor mu je bilo mogoče. Prizna, j r da se je parkrat zakasnil z od go- j vori, kar pa je bilo neizogibno in i upa, da se to v bodoče ne bo več „ zgodilo.
j Predsednik porotnega odbora i poroča, da je prejel nekaj pri-: tožb od bivših članov, ki so bili _ | suspendirani radi stavkokaštva, I ker pa je upal. da se bodo razme-) re izboljšale, ni uvedel preiskav. V splošnem omenja, da je jako. ' malo pritožb, kar znači, da je ve-x čina članstva zadovoljna. Ker so
II	vsi uradniki oddali svoja poro-x i čila, se na stavljen in potrjen
predlog zaključi seja ob polšesti j uri zvečer.
j II. seja dne 20. jan.. dopoldne.
i Predsednik otvori. sejo ob 06-
-	mi nri zjntraj. Nsvzoči so vsi. —
-	Tajnik prečita povabilo društva Marije Č. Spočetja, št. 120, Ely,
i Minn. t)ruštvo vabi glavne od-
-	bornike na veselico. Sklene se, t da se odborniki odzovejo vabiln.
Na dnevni red pridejo proiš-e nje in razne druge zadeve. Tajnik poroča, da je nmrl član društ 5 va Sv. Srca Jezusa, št. 2, po ime-
-	nu Mihael Tanko, cert. št. 527; >, svojo oporoko je imel narejeno
-	na enega sina in na eno hčer. — Pokojnik je bil neoženjen, hčere
i	ali sina sploh imel ni. Sklene se,
.-	da se plačajo pogrebni stroški,
e	ostala posmrtnina pa se vloži v
i,	blagajno neizpl. posmrtnin za to-•- liko časa, da se dožene, kdo je
-	najbližji sorodnik. Posmrtnina se
-	potem izplača onim, ki se izkaže-
-	jo, da so najbližji sorodniki, ozi-
-	roma, kakor pravila določajo.
Tajnik prečita prošnjo člana j Josip Pečavarjr, člana društva Sv. Srca Jezusa, st. 2, Ely, Minfe. n Član pro« za kako izredno pod-k poro. Njegova soproga je v nmo-
dovan ter nesposoben za delo. — Na podlagi danih pojasnil se nakaznico odobri za petnajst dni.
Tajnik predloži tri bolniške nakaznice sobrata Josip Gregorca, člana društva Sv. Jožefa, št. 21, Denver, Colo. Ta član je bil prej pri društvu Sv. Andreja št. 84, Trinidad, Colo., kjer je predložil bolniške nakaznice, ki so se pa nekje na pošti zgubile, kar po* trjuje tudi odbor društva št. 84. Predlagano in podpirano, da gl. tajnik preračuna, koliko je bil član prikrajšan pri podpori ter da se mu potem nakaže, kar je premalo prejel. Sprejeto.
Tajnik prečita prošnjo društva Sv. Jožefa, št. 29, Imperial, Pa., glede sestre Ane Miklavčič, katera je v umobolnici.* Društvo je mnenja, da so njeni starši upravičeni do podpore, ker jim je bila hči edina opora. Njen oče je že več let slep in kot tak nezmožen za kak zaslužek. Sklene se, da brat Zbašnik tozadevno natančno preišče in če se pronajde, da so bili starši odvisni od njenega zaslužka, naj se podpora odobri. — V nasprotnem slučaju se bo pa plačevalo samo asesment za to članico iz bolniškega in poškod-ninskega sklada. To se je poverilo sobrata jZbašniku, ker živi v bližini sedeža prej omenjenega društva. Plača se mu vozne stroške in ena dnevnica.
Tajnik prečita pismo društva št. 31, glede člana Frank traha in članice Frančiške Nemanich, katerim je potekla bolniška podpora. Naroči se glavnemu tajnika, da pojasni društvu določbe
njega kaznovalo radi stavkoka^ štva, a jfekaterim pa je bilo dovoljeno stavkokaziti. Ker odbor nima zadostnih dokazil pri rokah se naroči glavnemu porotnemu odboru, da zadevo preišče in izreče svoj sklep.
Tajnik prečita pismo društva Sv. Janeza Krstnika, št. 82, Sheboygan, Wis. Društvo želi, da bi Jednota preskrbela licenco v državi Wisconsin. Društvo je sigur-; no. da bi lepo napredovalo, ako bi imela Jednota dovoljenje za sprejemati nove člane. Predlaga-( no in podpirano, da naj glavni tajnik piše na zavarovalniški u-rad države Wisconsin, da poizve za zahteve, pod katerimi je mogoče priti do poslovnice. Sprejeto. . ^
Tajnik prečita zadevo člana J. Gregorčiča, ctrt. št. 14313. — Ta član je umrl in izpremenil svoje ime v Ameriki iz John Grebene na John Gregorčič. Tajnik predloži tozadevni dokazilni materi-jal, katerega je p^jel iz stare domovine. Na podlagi predloženih listin, se- sklene, da se izplača posmrtnina priglašenim dedičem, k&korhitro dokažejo, da so polnoletni. Če pa niso polnoletni, pa naj se imenuje varuha, kateremu se izplača denar potom okrajnega sodišča.
Tajnik prečita prošnjo članice Terezije Kikel, članice društva Sv. Antona, št. 108. Ta članica prosi za izredno podporo iz sklada onemoglih. Njen mož je že, nad dve leti in pol v umobolnici, sama pa ima na skrbi šest nedoraslih otrok in je v veliki bedi in revščini, kar potrjuje tudi odbor društva. Sklene se, da se ji podari $50.00 iz sklada onemoglih.
Prečita se pismo <fruštva Sv. Frančiška, št. 122, Homer City, Pa. Zadeva je sledeča: Neki Italijan je umoril sobrata Matijo Smodeja v njegovem lastnem stanovanju. Italijani nabirajo sedaj denar, da bi rešili morilca električnega stola in če mogoče, ga spravili iz ječe. Društvo je mnenja, da bi bilo umestno, če bi gl. odbor apeliral na krajevna društva za proste prispevke, kateri denar bi se rabil za odvetnika, čigar naloga bi bila delovati na to, da morilec ne uide zasluženi kazni
drugih stroškov in ima tudi nepreskrbljeno družino. Ker je v veliki potrebi, prosi, da bi se mu dalo nekaj podpore iz sklada onemoglih. Za resničnost njegove prošnje jamči odbor društva. — Sklene se, da se mu podari $100 iz sklada onemoglih.
Tajnik predloži zadevo neenakopravne članice Julije Jernej-čič. od društva Jutranja Zvezda, št. 136, Dunlo, Pa. Ta članica boleha že nad osemnajst mesecev, ni pa vedela, da pravila določajo, da je upravičena po osemnajstih mesecih bolezni do podpore iz sklada onemoglih po $10 na mesec. Zato ni dosedaj predložila zdravniških spričeval. Ker so neenakopravne članice upravičene do podpore iz sklada onemoglih po $10 mesečno, če so bile že poprej bolne osemnajst mesecev, se sklene, da se ji nakaže to pod-' poro za dobo, ki presega 18 mesecev, odkar je ta članica zbolela.
Tajnik prečita račun tvrdke — lovenic Publishing Co., (Glas Naroda) za Jednotino glasilo, katero pošiljajo članstvu Jednote. — Račun znaša $3,540.06 za drugo polovico leta 1922. Predlagano in podpirano, da se račun izplača, ker je razvidno, da pošiljajo toliko glasil članstvu. Sprejeto. — Predsednik zaključi sejo ob peti uri zvečer.
Seja dne 20. januarja dopoldne.
Tajnik prečita pismo od ''Fraternal Actuarial Association", kateK prilagajo račun za $5.00 in apelirajo na Jednoto, da postanemo član' te zveze. Račun in pismo se odkloni. Obenem se tudi sklene, da se to leto ne j>ošlje delegata na konvencijo National Fraternal Congrčssa, Jednota pa ostane še nadalje članica tega —
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Gasilo Jugoslovanske
Vstanovljena leta 1898.	^
Katoliške Jednote
Inkorporirana leta 1901.
Dopis.
u. Glavna blagajna ^odraslega	j<
»ddeika) je napredovala .v letu	p
1922 za $72.563.78, blagajna	j-
Mladinskega oddelka pa za —	p
ro,OS8.86.	o
Ker Jednota tako lepo napre-luje v premoženju, nam je dokaz, da smo na dobri in zdravi
finančni podlagi. Da bo jasno	Y
razvidno, koliko znaša skupno	^
premoženje Jednote, hočem tu	0
navesti skupni finančni pregled,	j,
i' katerega vključim vse sklade	^
in oddelke. -	T
Skupni finančni pregled. j
Aktiva:	*
Bond i	Jj450.000.00 1
■ 2
Vojno - varč. znamke $ 1,000.00j Bančne vloge	$104,406.351
Inventar pohištva	) ^
tn urad. potrebščin $ 2,037.52 £
$557,443. 87 * • 11
Pasiva:	j (
Posinrt. sklad	$165,161.63 j
Rezerv, sklad.	$-281.003.99 j <
Čoln. poškod. sklad $ 28.477.651 Onemoglih sklad $ 11,027.79 Stroškov, sklad z go-	J j
tovino in inventarjem $ 7,021.67;« s>klad neizpl. smrt. $ 41.817.83 j Mladinski oddel. $ 22,933.31 j i
$557,443.87 ]
i
Razno.	]
Poslovanje v preteklem letu je '
bilo precej naporno radi štraj-j
kov. Imeli smo veliko korespon- '
dence. Pravila je bilo treba ved- j.
no tolmačiti in citirati točke, —- !
i1
vendar se vsakega ni moglo zado-;J voljiti, posebno onih ne, ki so ] stavkokazili. Precej Članov je bi-; lo suspendiranih radi stavkoka-'1 štva. Vendar pa se lahko trdi, da r ni bilo veliko stavkokazov med t našim članstvom, kar znači. da jc večina naših članov zavednih.
Glavnim odbornikom -in tudi odbornikom in odbornicam krajevnih društev se imam zahvaliti za naklonjenost in prijaznost pri poslovanju v preteklem letu. — : Vsak je skušal storiti z dobro voljo nekaj*za koristi organizacije. Raditega sta vladala lep mir in sloga med članstvom vse leto. — Upam in želim, da bomo mogli tudi v bodoče tako složno poslovati ter delovati za proč vit naše vrle organizacije.
Dne 18. julija t. 1. bo preteklo petindvajset let, kar je bila ustanovljena JSKJ. Umestno bi bilo, ako ukrenemo, da se izda ob pet-indvajsetletnici Jednote slavnostna številka Glasila v povečani izdaji, ko! se je to storilo ob drugih obletnicah. Čimveč se napiše zgodovine o Jednoti in društvih, tembolj bo narod spoznaval organizacijo in tembolj se je bo oklepal. Zato priporočam, da ukrenemo, da se izda slavnostno številko ob času. ko bo Jednota praznovala svoj srebrni jubilej.
Za predložiti imam Se nekaj < drugih zadev, katerih ne bom o-menjal na tem mestu, predložim pa vam jih posamezno ,čim pride-



(Nadaljevanje s 3. strani.)
kongresa, ker je to koristna organizacija za bratske organizacije in ker pravila to zahtevajo.
Glede provizij za Mladinski oddelek se sklene, da bo Jednota ie nadalje plačevala po 25 c provizije od vsakega člana, ki ga organizator pridobi v ta oddelek, t«»da provizije se ne bo izplačalo nobenemu organizatorju, če bo svota znašala manj kakor $1.00. I »a bo organizator prejel provizijo, bo potrebno, da bo pridobil najmanj štiri člane za Mladinski oddelek, kep se manjših svot kot »■n dolar ne bo izplačevalo za provizije.
Ker bo dne 18. julija Jednota praznovala .svoj srebrni jubilej ali petmdvajsetletnico svojega obstanka. se po daljši razpravi sklene, da se izda slavnostna številka v povečani izdaji. Pri tem s«- poživlja članstvo in odbornike ter krajevna # dru&tva, da pišejo zgodovino društev in Jed note za to slavnostno številko. V glasilu 1«) pri» be««»io. kdaj bo zadnji čas za j»oslati spise /a slavnostno šte-vilko.
