VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v novembru 2014 ......................................................................................................... 3 Razvoj vremena v novembru 2014............................................................................................................ 26 Jesen 2014 ................................................................................................................................................ 32 Meteorološka postaja Zbelovska Gora...................................................................................................... 44 AGROMETEOROLOGIJA 51 HIDROLOGIJA 56 Pretoki rek v septembru 2014 ................................................................................................................... 56 Pretoki rek v oktobru 2014......................................................................................................................... 60 Pretoki rek v novembru 2014..................................................................................................................... 66 Temperature rek in jezer v novembru 2014 .............................................................................................. 71 Dinamika in temperatura morja v septembru 2014 ................................................................................... 74 Dinamika in temperatura morja v oktobru 2014 ........................................................................................ 80 Dinamika in temperatura morja v novembru 2014 .................................................................................... 86 Zaloge podzemnih voda v novembru 2014 ............................................................................................... 92 ONESNAŽENOST ZRAKA 97 Onesnaženost zraka v novembru 2014..................................................................................................... 97 POTRESI 106 Potresi v Sloveniji v novembru 2014 ....................................................................................................... 106 Svetovni potresi v novembru 2014 .......................................................................................................... 108 Fotografija z naslovne strani: Novembra so težave in škodo znova povzročale nekatere narasle reke in ojezerena kraška polja Notranjskega krasa. Kmetija na robu Dolenjega jezer, slikano s Slivnice, 16. november 2014 (foto: Marko Clemenz). Cover photo: In November due to abundant precipitation some rivers flooded, also Karst lakes reached levels that caused significant damage. The farm on the edge of Dolenje jezero, photo taken from Slivnica, 16 November 2014 (Photo: Marko Clemenz). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Urška Kušar, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V NOVEMBRU 2014 Climate in November 2014 Tanja Cegnar N ovember je zadnji mesec meteorološke jeseni. Tokrat je bil občutno toplejši kot v dolgoletnem povprečju. Na Kredarici, v Murski Soboti, Celju in Portorožu je bil november tokrat drugi najtoplejši od sredine minulega stoletja, v Ljubljani in Novem mestu pa tretji najtoplejši. Največji odklon so zabeležili na Koroškem, v Slovenj Gradcu so dolgoletno povprečje presegli za 5,6 °C. Večina krajev je zabeležila odklon med 4 in 5 °C, v visokogorju, na Goriškem, delu Notranjske, v Beli krajini in delu Štajerske ter na vzhodu Prekmurja pa je bilo 3 do 4 °C topleje kot v povprečju primerjalnega obdobja. 10 KREDARICA 8 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 10 6 4 2 0 6 4 2 0 -2 -2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 29 12 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 10 10 MURSKA SOBOTA 8 6 4 2 0 -2 8 6 4 2 0 -2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 10 10 odklon od povprečja (°C) BILJE odklon od povprečja (°C) 7 NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 8 8 6 4 2 0 -2 PORTOROŽ 8 6 4 2 0 -2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka novembra 2014 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, November 2014 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največ padavin je bilo v Posočju, v Kneških Ravnah je padlo 679 mm, v Logu pod Mangartom in Soči 678 mm in v Kobaridu 621 mm. Proti vzhodu in jugu je količina padavin pojemala. V Novomeški kotlini in na Krško-Brežiškem polju, v večjem delu Štajerske in v Prekmurju so namerili pod 100 mm. V Murski Soboti je padlo 30 mm, v Velikih Dolencih 26 mm in v Lendavi 36 mm. Izdatno deževje je zaznamovalo obdobje od 4. do 8. novembra; padavine so bile porazdeljene neenakomerno, so pa marsikje povzročile veliko gmotno škodo. Zadnja tretjina meseca je bila zelo skromna s padavinami. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo v večjem delu države. Na Goriškem in zahodnem delu Posočja je padlo nad 250 % dolgoletnega povprečja, v Biljah celo 302 %. Dvakratno običajno količino padavin so dosegli tudi v Logu pod Mangartom (228 %), Soči (224 %), Novi vasi (210 %) in v Kamniški Bistrici (207 %). Delež padavin glede na dolgoletno povprečje je upadal od zahoda proti vzhodu. V Pomurju padavine niso dosegle niti polovice dolgoletnega povprečja. V Murski Soboti so dosegli običajno osončenost, drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali. Primanjkljaj do petine dolgoletnega povprečja so zabeležili na jugozahodu in severovzhodu ter južnem delu Štajerske. Med 40 in 60 % dolgoletnega povprečja so dosegli v Ljubljanski kotlini, na Koroškem in v večjem delu Gorenjske. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Novembra so bili skoraj vsi dnevi toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici sta bila od dolgoletnega povprečja nekoliko hladnejša 18. in 19. november, največji pozitivni odkloni pa so bili v zadnji tretjini meseca. V nižinskem svetu je bila povprečna dnevna temperatura v začetku meseca blizu dolgoletnemu povprečju, v Ljubljani in Novem mestu je bil drugi dan meseca celo nekoliko hladnejši kot običajno. Sledilo je izrazito pretoplo obdobje, ki se je izteklo 18. dne, ko se je temperatura za nekaj dni ponovno približala dolgoletnemu povprečju. V Biljah se je 22. dan, v Prekmurju pa 27. novembra povprečna dnevna temperatura celo spustila nekoliko pod običajno vrednost. V osrednji Sloveniji in na Primorskem je bil temperaturni odklon zadnje tri dni ponovno velik. 5 15 KREDARICA 10 5 0 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 0 -5 -10 -15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 -5 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu novembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in November and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna novembrska temperatura 8,8 °C, kar je 4,2 °C nad dolgoletnim povprečjem in opazno presega meje običajne spremenljivosti. V prestolnici sta bila le dva novembra toplejša, dvakrat pa je bila povprečna mesečna temperatura enaka kot tokrat. Leta 1963 so izmerili 10,0 °C, leta 2002 9,3 °C, v letu 2006 in 2012 pa je bila povprečna novembrska temperatura 8,8 °C. Najhladnejši je bil november 1988 z 0,9 °C, z 1,0 °C mu sledi november 1978, 1,7 °C je bila povprečna novembrska temperatura leta 1983, v novembru 1956 pa je temperaturno povprečje znašalo 2,3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 7,0 °C, kar je 5,3 °C nad dolgoletnim povprečjem in najvišja vrednost od začetka meritev. Najhladnejša so bila jutra v novembru 1988 z −2,9 °C. Povprečna 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo najvišja dnevna temperatura je bila 11,3 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje običajne spremenljivosti. Novembrski popoldnevi so bili s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 14,0 °C najtoplejši leta 1963, najhladnejši pa leta 1978 s 4,1 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Zadnje leto na izmerjene vrednosti vpliva tudi gradbišče tik ob opazovalnem prostoru. November 2014 je bil tudi v visokogorju opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −0,1, kar je 3,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga najvišja vrednost od začetka meritev. Najtoplejši je bil november leta 2011 z 0,3 °C, sledil je tokratni november, novembra 1984 je bila povprečna temperatura −0,7 °C, sledi pa mu november 1994 (−0,9 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši november 1998 (−7,7 °C), sledil mu je november 1966 (−7,0 °C), za štiri desetinke °C toplejši je bil zadnji jesenski mesec leta 1956, leta 1985 pa je bila povprečna temperatura −6,5 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna novembrska temperatura zraka na Kredarici. Slika 3. Poplava v Loški dolini, 11. november 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 3. Flood in Loška dolina, 11 November 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Absolutna najvišja temperatura je bila že prvi dan meseca zabeležena v Biljah (21,4 °C) in v Ratečah (16,3 °C), dan kasneje se je najbolj ogrelo v Godnjah (20,0 °C) in Postojni (19,9 °C). 3. novembra so najvišjo temperaturo izmerili v Lescah (15,2 °C). Večina nižinskega sveta je dosegla najvišjo temperaturo 5. dne, v Portorožu je bilo (21,1 °C), najtopleje je bilo v Novem mestu (22,7 °C), v Črnomlju (22,4 °C), drugod niso dosegli 22 °C. V Ljubljani so izmerili 18,7 °C; najvišjo temperaturo novembra so izmerili leta 1963, in sicer 21,9 °C. Na Kredarici so 23. novembra izmerili 7,0 °C. Najvišje se je temperatura povzpela v novembrih 1977 (11,8 °C), 1969 (10,8 °C), 1999 (10,6 °C) in leta 2009 (10,3 °C). Najnižjo temperaturo so v visokogorju izmerili že 19. novembra, na Kredarici je bilo −7,3 °C. V preteklosti so novembra na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1973 je termometer pokazal −21,2 °C, sledila sta mu novembra 1988 in 1956 z −21,0 °C, temperaturni minimum novembra 1975 je bil −20,6 °C, leta 1971 pa −20,2 °C. 20. novembra je bila jutranja temperatura najnižja v Postojni (−1,0 °C), Kočevju (−0,2 °C), na Bizeljskem (0,7 °C), v Novem mestu (1,7 °C) in Črnomlju (−0,5 °C). V Ratečah je bilo najhladneje dan kasneje, termometer 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo je pokazal −2,9 °C. Drugod po državi se je najbolj ohladilo 23. ali 24. novembra. V Portorožu je bilo 4,1 °C, v Biljah 1,0 °C in v Godnjah 2,0 °C. V Novem mestu so izmerili 1,7 °C, v Slovenj Gradcu 0,6 °C, Mariboru 0,0 °C, Murski Soboti −0,1 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 2,4 °C, kar je najvišja vrednost doslej. Najbolj mraz je bilo v letih 1988 (−14,5 °C), 1953 (−10,5 °C), 1973 (−10,4 °C) ter 1971 (−10,1 °C). 