Dalje poroča gl. tajnik, da je preepj društev imelo težkoče s plačevanjem asesmentov vsled štrajka. Nekatera društva so se nekoliko zadolžila pri J*-dnoti. Sedaj sta še dve društvi, ki nekoliko dolgujeti Jednoti. namreč
prid dxuatvenej van pri JSKJ, naj ne odlaga noben, ker omenjena Jednota najbolj točno plačuje podporo, za katero je eden zavarovan. Moj naslov je:
Joseph Dremelv, P. O. Box 214, Conemaugh, Pa.
Odprto pismo«
radno veselico v tiipjnf
Članstvo je po daljši debati sklenilo, da napravi 3 nagrade za maškare, in nicer najlepša dobi $10*00, najgrsa $7.50 in druga najlepša $5.00.
Maskaradni ples bo od 9. do 30. ure zvečer.
.MaScare so vstopnine proste. Vstopnina za nemaškare je $1.00.
dam* in otroci do 16. leta so pro-	—
sti Kte. Rnakopravni člani in čla-	Rock Springs, Wyo.
nice plačajo $1.00 in neenakoprav-	Xa6e dnritvo sv. Ane štev. 134
ni po oOC vstopnine.	JSKJ Je imel° svojo letno sejo 17.
Mogoče bo kateri član rekel, za-	decembra 1922. Ker pa še društvo kaj bi neenakopravne članice pla-	obstoji dolgo in je tudi brez čale 50< vstopnine. Odgovor na to	vsaklh denarnih sredstev, so daje sledmi: Članstvo se dobro spo-	luce Predlagale in odobrUe, da se minja, da je društvo že dvakrat	Pripedi nialu veselica, da se pnre-plačalo celi asesmeut brez razlike,; ^ ma]a veselica v pomoč društva je-li enakopraven ali ne.	ne blagajne. Ker pa navadna ve-Oddatjene člane se opozarja, da	večkrat bolj slabo uspe, smo platjo -vstopnino z ase^mentom	sklenile ue nekaj srečk prodati m \-red najkasneje do me«coa marca ' s tem P"P<>nw6i do boljšega uspeli: {	h3*
' V ime ni celega društva vljudno	Me llismo s tem nobeTie-
vabim vse prijatelje m znance iz	mu škodovatu zato pa tudi mamo
bližnje okolice za obilen poset. f	vprašale, če smemo to
Osobito pa še vabim naiepa vrle-	boriti ali ne. in ker mislimo, da pa narodnjaka, predsednika nad-!dru*vo »voje zadeve samo vodi,
zornega odbora Antona Zbašnika.; kot	** Je "aibolie.
da bi nas enkrat posetil osebno	Toda pri gospodu župniku smo
z njegovo obiteljo.	naletele na strašen odpor. Tukaj
Na veselici bo igrala godba na	i« 1u<li druS° društvo sv. Ane, ki
lok. <.bstoječa i/. 6 članov. Za red	{jnxa- ,udi veselico na programu nt
in dobro poKtrežbo bo skrbel c* 1-	trt v korist cerkve. To je namreč
b< »i-. .Za lačne želodce in suha grla	altarno društvo in ne podporno,
bo vs.-strunio preskrbljeno.	** Je kar domislil,
Za «nlbor	da mu lw> to veliko škodovalo pri
Alojzij Tolar, tajnik.	veselici, in da ljudje v splošnem _____ ! mislijo, da kupujejo srečke za
Conemaugh, Pa.
Kaj se je godilo v času stavke.
da
eerkveneeo eveselieo, dočim so jih pa za našo, nakar se je toliko spozabil, da je namesto pridige naše
društvo št. in društvo št. 135., ne morem poročati, ker nisem bil
Ke.r se pa dolg vsak mesec precej | še tukaj, vem pa. da so bili naši druktxo	z beračem in za
zmanjšuje, je upati, da bo v krat ! rojaki najbolj aktivni v tem boju. kem vse poravnano. Se vzame naj**6^ deia ^ dobijo nazaj, poznanje
t Rosi in klerki iih nrr\w Tx*n»i<i }
llK'.
Na dnevni red pride razprava glede investiranja. Predsednik nadzornega odbora ]>oroča, da je <nlbor od bral nekaj bondov, katere liLstuje Jednota, da se jih premesti ali proda oni tvrdki. ki
Dosti mu j ill to tudi vrjelo. S tem selmo če pove. da £ luk^««.!*8 je na^mu društvu delala kri-Bosi in kletki jih preveč pocnajo, I wca ******* postavalo v slabo zato je pa teiavno dobiti delo. in .s tem smo izbili veliko rojakov ^oroca mU" ^ * več ne iz tukajšnje naaelbme, ker so aH *P°zahl v tolik®, ker to je zelo ne-drugam deki iskat	sramno od moža miru in sprave,
^elaino vs»ak dan, ker tukajšnja ! iaV31° nAPiwia dru'^0' ker družba sama rabi premog oziroma *kor*J ™ ^	podpiramo
bo največ zanje plačala. Te bon-1 koks v svojih tovarnah. Koliko cerkev- '
le se proda vsled tega, ker so ae- časa bo tako, ne vem. Zaslužek je!	v Poi^o tukajšnjemu
rijalni m povzročajo preveč posla pri poročilih na države. — Proda se tudi Victory Liberty Konde, kateri <lozorijo meseca maja tega leti# Predsedniku nadzornega odbora -se naroči, da razpiše ponudbe in jib pošlje raznim tvrdkam v svrbo prodaje dotič-nih bondov. — Dalje se sklene. «la se investira >."».000 v bonde iz blagajne Mlad, oddelka. Sklene se tudi. da v prenese iz Rock* Springs National Bank, Rock Springs, \Jfyo.. $."».2.11.75 na First National Bank v Duluth. ter iz Peoples State Bank iz Evedeth $509.10 tudi" na First National Bank v Duluth, Minn., kjer je čekovni ra<"un blagajne neizplačanih po^mrtnin. Sklenjeno nadalje, da s»* vloži v Northern National Hanko v Duluthu $5.000. ako plača banka 4 procentne obresti. Ta denar se vzame iz Peoples State Bank, Eveleth, Minn.
Ker je s tem izčrpan ves dnevni red letne «?je. se hrat glavni predsednik zahvali odbornikogn ker so to pot bili vsi navzoči ter jih poživlja, naj bodo točni v svojem poslovanju in da naj delujejo za dobrobit' JSKJ. Zaključek seje ob dvanajstih opoldne.
Frank Škrabec.
zapisnikar in nadzornik.
(OPOMBA: — Šestmesečni račun in vse drugo, kar je moralo danes tsostati. bo priobčeno v prihodnji številki "Glasila".)
odvisen od pnustora. Plačajo kot
dbčinstvu. da nase društvo s tem
Marv Galicich, blagajnica. Cecily Foriic, organizatorica.
po lUlijskih nwjnal., čeravno ni še "	^^	Skodova«.
organizirano. M«ram pa omeniti,! Da ^ nas ne Kp° nedolžnem obda bi biti ž.- davno dosegli, ko bi *°jal0' JO ^^tvo sklenilo na seji druge narodnosti trfliko žrtvo- 2L J^uaraa t. 1., da se ljudem vale kot SO Slovenci.	P°Ve r«^«*.
Kar se tiče tukajšnjilt podpor- Marv Kershisnik, predsednica.
U'h društev, so tudi mcx-no prizadeta v tem zadnjem delavskem bo-; ju. I\«tebno društvo av. Alojzija ! št. J.SK.J, je prizadeto, ker je
^r^r.^'^riOdkrito svetišče pofabskih
<li praviino, da se obdrži člana v društvu, če je le mogoče.
Se<laj pa prosim člane dnbšrtva >.v. Alojzija št. :i6, da naj se spominjajo, kako je drušLvo skrbelo
Slovanov.
Imperial, Pa.
Običajno prirejajo podporna društva letne Ae«elice za vzdrževanje društvene blagajne, iz katere «c	jejo vui droiaveni w»roški. Tako je tudi društvo av. •btžefa št. 2!> JSKJ. sklenilo na seji dne 7. januarja, da priredi dne 10. februarja veliko maaka-
•Kakor objavlja tajni vladni
za vas v težkem času, sedaj je	in ra^atHj predhistorič-
vaša dolžnost, da malo bolj redno ^^^ ^^^ mUZlja i - • .	. . ,. l dr. Kari Schuchard, se mu je po-
pla,-ujete svoje asesinente in ostali ... „ .. . „ , J y . i„	i,	, -; srecuo odkriti pri Feldbergu v ve-
d^»lg. Društvena blaga.pia je sedaj •... . i . „ , , .	,
/črpana bi se ne bo moglo nada-i^	Meklmburski teme-
lje zakladati za nikogar, dokler veb^ea^a lirama atarega člani ne poravnajo svojega dolga.	Retra. Naali
Dola^ke razmere so se že toliko 80 tam nampe mesta gonace o-izl>oljšaJe, da bi že« lahko ^.k f0^	^b ruaevme
član plačal nekoliko boli redno'	^^ ^ o
^	katerih poročajo "	*
v voj asesment.	* 4
Ker sem prevzel delo tajnika za tekoče leto, sem primoran opomniti člane društva št. 36. da naj „ „__ ,, , 4 .
-- „„ . , ......	von Halberstadt ter do tal porušil:
pazijo na to, ker sem videl v knji-	... * ,
Itui, j....___. . , .	njihovo s\*eU«See Retra. Ze od 16.
gah, kako se nekateri malo zani-	' . , .. A ... ,
...uLi »a v ,	stoletja so iskali to veliko slovan-
niajo za društvo. Ako se bo komu	, . , ,
j •» i - - ■ , , . ,	ako svetjsce tz poganske dobe, za
zgodila krivica, si bo sam knv, da	, . - - , , 6 , '
^ . - r	katerim ni balo sledu. Sele sedaj
se ne U> noben jezil potem, ako	.. . . . .
iv ...i;^ , i	so odkriti ostanki tega svetima s
bo .suspendiran, \zrok sem vam	.. .... ..
•, _ •, , . j , ,	svojim velikim zrtvenikom m s
p<»jaj«iil. \ sak naj ^leda. da bo	.... . , . . .,
točen, pa bo šlo vse v redu, meni! ^
pa »>o tudi olajšano delo, za kar1 bumke ™e' «°®de m ^^ ^ vam že vnaprej zahvalim. Na zadnji seji je bilo sklenjeno,
katerih poročajo neki hist or i ki srednjega veka Ko so se Slovani leta 1066. dvignili proti krščanstvu, jih je napadel Burckhard
da priredimo veselico dne 3. febr., pa radi oddanega prostora se veselica ne bo vriila. Naj vsak vpo-števa to, da ne bo imel nepotrebnega pota in stroškov.
Oddaljenim članom priporočam, da naj pošiljajo vse društvene za-derve na spodaj narvedeni naslov.
Poosdravljam v»e članstvo JSKJ sirom Zdruftsiih držav, posebne pa člane št. 36. Rojakom pa priporočam, ako ie kateri ni sarrpro-
VABILO IA
VQ1K0 MASKARADNO VESEUCO
ki jo priredi
fkwikf	Ur. 70, l&JU., vCkie^i, AL
' V HKDXUO, DR 4 FXBKUAX JA, 1923.
v NA SOON I DVORANI, pri mSt. Seolarj«, IS 6SSTA In flAClNC AVt.
Willn Hi «pas pipiMi*. Vatap mik » I* awtu ■ M«S naJMJte Mak* m MS* raiMK« krasna Šarita v aa—liu IMS.SS.
WiiaaaiM • M BMSa*aiilS M«	MssSih S^ta*	laMla — —	Sj^^ia
vnepniOT« w pv^prwaji Mil W** fiSIMV ppc« ^rwi	wiivvi pnvfc
Zrn SiSu mm in Mm uSiSIi j« mJMJ* HltolUmi-H akjhii j - • tapla pdpMvla	^O0OH>"tt
dosedanjem mkopavanju se je na £0 mnogo lepih keramik slovanskega porekla. Izkopavanje se bo prihodnjo spomlad nadaljevalo. D.r Schuchard je odkril leta 1921. tudi temelje velikega hrama bal tajskih Slovanov na otoku Rugen, v stari slovanski Rujšni v Baltij-skem morju.
QtxAS NAItODA, 1. FEB. 1923
DVAJSET HBMCEV UBITIH V SPOPAD?.
fluaka aaaLau is II tali If nn
futSKa centev ni TauKaiii
Pred Jcratkim se je vršil v ruhrskem okraju spopad med Nemci in Francozi. Kljub strogi cenzuri se je vseeno izvedelo, da je bilo dvajset Nemcev usmrče nih in več Francozov ranjenih. Takoj po spopadu so fran oblasti ojačile stražo na postaji v Bohumn, kjer se je zavrsil spopad.
Iz Berlina poročajo: — Sredi razburjenja, ki prevladuje v Evropi radi nemško-frazicoskega konflikta, ki se je razvil vsled francoskega zasedenja Ruhr okraja, se je pojavil v zadnjih par tednih na tihem dogodek, ki bo imel najbrž velik učinek na odnosa je med neštetimi milijoni kri-stijanov.
Poročevalec newyorskega lista ; "Tribune" je izvedel od ljudi, ki so v tesnem stiku z rusko pravoslavno hierarhijo, da se vrše resna pogajanja med rusko pravoslavno cerkvijo ter Vatikanom, kojih natnen je formalno prizna-j nje papeževe avtoritete. To pri-i zanje naj bi predstavljalo u-vod k vezi med rusko pravoslavno ter rimsko-katoliško cerkvijo, j Poročila o tem načrtu so bi^r
Zakonska osnova o registraciji inozemcev.
j nem režimu razpalih evropskih i \"lad. mi ne bi niti za trenotek
------j vzeli takega koraka v ozir in, kar
Kakor znano, nahaja se pred ramo celo vzpodbujati, naj osta- sc mene tiče. jaz bi uporabil vso
kongresiom zakonska osnova, k? uvaja neke reforme v dosedanje naturalizaeijsko postopanje in
ne v dopisovanju s starim kra-' svojo moč, da se taka uredba odjem in v stiku z mednarodnimi kloni. rako bi jo kdo predlagal, zadevami. Njegovo znanje bo nje-j^li ta zakonodaja — kakor sem ustanavlja letno registracijo vseh mu v pomoč kot Amerikancu in:-iaz trdno prepričan — je le po-
tudi nam v korist. Ameriki se ni i Steno prizadevanje s strani vlade, treba bati pripodobe z njegovim !t,a sodeluje z vsako privatno or-fTojstnim krajem. Bistvena zahte-' ganizaeijo in vsakim pc*»amezni-va patriotizma je da ljubimo in' k<«n v svrbo, da se poviša »tan-eastimo svoje stariše — zlasti dard državljanstva in da -se olaj-spoštovanje do matere je znak ®a pridobivanje istega. Res je, da
čutil potrebo braniti I domoljubja. Vedno vzpodbujajte izvrševanju tega zakona se bo,N'*~ T """ T>* ' ....	, I	*	_	1 JJ , . • .	... . . »vprašanja. Patnah Tikhon. ki je
uti njen namen; v to tujerodcevo apostovanje do nje- slučajno tudi zgodilo, da .se bodo fcil	^
svrho je poslal dolgo pismo sena- go ve matere, in le naravno sledi Pn t<?m odkrivali
inozemcev. Zlasti ta-le določba je' izzvala silen odpor s strani nekaterih organizacij in zlasti s strani tu je jezičnega časopisja. Vsled teh nepovoljnih kritik proti tej osnovi je Secretary of Labor J. J. Davis občutil jo in razjasniti
potrjena tudi v visokih nemških katoliških krogih, ki indirektno pomagajo pri tozadevnih pogajanjih. Poročevalec je izvedel od nekega odličnega nemškega katoliškega prelata, da študira sedaj papež, ki je odličen jezikoslovec, ruski jezik z veliko unemo v namenu. da izvede svojo politiko glede Rusije, katero bo smatral v slučaju uspeha za svojo največjo zmago tekom svojega režima.
Ruski duhovniki, ki so v stalnem stiku z Moskvo, da je j>a-triarh Tikhon za predlagano zvezo obeh cerkva in da bo najbrž v kratkem obiskal Rim ter razpravljal osebno s papežem glede tega
torju Samuelu M. Shortridge, katerega ime nosi dotični zakonski načrt (bili) v senatu, dočim se
oni inozemci,
iz tega, da bo on ljubil svoj kraj anarhista in ki jim je le do in svojega Boga". Delavski tajnik
obžaluje, da
Po svojem begu is Turčije je postil bivši sultan ves svoj harem v Carigradu. Med sultanovimi ženami je vladala tisti dan strahovita panika. Nad 200 odalisk je b-postavtjeoih bedi, ker jim saltan ni postil niksfcfrh i^edstsr, ko se js tako po frawnnrfre jiinimil od njih. — Nori kalif ne sase nositi msea, ksr je mefe sasunje po-svatbe oblssti Nori kalif bo sa-
mm. Ihds bs ps wifl pro^Ml
načrt v poslanski zbornici (House i narodne pesni, ki so jih inozemci of Representatives) imenuje prinesli s seboj, ginejo iz src nji-Johnson Ball.	i hovih otrok. Vzpodbuja naj se pe-
Delavski tajnik zatrjuje svoje vanje starokrajskih narodnih simpattije nasproti tujerodcem,, pesni tudi pri mladini, ki naj po-češ, da je on sam priseljenec in je pesni svojih dedov in ob enem da je vse svoje življenje živel med ameriške pesni, priseljene in tujerodci. On odo-i Načrt pooblašča delavskega brava nameravano zakonodajo, tajnika, naj po registraciiji vseh katere namen da je olajšati na- inozemcev imenuje nekak vsena-turalizacijo in amerikanizacijo, i rodni posvetovalni odbor, ki naj kakor tudi nuditi prilike za izo- j mu pomaga ustvarjati primerne brazbo tujrodcev; v zakonskem j uredbe v svrho izvrševanja natu-načrtu on vidi le dobro za ino-! ralizaeijskega programa ne le v zemca samega. Nasprotstvo, ki! korist potreb Združenih držav, se je pojavilo proti nameravane-1 ampak tudi boljšega sodelovanja mu zakonu, on pripisuje v glav-! s poedinami narodnostnimi skupi-nem nesporazumi jen ju in obžalu-i.nami. Člani tega vsenarodnega od je, da tuje jezično časopisje ' pri-i bora naj bodo vodilne osebe vsa-pLsuje zakonskemu načru ravno 1 ke narodnostne skupine, zastopa-nasprotne namene.	; ne v registraciji. Pod vsenarod-
Po trditvi delavskega tajnika j nim odborom bi se nahajali rav-gre načrt v glavnem za tem: notako sestavljeni lokalni od-
1. Da uvede potrebno mero izobrazbe za državljanstvo.
bori.
Delavski tajnik si predstavlja,
2. Da omogoči tujerodcu rabo i pa potom sistema registracije bo-in razumevanje angleščine, tako; do vsi inozemci v Združenih dr-
da bodo vsi državljani v stanu občevati med seboj, da bo mogel tu-jerodec razumeti svoje delo in varnostne odredbe v industriji, da bo povečana njegova prilika za zabavo in sploh da mogel uživati vso korist svojega bivanja v Ameriki.
3.	Da se olajša naturalizaeijsko postopanje s tem, da se odpravi potreba po dveh pričah, poznava-jočih inozemca tekom celih petih let. Ta-le olajšava bo, kakor se ceni, prihranila tujerodcem od $3,500,000 do 7 miljonov na leto.
4.	Da se zavaruje tujerodec in njegova družina, ako bi on postal stalno onesposobljen, in njegova družina, ako on umre in zapusti nepreskrbljene sorodnike.*
5.	Da se v svrho uresničenja teh namenov uvede organizacije tu-jerodeev potom registracije in plačevanja male letne vpisnine.
Delavski tajnik navaja v svojem pismu vse koristi poznavanja angleičine in potem poudarja: "V nasi kampanji za boljše državljanstvo potom izobraževanja, mi bi se morali izdatno posluževati tojezemskega in delavskega časopisja kot sredstva za publicketo in izobrazbo. Jaz ne bi na nikak' način skušal omejevati rabo tujih jezikov. Ako. bi to storili, bi bilo kakor od jemati ino-zemcu njegove najboljše prijatelje. On ima svoje domače slovstvo in svoje pesni; starokrajski jezik je njegove matere, ni vsi sposiini po njogovi materi morajo, biti sveti. Naj inozemec le, hrani svojo dedičinp; mi ga no- j
iavah včlanjeni v veliko bratovščino, ki bo delovala za boljše državljanstvo. 'Pred vsem pa naša prva misel naj bo strpljivost — pravi delav&ki tajnik. — Dokler bomo vzdrževali stare naše tra* dicije, bomo vedno imeli tuje-rodce s seboj. Glejmo na njihove čednosti in ne pričakujmo preveč od onih, ki niso imeli priložnosti naših ustanov, ampak rajši vzpodbujajmo njih, naj si pridobijo enako in — ako mogoče — še boljšo izobrazbo in znanje, kot ga imaono mi".
Zakonski načrt ustanavlja posebni fond za oskrbo inozemčeve družine, ako poglavar družine umre, predno je mogel postati državljan. Po sedanjem priseljeniškem zakonu je inozeanec, ki ni bil že pet let v tej zemlji, podvržen deportaciji, ako pade na breme javnega dobrodelstva. Ta fond ima namen, da pomaga nesrečnim družinam tujerodcev in jih fipa&i pred nevarnostjo deporta-cije.
Glede ostrega nasprotstva, ki se je pojavilo* proti nameravani registraciji inozemcev. Delavski tajnik pravi sledeče:
'' Nekateri prigovarjajo nameravani registraciji češ, da bi ista pomenjala nek sistem špijonaže, kakršen je obstojal v nekaterih militarist ičnih evropskih državah. Ako bi jaz — kakor jaz mislim — katerisibodi izmed 531 senatorjev in poslancev le za trenotek domneval ds bi se to razvilo v kak ipijonsšni sistem sli dišalo po avtokratienem, mooartustič-
svoje sebioine koristi. Mi bi preprečili odiranj emiljonov dolarjev s strani ljudi, ki izkoriščajo sedaj inozemca ob pridobivanju; državljanstva. Priseljeniški zako-i ni že seda jskrbijo za deportaci-jo onih inozemcev, ki so v Ameriki preti zakonu in ki hočejo prekucniti našo vlado in naše ustanove. Ali določba novega zakona
vprašanja. Patriah Tikhon. ki je bil odstavljen od sovjetske vlade, je bil zadnjih par mesecev pod strogim nadzorstvom, a se glasi, da mu je daK na razpolago izgon iz Rusije. Dosedaj se še ni poslu-žil te alternative, a bo mogoče storil sedaj v namenu, da prevzame posle ruske pravoslavne cerkve v inozemstvu ter ostane v stalnem stiku z Vatikanom.
Čeprav ne smatra ruska sovjetska vlada Tikhona še nadalje patriarhom, je ostal vendar kot tak
nih državah
ga posla. Njegov namen je, da se,
razumejo, in nam, da njih razumemo, tako da moremo živeti skupaj z boljšim medsebojnim razumevanjem in da tako napravimo to zemljo še boljše in bolj sigurno bivališče za vse".
ni za to, da se spijonira na mo- . , ..	...
, .	, . .	v iv oceh večine ruskih pravoslav-
zemce, ki se nahajajo v Zdruze-	.,	, ......
,	i nih vernikov, o katerih izjavlja-
va svrho upravičene- .	» . , , . . , ....
! jo sovjetske oblasti, da ni bdo
.njih število nikdar veliko in da jim pomaga v stremljenju po o- , , .	, ,
. ® , ...	..... pada od dneva do dneva,
nem, kar je boljšega v življenju, i	.	. . ,
. ..	.. ....	, Aa drugi strani pa je bila ru-
da se jim nudi prilika, naj nas' , .	.	. .
, ...	1 ska cerkev grdo razorganizirana
in oslabljena vsled ločitve cerkve od države ter revolucije. Pod starim režimom se niso voditelji le zanašali na vladno pomoč.
Patriarh Tikhon je prepričan, da ne more ruski narod vsled svoje bede podpirati cerkve,-vsaj za nekaj let. Vsled tega je prepričan, da je zveza z Rimom nujno potrebna, da se zopet uveljavi cerkveno avtoriteto, a ne na stari, temveč na novi, demokratični podlagi.
Tikhon je pripravljen priznati avtoriteto papeža, dočim je papež s svoje strani baje pripravljen priznati iztočni obred ali ritual. Dejanski je iztočni obred že v uporabi v katoliških manjšinah Rusije. Ruski katoliki, katere so izgnali boljševiki, so priznali poročevalcu, da je priznanje nadvlade papeža edina resna ovira k združenju obeh cerkva.
Delitev.
Na nepregledni planjavi so se zbrali pred Gospodom narodi vsega sveta, da se zedinijo glede razdelitve ženstva.
Najprej so govorili Turki: "Prosimo te, o Bog, daj vsakomur izmed nas po štiri ženske za žene, — dekel pa naj ima vsakdo, kolikor hoče."
Nato so rekli Grki: "Mi hočemo le po eno ženo — a Če umre ta, še drugo in tretjo, da, četrto, ako dovoli škof in ako bodo naši zobje še dovolj ostri.'' Iiatinci so bili najmodrejši: '' Ena žena — moja žena. Toda, ako umre, mi tega nismo krivi, potem nam dovoli ženiti se, ne da bi še št eli... z eno in še z eno in še z eno..."
Tedaj je nastopil grški pop in je kričal:
"Vi tepci, hočete več nego eno ženo v svojem življenju? Če postanem jaz vdovec, se ne oženim nikoli več!"
Nato se je sklenila pogodba, podpisala in s palci zapečatila.
Toda komaj je bHo opravljeno, so prileteli z vseh strani menihi in kaplaaii:
"In mi, Gospod, kaj pa mil" "Prepozno!" je dejal Vsemogočni. "Ženske so že razdeljene. Pomagajte si s tujimi, kakor pač morete in znate, in naj gre na moj račun!"	Roda Roda.
Vstaja v Indiji
Iz Londona poročajo, da se vrše na severozapadni meji Indije bogi med .vstaši in angleško vojsko. Angleški avijatorji bormsr-dirsjo indijske ram.
Siromak, ki mu bo politika koristila.
Alzačan Albert Haberthur ee je v svojem šestnajstem letu — (1897) vpisal v Tujsko legijo in se boril v Tonkinu, na Madagaskarju ter v južni Alžiriji, kjer je zaradi rane oslepel. Neustrašeni Korenjak ima križec Častne legije, ki mu nosi letno 250 frankov in cestarsko pokojnino letnih 973 frankov. General Lyautey mu pošlje včasih poanoč iz lastnega žepa. Nemi so zagnali v listih krik nad nehvaležno Francijo, za katero je optiral nesrečni Alzačan, in ponudili pohabljencu 50.000 frankov, 6e bi hotel priti v Nemčijo ter ondi nastopati v svoji u-naformi po shodih. Alzačan pa je ogorčeno odklonil, in francosko časopisje se sedaj zavzema za slepega junaka.
GF BOJAKL HABO0AJTK O VA "GLAS NABODA" MAJ-VfcOJI BLOVJMMKI DilV-XSY SDK. "fATIIT ^


\
D # p i s L
Sultanove edaUsks.
__OLtAS NAHODA, 1. FEB. 1023
Profwr Mčruais:
Karmen.
(Konec.)	J - I s
—	Ne maram ne njpga ne de-|x narja, — sem ji odgovoril, — in|r prepovem ti. občevati ž njim. j
—	Pazi se, — je rekla ona; —' j kar meni* prepovedo, je kmalu 1 s storjeno.	; j
N*a srečo je odpotoval picador; j v Mala go, jaz pa sem se lotil de-': la, da bi spravil Židu bombaievi-ri na varno. Pri tem podjetju , s^-ra imel obilo posla in Karmen tudi; pozabil sem L/uko. in mor- 7 da ga j»* pozabila tudi ona. vsaj „ /a hip. Tisti čas. gospod, sem s r-eal vas. izprva pri Montilji, in. kesneje v Kor»lovi. Ne bom vam., govoril o najinem zadnjem s v i-, _„ denju. ker veste sami nemara vec!< od mene. Karmen vam je ukrad- j la uro; hotela je tudi s* vaš de-; j nar, zlasti pa prstan, ki pa vidim na vaši roki. češ da je čarodejen j in ga m ura imeti za vsako ceno. , Sprla "V,j >e na moč, Tako da *»em jo udaril. Prebledela je in zajokala. T is 11 k rat sem jo prvič videl plakati; strašno se mi je storilo ( pri duši. Prosil sem jo odpušča- j nja, toda ona se je kujala ves dan in ko sem se odpravljal nazaj v , Montiljo. me ni hotela poljubiti. Sr.'" me je bolelo, da nikoli tega: eez dvn dni pa je prLšla k meni | s smejoeim obrazom in ve^la k a- , kor s' inkavka. Vse je bilo pozabljeno; človek bi bil dejal, da sva , se pravkar zaljubila. Tik preden sva se ločila, pa je rekla-	I
V Kordovi j** siavnost; poj-dem j«» pogledat, da zv«-tn in ti povem, če s« bo kdo vračal z denarjem,	j
Pustil se.m jo. Na samem pa j seen premišljal o tej slavnosti in< ] ugibal, kaj bi roocJo biti vzrok : izpremembe. Gotovo se je £e maščevala. sem rekel sam pri sebi. dmyae-e ne bi bila prišla ^ama prva k meni. Neki kmet mi je povedal, d* so v Kordovi bikobor-be. Tedaj mi je zavrela kri; ubral sem jo tja kakor norec ter j krenil naravnost na borišee. Pokazali so mi Luko in na klopi tik , za pregrado sem videl KariSen. j Ena minuta opazovanja mi je po- , vedala. pri čem da sem. Kar sem slutil .se je zgodilo: Luka ji je podvoril že pri prvem biku. Iz-drl mu je kokardo in jo je nesel Karmen, ki si jo je takoj zatek-iula v lase. Toda bik me je osvetli. Luka j»' obležal spodaj, konj na njegovih prsih, in bik na o-beh. < hrrl sem s«', a Karmen že ni bilo več na nj«*iem mestu. Ker nLsetn mogvl pre*lreti gneče oko li sebe, »em moral čakati konca Inirbe. Nato sem krenil v hišo, ki jo poznate, in nisem penil nikamor vse po|»oldne in še kos noči. Ob dveh zjutraj se je Karmen vrnila; osupnila je malce, ko je zagledala mene tam
Pojdi z menoj, — fcem ji rekel.
Nu. — je dejala. — pojdi-
va.
Sel sem po kv>nja in sem jo posadil za sedlo; tako sva jahala do jutra, ne da bi pregovorila besedico. Ob razsvitu sva se ustavila v samotni krčmi, ne daleč od majhne mmišnice. Tam sem ji de-jal:
—	< uj. pozabiti hočem vse. Ničesar ti ne bom očital, ako mi pri-»eieš, da pojdeš z menoj v Ameriko in boš tam mirovala.
Ne, — je rekla s kujavim Hlasten. — v Ameriko ne maram. Meni je dobro tu.
—	Zato, ker si blizu Luke; toda zapomni .si, da ne bo učakal starosti, ako okreva. No. čemu bi se loteval njega t Naveličan sem večnejjn pobijanja tvojih ljubimcev ; tel m* ubijem, da veš!
f^na, pa je srepo uprla vame svoj divji pogled in dejala:
—	Vedno sem mislila, da me u-biješ Tik preden sem te videla prvikrat, sem bila srečala svečenika pred hišnimi vrati. In snoči ko sva odjahala iz Kordove — mari nisi videl ničesar T Zajec jej preskočil pot med nogami tvoje-1 ga konja. Pieano je.
—	Karmenoita, — sem jo vpra-' šal, — aU me ne ljubiš veil I
Ni mi odgsvori*. Bedela je * prekriianimi nogami na alamnici I ter črtala a prstom po tleh.
—	Karmen, — sem ji dejal pro
i
seče. — začniva drugačno živi je- 1 nje. Preseliva se kam tako, da se 1 ne bova ločila nikoli. Saj veš, da 11 imava zakopanih nedaleč odtod.' s tam pod tistim hrastom stodvaj-J set unč zlata. In razen tega nama j J leži denar še pri Židu ben-Jože- 1 fu.
.Tela se je smejati in rekla:
—	.Taz prva, ti za menoj. Vem. ' d«i se mora zgoditi tako.	j{
—	Premisli. — sem povzel: — ; * -moje potrpljenje in moj pogum 1 sta pri kraju; ako se ti ne odločiš! se odločim jaz.
Pustil sem jo in sem šel na iz;! 1 prehod proti menišnicL l>obil ' sem puščavnika pri molitvi. Počakal sem. da je končal; tudi jaz ! bi bil rad molil, a nisem mogel. ^ Ko je vstal, sem stopil k njemu, j'
—	Oče, — sem mu dejal. — ali bi hoteli moliti za nekoga, ki je v ' veliki nevarnosti?
—	Za vse molim, ki so potrti,! ' — je rekel on.
—	Bi li mogli služiti mašo za • ' dušo. ki utegne kmalu stopiti j pred svojega Stvarnika ?
—	Da. — je odgovoril, gledaje me nepremično.	i1
V mojem obrazu je moral vi-': deti nekaj čudnega; zato me je ]' hote! napeljati, da bi se mu zaupal.
—	|Znani se mi zdite, — je po- ■ vzel.
Položil sem mu pijaster na! klop.	j1
—	Kdaj boste služili mašo? —j1 .em vprašal.
—	Oez pol ure. Krčmaričin sinko mi prid a streČ. Recite, mladi mož, ali imate morda kaj na vesti, kar vas teži? Poslušajte svet krščanskega človeka!
Čutil sem, kako me sili na jok.! Rekel sem mu, da še pridem, in j -ein pobegnil. Legel sem v travo > ter čakal, dokler ni pozvonilo. Tedaj sem se sj>et približal,*toda >stal sem zunaj kapelice. Ko je, •bila maša pri kraju, sera se vrnil | v krčmo. Upal sem, da je Kar-' j men pobegnila; lehko bi bila vzela inojega konja in se rešila. . . toda našel sem jo tam. Ni mi privoščila, da bi mogel reči: prestra šil sem jo! V moji odsotnosti je' bila o<lparala rob svoje obleke in ,x>brala i ž njega svinec. Zdaj je iedcla za mizo ter gledala svinec, &i ga je bila stopila in ulila v , skledo vode. Bila je tako zaverovana v svojo čarovnijo, da izprva j iiiti ni opazila mojega povratka. Zdaj je vzela kos svinca ter ga t jbračala žalostno na vse strani, zdaj je zapela čarodejsko pesem, ^ s kakršnimi se priporočajo cigan-' ke Mariji Padilji. ljubici dona Pedra, ki je bila baje velika kra-! ljica ciganov.
—	Karmen, — sem ji dejal, — ali hočeš iti z menoj.'
Vstala je, vrgla svojo skodeli- * co proč ter ogrnila glavo z man-j tiljo, v znak. da je pripravljena. | Prh-edli so mi konja, ona je sedla zaonc in odjahala sva.
—	Kaj ne. moja Karmen, — sem rekel čez nekaj časa, — kaj-1 ne da pojdeš z menoj i
—	V smrt pojdem, da, živela pa s teboj ne bom več.
Bila sva v samotni soteski; ustavil sem konja.
—	Ali bo tu? — je dejala.
In jadrno je skočila na tla. Od-grnila je tnantiljo, vrgla si jo k nogam ter obstala nepremično, s pestjo uprto v bok in očmi s repe-čim i vame.
-— Vidim, ubiti me hočeš, — i je rekla; — tako je zapisano, a i pr«guvoriti se ne dam.
—	Rotim te, — sem ji dejal, —| bodi pametna. Karkoli je bilo,
1 naj bo pozabljeno, poslušaj me.
Ko vendar veš. da si me pogubi-- la ti. nihče drugi; zaradi tebe i sem postal razbojnik in morilec.
■	Karmen, moja Karmen, daj da i rešim tebe in sebe!
—	Jofre, — je odgovorila, —
■	| kar zahtevaš, je nemogoče. Ne -1 ljubim te več; ti pa me ljubiš še
I vedno, in zato me hočeš ubiti. O, ' še vedno hi te leLko kako nele-I gala, toda zamalo mi je. MeJ napi M je vse končano. Ker si moj ilrom, imaš pravico ubiti svojo ro-mi; toda Karmen ostane svebod-
ca. Ciganka je rojena, ciganka umre.
—	Tedaj ljubiš Luko? — sem jo vpraiaL
• — Da. ljubila sem ga tako kakor tebe. za hip. in morda še manj kakor tebe. Zdaj ne ljubim ničesar več, le sebe sovražim, ker sem te ljubila.
Vrgel sem se ji k no sram. loveč jo za roke in oblivaje jih s svoji- ' mi solarni. Domišljal sem jo vseh trenutij sreče, ki s\-a jih preživela vkup. Ponujal sem ji. da ostanem razbojnik, samo da ugodim nji. Vse. gospod, vse; ponujal sem ji vse, samo da bi me še ljubila!
Ona pa je dejala:
—	Ne morem te več ljubiti; to ni mogoče. Ne. nočem živeti s teboj.
Besnost me j® držala. Izdrl sem nož. Hotel sem. ua di se zbala in me prosila milosti, ali ta ženska je bila demon.
Poslednjikrat sem zavpll: — Ali hočeš ostati pri meni?
—	Ne! ne! ne! — je dejala, ce-petaje z nogo. To rekši si je snela prstan, ki sem ji ga podaril ter ga zalučila v hosto.
Dvakrat sem jo usekal. Nož je bil tista, ki sem ga vzel Enooko-mu. ker se je bil moj odlomil. Ob drugem sunku je padla brez $rla-su. Še zdaj se mi zdi. da vidim njeno veliko črno oko. kako je strmelo vame; nato se je skalilo in zaprlo. Sam kakor ubit, sem ostal pri truplu dobršno uro. Nato Rem se spomnil, da mi je Karmen večkrat dejala, da bi bila rada pokopana v gozdu. Izkopal sem ji z nožem grob ter jo položil vanj. Tudi prstan sem našel po dolgem iskanju. Dal sem ji ga v jamo z majhnim križcem vred Morda sem storil napak. Nato sem za jahal konja ter zdirjal skokoma do Kordove; na prvi stražnici sem se jim dal spoznati. Rekel sem, da sem jo ubil, niym pa hotel povedati, kje leži. Puščav-nik je bil svet mož. Molil je zanjo ! Služil je mašo za pokoj njene duše. . . Pbogo dekle! Krivi so ciganje, ki so jo tako vzgojili.
NAZNANILO m PRIPOROČILO
Cenjenim naročnikom "Glas* Naroda" ▼ državi Ohio naznanja mo, da jih bo obiska) nas pot ova • 1 ii cast »pni k
Mr. ANTON HMČlC,
kateri je pooblaščen nabirati nc ročnino za nai list, zatoraj presojo rojake, da mu bodo koliko* 1 mogoče naklonjeni.
Slevenie Publishing Co i ——————
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
k Turnim srcem naznanjamo so-' Todnikoni in znancem, da je dne 2. januarja v Gospodu zaspal moj ljubi .soprog oziroma oče
JOHN ZAGOZAN.
Bolehal je več let na srčni bolezni. kateri je podlegel. Star je bdi 55 let. Rojen je bil v Šmart-uera pni Gornjem gradu na Štajerskem. Tukaj za<pušča žalujočo I vdovo in enega srna ter enega sina in eno hčer omožeiio Gabrijan v St. Louisu, Mo.
Srčna hvala Mr. .Jos. Stariha in J soprogi za ws njun trud in tolaž-j bo. Mr. Pra.uk IlrelLa in soprogi za tolažbo iu krasne rože, Mr. Shea za rože, Matov Mere. Co. za nože, članicam Neifsjhbors of Woodcraft j za kra>aii venec, Mrs. Frances Aiubro za tolažijo, Mrs. Turšič za tolažbo in vsem prijateljem, kt ho me obUkaJi ob času smrti mojega ljubljenega soproga oz.ir. očeta. Naj v miru počiva! East Helena, Mont., 26. jan. 1192:?.
Žalujoči ostali: Mary Zifocu, vdova. John Zagoein, sin. I Anthony Zagosan, sin. Maritime Gabrijan, hčer.
Michael Gabrijan, zet. Machael Gabrijan, vnuk.
! Harmonike
Afc« J*lit* Imeti ra« Mn In trp«ino stevensko. nem t ko ali krom at £ no h»r-i { ntenifc*. obrnit« m m znam ter aha u
j pojasnilo ali pa prMlta osebno. LUBASOVE
^rmnn he vseta vr»t imun tudi v sa-
. i lorl in sem reda j edini zastopnik te' < Pjiif po cenik.
Se vmn ulju dno priporočam.
Anton Memr
' mn St. Clair Maile Ciiwlaiii. o.
Zagonetno, toda resnično.
Magnetične oei.
t naries isencaex, ogrs&t zanu>!&i ist ter dunajski poročevalec Neue' ^uerieher Zeitung. je priobčil v o lekem ameriškem magazinu za- i k limiv članek, ki se tiče Rafaela s ■'hermana, človeka, ki ima baje X-Ray oči. o katerem trdijo na' _ Dunaju, tla ni zanj nobene skriv- t 30sti.
Rafael Sherman je brez dvo- s na eden najbolj zanimivih ljudi j v selega sveta. Dunajski listi so slikali v dolgih člankih njegove .
naravnost čudovite uspehe, in iJ
1 i
najbolj odlični učenjaki Dunaja ^ 50 zaman skušali pojasniti nje- ^ go ve nadnaravne zmožnosti. Kriminalnim oblastim pa je postal 1 pravi dobrotnik v slučajih, ki so | j se rogali vsem poskusom, da se • ^ jih resi.	j ^
Rafael Sherman ima očividno' dar takozvanega "drugega obra- • za". Pogled na pisavo vzbudi v njem takoj vizije. On ne ugane j,, le, kot drugi izvedenci glt-d«* pisave. značaja osebe, ki je pisala . .. . . < dotu-no pismo, pat* jvj» se mu razodene tudi celo življenje pisea. j njegovo počenjanje, njegovi načrti in njegove najbolj skrivne '
minli. Tega Žida, ki ima svetlo- , . . ... 1 i sinje, sanjave oči. so proglasili i
vsi, ki so ga videli, za največje I .
ču<Jo stoletja.	y
* ■!»
Zadnji triumf Rafaela Sherma is na ae je tikal ponaredbe št i ride- j < set miljonov čehoJlovaških kron. j Ta ponaredba se je završila v eni vodilnih baoik na Schottenringn 1 na Dunaju.
Nekega dne je rekel ravnatelj ' banke svoji tajnici:
•— Gospodična, obvestite bla-gajničarja, naj vam izroči dupli-kat potrdila glede deponiranja štiridesetih miljonov čehoslova-ških kron n«i ime gospoda Gol-denwasser. Meni se zdi. da se je pripetila pomota v prvih črkah podpisa. Ne znam namreč prebrati podpisa tega pisma.
Pol ure pozneje se je oglasil pri ravnatelju prvi blagajnik.
— Cela stvar se mi zdi .zelo ("udna. — je rekel. — Ne moremo namreč najti pobotniee. Nikdo ne ve ničesar o njej. Vse smo preiskali. a brez * vsakega uspeha. Kljub temu pa je moral biti denar vplačan, ker je pravilno vknjiien. Kdo pa je sploh ta Gol-denwasser ? To jc prvi denar, katerega je sploh deponiral pri nas in po dveh tednih ga je zopet dvignil.
Lskali so in iskali, brez uspeha in konečno je bila cela zadeva predložena svetu ravnateljev. Vsa znamenja so kazala, da je bila banka osleparjma. noga gospoda G old enwa sser j a jc bila razvidna iz knjig, in pismo, s katerim je naprosil banko, naj izroči naloženi denar Angio-Austrian banki, je bilo popolnoma v redu. Denar je bil dejanski izročen in dospelo je potrdilo glede sprejema tega denarja, a nato se je izkazalo, da je bilo prvotno vknjiže-nje le navidezno. Goldnevvasser ni nikdar vplačal štiridesetih miljonov čehoslovaških kron. Obveščena je bila policija in slednja je ugotovila, da tak človek sploh ne obstaja.
Neki izvedenec glede pisave je bil poklican in ta jc ugotovii, da kaže v knjiženje uloge pisavo prve lcnjigovodkinje banke, neke gospodične F. Ta je bila ie dvanajst let v službi banke in v splošnem so jo smatrali za zanesljivo. Kljub temu pa »o jo podvrgli strogemu zaslišanju Odločno je zanikala, da je vknjižila dotično nlogo in da je njena pisava identična s pis^ro onega, ki je vknji-žil ulogo. Policija jc že hotela aretirati gospodično P., ko je prišel ravnatelj banke na misel, da ! vpraša za svet Rafaela Sherma-na. —
Shermanu so pokazali vknjiže-nje ter pismo, s katerim je dal ' takozvani Goldemvasser banki naročilo, naj izroči njegovo ulogo Anglo-Austrian banki. Z napetostjo je premo trii obe pisavi. Izras .njegovega lica je bil bole-
sten, zaprl je oči in debele kaplje znoja so so pojavile na njegovem čelu. Naenkrat pa je prijel za roko policijskega uradnika, ki je stal poleg njega. .
i
—	Pustite deklico, — je rekel. \ — Ona nima nobenega opravka s to sleparijo.
Nato je sedel za mizo, se naslonil nanjo ter pričel govoriti, se i vedno zaprtih oči:
—	Sleparijo je izvršil človek, ki je ponaredil pisavo te gospodič- • ne. To je seveda zelo nerodna po- < nareditev, ki bi ne smela motiti nobenega med vami. Moški, ki je ponaredil vpis, je glavni zločinec./
; Moški, ki je pisal pismo, pa je le j takozvan '"slamnati mož". Lahko J j ga vidim pred seboj. Debel je^inj | neroden, velikega nosu ter megle- j nih oči. Neodločen je. ker nima » nobene svoje lastne volje. Njegov} poklic zahteva veliko pozornost s 'in natančnost. Mogoče je optik | j ali pa urar. Ni vam treba zašle- j U dovati njega. Proti svoji volji se j n je udeležil sleparije. Izprva je od- } * klonil v>ako sodelovanje, a se ui ° mogel ustavljati osebnosti resnič-^ 11 nega zločinca. Slednjega pa ne ; 11 i morem videti jasno. Požurite se.' * | kajti jutri namerava pobegniti' s
».	, v .	d
iz dežele.	(
-1 tj Sherman je molčal za trenutek.1
I a nato je nadaljeval z vedno več- -jim razburjenjem; j — Sedaj vidim tudi njega, j • Mlad je. lep in vitek, temnih oči! * ter prihaja iz dobre družine. Moj j ^ Bog! Sedaj vidim tudi njegovo i družino, njegovega o.strfrelega o- . čtrta in njegovo mater. Sedita v j ^ svojem bornem, majhnem stano- j s vanju ter govorita o .samomoru, j z kajti dobro jima je znano, kaj je i ^ storil sin. Hitro ga primite, da i ^ rešite na ta način ubogi stari par. j T Pokazal vam ga bom. V tej hiši se nahaja. Ne boste mu mogli do- i j kazati sleparije, a ga lahko pru - \ pravite do priznanja. Obljubiti, l mu morate prostost pod pogojem., da vrne denar.	1
* * * '. i1 Takoj so bili poklicani v sobo \
ravnatelja vsi uslužbenci banke. J?
Sherman je sedel za svojo mizo j 1
in vsak posamezni je moral defi-; •
lirati mimo njega ter napisati na- j J
slednjo izjavo:	,
—	Jaz nimam nobenega oprav- 5 ka s štiridesetimi milijoni.
Naenkrat je skočil Sherman na noge, prijel za roko mladega človeka ter vzkliknil:
—	Vi ste slepar.	« Mladi mož je skočil nazaj, kot ]
zadet od strele, a Sherman je ^ medtem že nadaljeval:
—	Vi se pišete Ludovik Neu- < mann. Ravnokar ste podpisali to^ ime. Vi imate potni list, ki vas označuje kot Louis Neuheima. i | Nikarte tajiti, kajti videl sem ga. Vi ^hočete pobegniti v Francijo. ! Jaz vidim vaše uboge stariše, ka- r< terim ste zlomili srce in ki hoče- i* jo rajse umreti kot da bi živeli j v sramoti. Radi vaših starišev smo pripravljeni izpustiti vas. ka-korhitro boste vrnili denar. Naprej torej.
Mladi mož se je nezavesten zgrudil na tla. Ko je prišel zopet k zavesti, je vse priznal. Pove-dal je, da je imel sokrivca, ki se ? je izprva branil, ki pa se je ko-1 1 nečno vdal ter napisal pismo v smislu, katerega je ho4el slepar. ? Detektiv jc šel iskat tega sokrivca. Bil je debel, neroden dečko, natančno tak kot ga je bil o-; pisal Sherman ter urar po po- j 1 klicu.	j
? Banka je dobila nazaj svojih j 5 štirideset miljonov čehoslovaških j kron.
(Konec jutri.)
i .'
, Neškodtffrvo sredstvo j za odpravo iwitinti*
Veliko Hodi m boji navadnih aradalav K mm odpravo tel* To Je fintnlM r-frt i Isvanraden. ker Je ttato nilinflllli — nt« . poetenje. o« vetbanja. Man»1a Predpte-1 ne Tablete fMafnla	ifllea Tab-
,. »talno la HUM bran alabth attakev. De-
. bta	» ei Ao-
n» Wnsofa. Cuniaa—. «U W«o«eaii
I Ava.. Detroit. Mkk
Influenca
napada ljudi z veliko naglico. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in stegnili, okorele mišice, mrzlica in splošna potrtost je nekaj njenih znamenj. Kaj storiti? Ostanite v postelji oziroma doma, dokler traja bolezen ter jemljite
SEVEROVE TABLETE ZOPER PREHLAD IN GRIPO
Ravnajte se po navodilih na zavojčku. Cena 30 centov.
Ker so dihani organi skoraj v«-dno prizadeti. j<» pametno, da imate doma pri rokah
SEVEROV BALZAM ZOPER KAŠELJ.
Cena 2"» in f»0 centov.
Grlo je večkrat uneto in rdeče, toda jako l>o pomagalo, če uporabljate
- SEVEROV ANTISEPSOL
za grgranje grla ali izpiranje no.>a. To sredstvo obdrži dihala čista in prosta bacilov. Cena M.r» centov.
Zjroraj nav«il«'na zdravila ]»r.Mlnjnjo v lekariuili. Vedno vprašajte za "St-verova" in n»» vzi'iuiteilnijrili.
W. P. SEVERA CO., - - CEDAR RAPIDS, IOWA
VABILO.
; Vsi brookly u.slvi in newyorskij Slovenci s*- vljudno vabijo na
"I)AN PRED POROKO "J
i katero pr:r»:.'li slovensko p.»dp'»r-; j no društvo SV. JOŽEPA štev. "»7 ; KSK.T. v nedeljo 4. februarja : ob .">. uri popoltbie v veliki dvora-j ' ni t.\\ Trojice na Montrose Ave..! ■med Manhattan in Graham Ave. i (v Brooklviiu. N. V. Po igri pro-' 1 sta zai>ava in žrebanje zlatnika za deset dolarjev. Za mnogobrojui | «»bLsk se priporoča veselični odbor.
G. Tassotti, tajnik.
R;id 1 k i/.\>Ml»-i za ^\<>j»-i;a brata MATU. KRAX.lt'A. Prosim, da d«r!asi svr»jemu bratu: T.>ny Krnnjc. ('amp lleuiis. \V. \'a. 1 1—1
ZAHVALA.
Od Andreja Sil by, Box 177. Luzerne Min<t», Pa., smo prejeli1 j naslednje pismo: Veleceiijeni gospod:
Naznanjam Vam, da sem z YTa-1 šlm posretiovanjem s svojo žen<» | potoval v Jugoslavijo. Z Vašo po- i j strežb<j in Vašim nasvetom sem bil j 1 z lo zadovoljen in želim, da bi vsi j Slovenci in Hrvati potovali i V a-' \ ni-nt pofSredovnnjem in po Vaših j navodilUi.
Jaz rečeni vsakemu rojaku, da : je Prank Sakser State Bank naj-( l>oljša agent ura iu najboljša ban-ka.
| Iz New Yorka sem od poti »val G.
maja lf*22 in sem prišel v Zagreb i 19. maja.
f V starem kraju .sem bil dva rae-! seca in 10 dni ter sem prišel nazaj j
■	v Ameriko 19. avgusta. Jaz in mo-' ja žena se Vam najlepše zahvaljujeva, ker ste nama vse prav pove-
■	dali in sva se p^> Vašem nasvetu prav lahko zopet vrnila v Ameriko.
S spoštovanjem in pozdravom Andv Silbv. (2x 27-1—1-2)
^ ZNIŽANE CENE. ^S
Suho grozdje in drugi sadeži,
, Drobno črno RTško grozdje
J taksa SO funtov ..........$8.00
Cipar, naiboljSe grozdje, zelo debele
jagod*«, haksa 17* funtov____SS.90
iMuSIcalel. sladke, debele jagode
haksa 50 funtov ..........$6.00
1 Fife v kranrelnih, zelo lepe, baksa
110 funtov ................$9.90
Importirane brinje ve jagode, vrefti
132 funtov ............... $6.55
r Cciplje. zelo debele, baksa
i* 2.1 funtov..................$ 3.25
| M. narodi a priložite Money Order.
MATH. PEZDIR
Box 773, City Hall Sta. New York
Suho grozdje in drugo.
Ravnokar srno sprejeli sledeče vrste blaga:
Črno grško grozd j« malo, 50 f. box.— r>o 16c funt
črno afriško grozdje veliko, 25 f. box.
po l(c funt
Muikatel malo grozdje. 25 f. box, — po i'-c funt
Fig«. bo* 110 f. — po funt Čciplj« velike, 25 f. box. po 12c funt
Ro*ic»................... po 8c funt
Olivno oljo............po S2-7s galona
Prt vetjem naročilu damo popust. J&mCimo. da bo v*e \*rate najbolje kakovosti.
Z naroČilom pofiljit* vedno nekaj na
račun.
Balkan Importing Co.
SI Cherry St.,	Hew York
Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese nekoliko bližje onemu času, ko boste lahko uživali udobnost neodvisnosti?
Pričnite štediti sedaj - da boste neodvisni po dolgih letih težkega dela.
Vaši prihranki so najsignrne-je naloženi pri nas, ter se obrestujejo po
4°o
Frank Sakser State Bank
82 Cortaadt Streti New York City
G Unto »»topništvo JiJmikt Bukt.
Knjiga za dolge zimske večere.
Slovensko-Ameri Lanski
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, iale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov.
Naročite £a ie danes.
SLOVENIC PUBLISHING CO. 83 Cortlandt St.. Now York
tf* Dob« m tudi pri zastopnikih tST Olaa Naroda.
ZAHVALA.
Podpls^nj zahvaljujemo tvr<l-ki I'Yank Sakser Stal«4 l'.ank y.a vy.t-stransko in <l«»hio p<r»trr/.b«>, ]x«^>i>nu pa >»•• za to. ko jo nam vsf inixMipisaniiii pr»-skrbela kabine drugega za «-t-n«► tretjega raz-ietla. kar <l«»k;izuj»-. tla je v-^-in r<>-jakoni šilom Amerike znana tvrd-ka v.sl»-il tolikoletnaga slika s pa-rubroJtiLmi družbami v reroiiei v stanu storiti nekaj /a ,sv<«je potnike. ter prripor<x"amo tvrdko Fr. Sakser State Bank vsem rojakom, ki nameravajo potovati v stari kraj. — Frank Lon.'-ar 7. driL/ino in Anthony 4iodeša iz Camden <>11 (JauleyT \V. Va.; John Siišt«-r iz Porejst City. Pa.; Anthony Čeroi-vee iz Rly. Mirrn.; Florian Po-b«J.isiLj iz Breezy Hill. Kaiu (lx 29-1—]-2)
Rojaki v Little Falls
podpirajte
Društvo "Order American Man"
Kupite par srečk sa žrebanje DVEH ZLATIH UR
^Naprodaj pr.i Fr. Masle.^S
SKARAMUŠ
Spisal Rafael Sabatmi. Za "OIi« Naroda" poslovenil O. F.
(Nadaljevanje.)
Konečno so ga spustili skozi ozka. a zelo masivna in bogato okra*esa vrata v lepo, dobro razsvetljeno sobo, dosti pozlačeno t.-r oprembljmo s satinom. da bi lahko predstavljala budoar kake diimf.,
lo j«1 bila v>*» prej k<»t primarna okolica za kraljevega namestnik.«. «< na o^bi .sJt^injepa ni bilo za navadne oči ničesar bahaškega in smernega Na koncu v ►be. tik pn visokem oknu, ki je gledalo na dvorthee. J.- ^bl.. /a pi>alno inuo to vzvišeno bitje. Nad krlata-
suknjo kateri je blest*-l visok red ter zavrutnico iz čipk, m»- 1 katerimi bl^Mi demanti kot kapljice vode, se je dvigala masivna, napulrana giavy M. de Le.sdiguiere.sa. Lastnik te glave JO J.- vrg*»l nazaj na ošabtru naAin in Andre-Louis si je že mislil, da pričakuj«- ..d iij.-^u padec na k-.b-na.
Ko j«* /apajtil [.r.-d s»d»oj suhega, mladega člpveka, ki je nosil gladke črnt-	rjavo jahalno suknjo, rmenkaste irhaste hlače ter
škornja do kolen, j.- gosj^nl /a j»i^aln<. mizo bolj namršil svoje obrvi nad velikim, kljukastim nosom.
< »i«j.iv;ii Nt.- kot odvetnik iz (iavrillaea z važnim .sporočilom. - y zag«Klrnjal. To j.- zvem-lo kot povelje naj poda to »poročil^, II.- da bi trat d dragoceni čas kraljevega namestnika. M. d«* Lesdiguieres ^ ^natral samega .>rhe /H dosti važno osebo ter je
do^ti vzroka za to kajti ob svojem času je videl marsikaterega	budi.Va. ki j*- izgubil š^ ono malce svoje pameti vspričo grmenja njegovega glasu.
< akaj je da vuL, ve se bo zgodilo isto tudi z mladim odvetni-k«im \t Gavrillaea Oakal pa je zaman.
Andre l»uis ga je navd sme&nun. Wlel je, da je. od važnost le krinka ničvre«ino>ti in slabosti. Tukaj pa je videl utelešeno od-važnost. Bolj težko kot je biti človeku junak v očeh nvojega lakaja. je t«*žko bili junak v očeh proučevalca Človeka, ki je bil priča istega v drugem smislu.
Audre Lauis je stopil drzno naprej, — nesramno, kot je dom-val de Lesdiguieres.
—	Vi ste namestnik njegovega veličanstva tukaj na Bretonskem, - je r» kel — in vzvišenemu gospodu nad življenjem iu smrtjo -se J,, skoro zdelo .da ima ta človek nevrjetno predrznost nagovoriti ga k. t nagovori Človek sebi enakega. — Vi delite visoko pravico kraJja v tej provinci.
IVe.vncV-enje se je pojavilo na obrazu kraljevega namestnika.
Ali -«• ti«-.- vaš jw>sel te peklenske nepokorščine drhali ? _ je.
vprašal.
~ Ne, gospod.
NanoMnik je dvignil svoje obrvi.
Iu zakaj, za \raga. ste udrli k meni oh času, ko je cela moja pozorrnist osretlotočena na to podlo zadevo?
—	- Zadeva, ki me prinaša semkaj, ni nič manj podla in nie manj nujna.
—	Počakati b<« morala, — je zagrmel veliki gospod ter posegali [ni srebrnem zvončku, ki je stal na mizi.
Trenutek, gosj>od. — Glas Andre-Louisa je bil odločen. Namestnik je umaknil roko, iz golega presenečenja vspričo te pre-«irzu«.>ti. Lthko ugotovim celo zadevo na kratek način
Ali nisem že rekel . . .
—	Ko boste čuli, — Je nadaljeval Andre-Louis, ki se ni dal motiti, — boste soglašali z menoj glede resnosti značaja tc zadeve.'
M. de Lesdiguiores se jo resno ozrl vanj.
KaJvo se pišete.' — je vprašal.
—- Andre-Ix»uis Moreau.
—	' >obro, Andre-Louis Moreau, če lahko ugotovite svojo zade-vo lij kt-atko, va*» hočem poslušati. Svarim pa vas, da bom zelo je-* zeli. čr ne br»te opravičili nesramnosti svoje trmoglavosti v tako i neprimernem trenutku.	.
—	Vi sami bo%te sodili o tem. gospod. _ je rekel Andre-Louia ter pričel tak«.j obrazi a pa t i svoj slučaj, prinčenši s smrtjo Mabey-a.; Konral je s smrtjo M. de Vilmorina. Zadržal pa je do konca ime visokega gospoda, proti kater mm je zahteval pravico, kajti pre-pri- an je bil, «1a bi ne mogel nadaljevati, Če bi to ime že preje (•menil. ;
Imel je dar zgovornosti, koje polne sile s«» »icer ni še zavedal, • »•prav Se jo to kaj kmalu zgodilo. Svojo povest je pripovedoval dobro, brez pretiravanja, a s .silo priprostega poziva, kri je bila ne-od«djiva. Počasi jc izginila odbijajoča resnost z obraza velikega1 gosjxnla. Zanimanje, ki je naraslo skoro do simpatije, se je zrca-lilo v njeui.
—	In k«lo je oni. gospod, katerega dolžite vsega tega?
—	.Markij de la Tour d'Azyr.
I čmek tega strašnega imena je bil neposreden. Sr«l iii ošab-i no,t sta i.ik..j stopila na ni.-s t o simpatije, kater«, je kazal preje na- • in«-M nik.
—	Kdo. — je vzkliknil, ne da bi čakal «»dgovora. — No, to je I nesramno, _ je nadaljeval, — stopiti pred mene s tako obdol-
žitvijo proti kavalirju odličnosti de la Tonr d'Azvrja. Kako si dr-znete govoriti o njem kot o strahopetcu
—	Govorim o njem kot morilcu. ~ je popravil mladi mož. — Zahtevam pravico proti njemu.
—	To zahtevate * Moj Bog in kaj gr -nadalje?
—	To je >edaj vaša stvar, gospod.
Odgovor je presneti! velikega gospoda tako, da se je skušali obvladati.
—	11« »čem va-» p. »varit i. — je rekej kislo, — da. ni pametno ali previdno dvigniti divje obdoLžbe proti plemenitašu. To je ie samo-p« i se h i ka/njiv prestopek k«.t boste mogoče spoznali. Sedaj pa me | poslušajte. V zadevi Mabev. _ j>od p^g«>m. da je vaša povest resni«*!!*. — je lovski čuvaj mogoče prekoračil svojo dolžnost, a za tako malo. da je komaj vredno oraenitve. Pomislit* pa,-da to ni zadeva za kraljevega namestnika ali kako drugo m>dišče. pač pa za plemenitaško sodiič* d Azvrja samega. To zadevo je treba predložni sodnikom. katere bo imenoval on -am. kajti tiče se izključno le lastnega plemiškega pravosodja. Kot odvetniku bi vam ne bilo treba toliko pripovedovati.
Kot odvetnik sem pripravljen prepirati se glede te točke. Kot odvetnik pa tudi spoznavam, .la bi se tak proces končal s kri-! vičuo ol.so.ll.o nesrečnega lovskega čuvaja, ki je le izvedel njegova |N»re*ja. -Hr miku me ob^«ti čuvaja na vislice, katere je zaslužil' de la Tour d'Azjr.
_ (Dalje prihodnji**) _ _	'
Iz hrvatske narodne cerkve.
Kakor poročajo liwat,sld listi, Mta se v hrvatfiko-katoli&ki župniji sv. Križa v Zagrebu poročila dva duhovnika: Aleksander Salinger, kaplan v Dragenieih, z učiteljico Štefko Miiklavčičevo. ter dr. .Josip MILiian. Ujvšu tajuiic iiad>ckofijske-ga ienitnega sodišča v Za^rrr-bu. z učiteljico Anko Turičevo.
Kagia smrt majorja.
V Šomboru je 17. dec. zjutraj nenadoma umrl poveljnik tamkajšnjega vojnega okru ga major Jo-ea Popo^vič. Prejšnji večer se je udeležil proslave kraljevega rojenega dneva, kjer je ostal do treh zjunraj. Ko je omenjenega dueva zapustil svoje stanovanje, ne je pred hišo mrtev zgrudil na tla.
Tfetvina v upravi fondov.
Ko je blagajnik uprave fondov v Ifeogradu, Milan Trifuuac, pri-Š.-1 nekega dne zjutraj v urad, je opazil vojaka, ki je ravno odpiral zaboj, v katerem so bšli novi bankovca. Vojaka so takoj aretirali. I>ogna!o .se je. da so vojaki, ki so vrnili st-razo, kradli denar. Ukradenih je bilo 23,650 dinarjev.
Uvoz bolniškega materiala.
Kot se poroča iz Beograda, je ekonomskio-fiiiaiični odbor odobril carine proKt uvoz vsega bolniške-fa materiala, ti v dišavi (Ju-gtKslav^ji) ne proizvaja.
Tragedija na dnu morja.
Na tragičen način je poginil potapljač Gregor Jurič iz Krapuja v Dalma«iji. Njegova družina s« je bavila z lovom na korale in morske gobe. I>ne 7. decembra jih ,ie A-ihar prisilil, da so se umaknili v izaliv pri Starem gradu. Tam *» čakali do 8. dec. do osmih zve-}er. Ker jim je zmanjkalo hrane,, te je Juri«' v potapljaJski opremi; opustil v morje, ki je tamkaj glo- i t>oko 5 do 8 metrov. Ko je poteklo • ie pol ure. so se čudili njegovi to-rari«i, da se ne javlja. Z grozo pa »o takoj opazili, da je gumijeva -Cv, ki »luži potapljaleu za dovajanj« zraka, počena in napolnjena : vodo. Skušali so ga rešiti. Neza-restnega so Juriča potegnili iz norja. Po daljših napo rili, spraviti fa v življenje nazaj, s-> Juriča lovedli zo^et k zavesti. Ko je morel zopet govoriti, pripovedoval ie rečeni potapljač svojim tovari-iem, kako je. hodeč po dnu morja, ie.na<foma očutil, da mu teče voda K»d potapljaško oprenao; istVidob-io je tudi začutil, da ga vlečejo '(»varwri na površino, šele kake tri netre ped morsko gladino je iz-nibil zavest.. Komaj je Juri' končal svoje pripovedovanje, zgrabil ra j« zopet kiv in nekoliko tre-lutkov pozneje je umrl.
Vojaške straže na državnih mejah.
Iz Beograda se poroča, da je bi-a v vojnem ministrstvu konfe-•enca, na kateri se je razpravi jalo > zahtevi finančnega mmististva, la se finančnim stražnikom, ki uvajo mejo, po ukinjenju obmej-lih čet »pridelijo majhni oddelki vojske, da bi bila meja Jugoslavije lK*lje zavarovana pred ogle-luh.T. tihotapci in v južnih krajih -udi pred raznimi razliojniki. sklenilo se je, da se temu predlo-ru fin. ministra ugodi, kolikor do-rolijo materialne in finančne pri-ike vojnwga ministrstva.
Ogromen požar v Splitu.
V	Splitu je požar uničil železniške delavniee. Škoda gre v mnoge n'ljone in je tem večja, ker so dal-nartlaske norm alnot ime železnice jrez zveze z ostalim prometnim omrežjem države, tako da jim >reti uničenja popravitnic* zastoj. Vrši se preiskava.
Velik požar v Beogradu.
V	dealvnWiah Brodarskega sin-iikata na Čukainei je izbruhnil
Zgorele so vs»e delavniee in jeadivo. ki se je nahajalo v njih. "»koda znj*ša r^-oli .10 miljonov dinarjev. Ljudskih žrtev ni bilo. Le *den gasilec se je poškodoval.
Zanimiva razprava
?e vršila i>red sarajevskim vojaškim sodKčeni, pred katerim s"> *» morali zagovarjati redovi Co-imič. Sokol in Mnža iz Kruševca v zagrebški /lipaniji. ker tf ni<y> '^earoe^fltio iavnli na vojasSko lolžnost. Obtoženci «o se soglasno branili s tem, da so bili kot rekru-
Iz Jugoslavije.
olas jri. ttKj w
Iti že na potu. Ko so v Zagrebu izstopili. so prišli v razgovor z nekim seljakom. ki jim je zatrjeval, da ni treba služiti vojake, češ. Jiadič, ki bo skoraj postal predsednik hrvatske republike, tega ne dopušča. Ker mu niso verjeli, jih jecljali, peljal k Radicu v njegovo knjigarno. Radič je izjavil, da sedanja država ne bo več dol-j go, Hrvatska bo postala samostt»j-j na republika in samo njej se je truba pokoli t i. "(V hočete Nlužiti. , laliko >dužite kot dobrovoljci. V ostalem se bodo hrvatski vojaki •iz srbske armade kmalu vsi vrnili domov. Rekunti. katerih število se je v knjigarni medtem po vera-I lo na 12. so vzeli te besede za ri-Kto resnico ter so se brez pomisleka vrnili domov, šele maja m-'s.1-ea jih je orožnistvo prijelo. Vo-.Viško sodišče je prepričalo, da je zagovor prepr« stili krnet kili fantom- iakre'i iu je obtožene vojake obsodilo na dva mesca zapora, v katerega je vračunan čas j njihovega pridržanja pri voja-j^kem sod->ču. V drugih državah {jri bil seveda zapeljivc-e še isti ■ dan izročen sodišču.
Redek jubilej.
V ITčtnju v Cnii gori je slavil, te dni Gjutx> Vučkovič GOletnico -svojega «večenLškega službovanja, i Jubilant, znan narodni delavec, je še čil in zdrav. Stari borec za velike ideale je prejel ob zatonu svojega življenja najlepšo nagra-' do: doživel je osvobojenje in! u jedili jen je naroda, po katerem i je tako hrepenel.
JMAZMAffLLO.
______
Rojakom v Chicagu, 111., pripo-; ročam-o rojaka
J^BPII^IS^
k; je pooblaščep zastoj »ni k v vseh poslih, ki so v zvezi z našim jkkI-jetjem.
__I prava 4,fMasa Naroda"'.
dr. koler
638 Peno >▼«.. Pittsburgh, P«.
f.	lJr. Koler je najstarej-
I	>i slovenski zdravnik-
j Specialist v I'ittsburphu.
Zastrui>ljenje krvi
:dravim s glasovi U ni 606
•# ki ga >e izumel dr. prof. Krlich. Če i mat« mozo-Ije ali m^hurfke po tele-bu; v grlu: izpadanje las; j Solet-ine v kosteh, pridi-, te In izčistii vam bom kri. Ne č-akajte; • ker ta bolezen naleze.
Vse mofiVe bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite, da vam pre-nehuje zdravje ne čakajte, temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil.
Uydrosolo ali vodno kilo ozdravim v 36 urah in sic»-r brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bol»č-ine v križu in hrbtu in včasih pri puščanju vod«, ozdravim z gotovostjo.
Revmatizem. trganje, bolečine; otekline; srbečice, fkrofle in drupe kožne bo lezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, -zdravim v kratkem t-asu in ni potrebno
ležati.	-
Uradne ure: Ob delavniku od 9 d.» 8.
Ob nedeljah od 9 do 2.
NAJNOVEJŠA JAKO IZBOLJŠANA.
GODBE NA ŠVICARSKA BOKSA. ' -t« po »»osebni ceni samo S11.»5 12 nezlomljivih Jeklenih rekordov brez*' plačno samo tekom tega meseca.
^fiSS^^SJ^ j
PreBeneč^ni in vzradoftčeni bo»t€. ko tv^ste sliftali Čudovito g-odbo iz nanovo izboljšane Rodbene llokse. ravn^jkar importirane iz Švice. To je čudovit Oodbeni Inštrument. jako močno izdelan, jasne glasove. Jekleni rekordi so jako trajni in nezlomljivi. IVvovrsten Oodbeni Instrument. ki igra s tem; da »e navije motorno pero.
čudovite melodije najslavnejših umetnikov; orkestrov in godb. Napravljen iz najboljše tvarine z naj-včjo skrbnostjo in natančnostjo. — Vsled mcx'ne sestave in jeklenih rekordov je ta. in:"trumnt trajen. Traja za <->--lo življenje.	je nnpravljen iz naj-
finejš-jfa iiniflniJko okraSenega lesa. Zelo privlačno in priročno. 12 JEKLENIH REKORDOV PAMO PO-PQL.NO if A ZASTONJ SAMO TA MESEC Z VSAKO GT>r»BENO BOKSO.
'"'""""f^e fn nenavadno ponudbo—poftlji-i **~ vafa* naročilo »lanes in dobite 12 re-
hrerpl^čno. Pošljite <umo $1.00 »leposita: ostanek J10.r>5 pa plačat, ko vam
bo dopnxlana Oodhena TV.kj«a in 12 rekordov. Popolna zadovoljnost garantirana: aH pa vrnemo denar. Pii te danes.
UNION SALES COMPANY*. Dept. 2 it 0. DMplains ttrMt CHiea««. III.
VLAHOV
Š ŽELODČNA
grencica!
Dela Jo In spravlja v steklenic« v
ZA Oil U (Dalmacija.) j
od leta 1861
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po vseh j
Lekarnah. d«likatesah i in grocerijah.
Edini agenti za Združene driave.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 Sixth Ave.. New York, N. Y,
POTOVANJE V STARI KRAJ IN NAZAJ V AMERIKO.
Iz dolgoletne* iskusnj'e vemo, tla potuje zadovoljno samo oni, ki nima inikakih sitnosti s potnimi listi iti : prtljago in ako potuje z dobrini ! parnikoiu. Vse to preskrbimo za < i vsakega iKituika. Posebno vedno i»ri-1 rtoročamo najboljše pamike, ki ima-
| jo tudi kabine v III. razredu«
j
{Ako nameravat« potovati v stari kraj. pišite nam; to bo v VaSo lastno j korist.
____________ '
KDOR NI AMERIŠKI DRŽAVLJAN. ' PA BI RAD ŠEL NA OBISK V STARO DOMOVINO IN BI SE ZOPET 'RAD VRNIL V AMERIKO. NAJ PIŠE TER MU BOMO DALI VSA TO-' _ZADEVNA POJASNILA___
Ako želite dobiti I SORODNIKE . ALI ZNANCE IZ STARE DOMOVINE.
! pišite nam ki navodila, ker Število priseljencev je omejeno.
I Za potue stroSke izplačujemo tudi v ; Jugoslaviji dolarje.
Frank Sakser State Bank
83 Cortland« Street	New York
Glavno zastopstvo Jadranske banke.
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi j zemljevidi celega' sveta in kazalom.
*	r
i
Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 stra- j ni, velikost 14 palcev dol- j. ■ ga in 11 palcev široka. ,
- Ceos s pottnmn =	{
4M 52
i
___...... i
"GLAS NAHODA"
82 Cortlandt Street	,
NEW YORK CITY
UVHOKAB JI IZŠLA.
NAJVEČJA ARABSKA ! SANJSKA KNJIGA
Najnovejša fluatrovana izdaja Vsebuje 308 strani B^ Cena s p^nine $2.— 8LOVXNIO PUBUBHXHO 004 : nr rrmlamlt treel. Hew York OUj, M, T*
m*	.	-	'
NOVI CENIKI GOTOVI!
ako želite najnovejšo moško ali »>amsko pravo elgin ali hampden uro, pišite po cenik. »tane vas dopisnica en cent, pa si prihranite dolar.ie.
IVAN PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. vit P
* eoini slovkniko «ovorb6i zdravnik
ePKCUALlST MOŠKIH MOLKZNI. -loj« itroM Je idravli*n)( akutnih In kroničnih boMini. iu Av. y^ sam Se zdravim nad 23 let tsr I.nam ikuinj« v vmh boleznih f m ker znam aleveneke, sato vas morem popolnem« ruunwti in cpotntii vaio bolezen, da vas ozdravim tn vrnem mod In zdravjs. Fkrtl t) tet sem erldobll poeabno akulnjr pri ezdravljenju motklh bolezni. Zato •• morete oopelnoma zanesti na nsna. moja skrb pa Je. da vse popolnoma ozdravim. Ne edlatajta, ampak pridite čimpreja,-
Jaz ezdravlm zastrupljeno kri, ma«uija In lisa po telesu, bolaanl v grlu. iz. padanje las, bolečina v ^oateh,star«rana)ostabe«ost<živčna 't boieanl v mehu. Juledlcah, letrah, želodcu, rmanleo rwvmatlzem. katar; zlat« tile. naduha Itd Uradne ure t V ponedeljek: sredo Ln patak od dopoldne do B. popotdas« v torek. Četrtek ln sobota od t dopoldne do t. zvečer; v aedeUak ta prmsnlkfk od ti Aopoldna e« L po pol da e.
ANTON ZBAŠNIK
— JAVNI NOTAR -
Room 206 Bakewel! Bldg.,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je.) 8« priporoča rojakom v vseh notarskih poalih.. Posreduj« v toibenih
zadevah med strankami tu in v starem kr.iju. Preiskuje stanje zemijiič tukaj in v domovini. Posreduje pri Izterjanju denarja v starem kraju živečih dedičev od Varuha Tujezemaklh Lastnin v Wathlngtonu. Izvrftuje prevode
in tolmači na sodnijl In daje vsakovrstne informaciia zastonj. .	Cene nizke, delo točno in pravilno! -
POZOR! |
Slovenci, Hrvati in Srbi9
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na mo] hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženL
Čisto i obe s eno ali dvema pot eljim*. Frodtor sa 260 oseb. Domača kuhinja. Najniij« cene.
AUGUST BACH, ea Grem«ich SL, N«w York
. .
f	I
j Praktični Računar
Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je ▼ kupčiji potrebno, že natančno izračunjeno, kakor tudi m lzraČnnj en je obresti.	!
i i
Kniižica je trdo vezana, stane	i
75c
SLOVENIC PTJ BLISHTNO CO. •3 CortUndt Street : Hew York
_______ i
Velika Blaznikovc
Pratika
(s tremi mlaliči.)
Gena s poštnino ... 20c
25 pratik ......$3.75
50 pratik ...... 6.50
100 .pratik _ _____12.00
Slovenic Publishing Co.
8? Corttantft Street Ne« York
Doba aa tudi pri sa*u>pntklb tlT OUls Naroda..
Domača zdravila.
Začimba In zallična zdravila, katera priporoča mgra- Knalpp v knjigi;
"DOMAČI ZDRAVNIK"
Imam vedno v zalogi.
Piilta po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi-
{ M L T H . P E Z D I R
Boj* 772. City Hall Sta New York-, N. V.
OVERUSE IN "GLAS NARODA«
ROYAL MAIL
UDOBNO POTOVANJE
V EVROPO
Parniki z enim razredom.
Slavna -"O*' parnika "ORBITA" ir "ORDrXA",	izpremenjena. v eno-
iazrt<ltia in tretje k;i.biiiska parnika. nudita izvanredno ugodnost za Hamburg. N«i—si«s sri«a;bias »a dresi retnd SIM ■ več. Pri**jfciaa <a tntji rund .... SMS-St
Dva izboma nova parnika "ORC.V in "OHIO", ki imate 1.. 2. in 3. razred; stopita spomladi v evropsko službo.
royal mail steam packet company
SANDERSON A SON. Inc. AGENTJE
26 Broadway. N. V. ali lokalni agentje.
zahvala! •
Ker me je moja bolezen prisilila na p<>t v staro domovino, se tem potom tvidki Frank Sakser State Bank najtopleje zahvaljujem za posredovanje pri konzulatu in parol »rodni družbi Cosulieli Line, da sem dobil vozni list za manj kot polovično ceno in to v kabini drugega razreda na parni-ku '' P resident e Wilson"; nadalje s»* zahvaljujem za izvrstno postrežbo. katero sem bil deležen, ter priporočam vsem rojakom širom Amerike, da podpirajo to tvrdko. ki rojakom tudi v nezgodi in ne-sreei iada in brezplačno pomaga. Anton Koren iz Rarbertona, Dhio. _(2x 27-1—1-2^
Kretanje parnikov - Shipping News
7. februarja:
President Garfield. Clierbours; America, Genoa.
•. februarja:
Colombo. Genoa: Manchuria, Cherbourg n Hamburg; Wuertemburg. Cherbourg in i IlamtLrt; Thuringia, Hamburg.	i
10. februarja:
Olympic, Cherbourg: Fres. Roosevelt,1 Cherbourg in Bremen: Finland. Cherbourg in Antwerp; Noordam. Boulogne in Rot- i
terdarn.
13.	februarja •
Canoplc, Cherbourg ln Bremen.
14.	februarja:
f*rei». .Adams, Cherbourg; Hannover. I lrenni»n
15.	februarja:	.
Mount Carroll. Cherbourg ;n Hamburg: ! Rofhambeau, Havre.	,
17. februarja:
Prea. Arthur, Cherbourg In Bremen; Giulio Cesare. Genoa: Niew Amsterdam. R«-ulopne in Rotterdam; Sam&nd, Cber- ! *w.urg
ŠIVALKE SE IŠČEJO
za delo na malih strojih. Dobra plača. Dolga sezija. — Georgette Hat Co., 67."i Hudson St.. Mi/u 14.' ee-ite. New,York City. _(:'>1-1—7-2)	|
80. februarja:
IV reiigaria. Cherbourg'.
21.	februarja:
France. Havre; Saronia, Cherbourg ta Hamburg: Orduna, Cherbourg in Hamburg; Pres. Monroe, Cherbourg.
22.	februarja.
Mongolia. Cherbourg In Hamburg: Han-
ra. Cherbourg in Hamburg; ' llousillui^ Havre.	*
24. februarja:
Volendam, Boulogne tn Rotterdam; T-apland. Chert«ourg; l'res. Fillmore. Cher-bourg In Bremen.
28. februarja •
Conte Rosso. Genoa: Prea. Van Buren.
Cherbourg: Seidlitz. Eremen. 1 marca:
Minnekahda. Cherbourg ln Hamburg. 3. marca:
Kroonland. Cherbourg ln Antwerp; Prea. Harding Cherbourg tn Bremen.
i 7. marca:
Par: s. Harre.