24 LJUBLJANA LJUBLJANA 0 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 22 -5 -10 20 18 16 14 12 -15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 KREDARICA 12 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -7 KREDARICA -10 -13 -16 -19 10 8 6 4 -22 2 -25 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 0 24 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA -5 -10 -15 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 22 20 18 16 14 12 -20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 4. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v novembru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in November and the 1961−1990 normals Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V nižinskem svetu novembra ledenih dni ni bilo. V Ljubljani so jih novembra 1993 našteli kar 8; ledeni dnevi pa so bili od sredine minulega stoletja v prestolnici prisotni v 16 novembrih. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 25 LJUBLJANA LJUBLJANA 8 število dni število dni 20 15 10 6 4 5 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Število hladnih dni v novembru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in November and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 6. Število ledenih dni v novembru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 6. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in November and the corresponding mean of the period 1961–1990 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 19 hladnih dni, v Ratečah so jih zabeležili 13, v Lescah 4 in v Postojni 3. Drugod je november večinoma minil brez hladnih dni ali pa so zabeležili le enega. Od sredine minulega stoletja je bil to v Ljubljani tretji november brez takih dni. Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka novembra 2014 od povprečja 1961−1990 Figure 7. Mean air temperature anomaly, November 2014 5°C 4°C 3°C Povprečna mesečna temperatura je bila novembra po vsej Sloveniji opazno nad dolgoletnim povprečjem. Največji odklon so zabeležili na Koroškem, kjer je presegel 5 °C, v Slovenj Gradcu so dolgoletno povprečje presegli kar za 5,6 °C. Največ krajev je zabeležilo odklon med 4 in 5 °C, v visokogorju, na Goriškem, delu Notranjske, v Beli krajini in delu Štajerske ter na vzhodu Prekmurja je bilo 3 do 4 °C topleje kot v povprečju primerjalnega obdobja. Po nižinah celinskega dela Slovenije sta k velikemu odklonu prispevali predvsem prva in druga tretjina meseca. Na Kredarici, v Murski Soboti, Celju in Portorožu je bil november tokrat drugi najtoplejši od sredine minulega stoletja, v Ljubljani in Novem mestu pa tretji najtoplejši. Z izjemo Kredarice in Primorske je bil najtoplejši november 1963, na Kredarici je bil najtoplejši november 1984, na Obali pa 2002. Najhladnejši november je bil na Kredarici leta 1998, v Ljubljani in Murski Soboti 1988, v Portorožu 1953 ter v Novem mestu in Celju leta 1978. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 25 BILJE PORTOROŽ 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 20 15 10 5 0 15 10 5 0 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 1 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 25 25 LJUBLJANA NOVO MESTO 20 temperatura (°C) tem peratura (°C) 20 15 10 5 15 10 5 0 0 -5 -5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 dan dan 25 25 CELJE MARIBOR 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 20 15 10 5 15 10 5 0 0 -5 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 25 10 MURSKA SOBOTA KREDARICA temperatura (°C) 20 temperatura (°C) 23 25 27 29 15 10 5 5 0 -5 0 -5 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), november 2014 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), November 2014 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 2 LJUBLJANA 10 0 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA -2 -4 -6 -8 1955 8 6 4 2 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2009 14 12 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 10 8 6 4 2 12 10 8 6 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 12 12 CELJE NOVO MESTO 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 10 8 6 4 8 6 4 2 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v novembru Figure 9. Mean air temperature in November Višina novembrskih padavin je prikazana na sliki 10. Največ padavin je bilo v Posočju, ponekod so padavine presegle 600 mm. V Kneških Ravnah je padlo 679 mm, v Logu pod Mangartom in Soči 678 mm in v Kobaridu 621 mm. Proti vzhodu in jugu je količina padavin pojemala. V Kamniški Bistrici so namerili 479 mm, v Biljah pa 452 mm. V Novomeški kotlini in na Krško-Brežiškem polju, v večjem delu Štajerske in Prekmurju padavine niso dosegle 100 mm. V Novem mestu je padlo 97 mm, na Bizeljskem 70 mm, v Celju 91 mm, v Mariboru 60 mm, v Murski Soboti 30 mm, v Velikih Dolencih 26 mm in v Lendavi 36 mm. Večina dežja je padla v prvi tretjini meseca, predvsem v dnevih od 4. do 8. novembra, ko so bile padavine porazdeljene neenakomerno in so marsikje povzročile veliko gmotno škodo. Zadnja tretjina meseca je bila zelo skromna s padavinami. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo v pretežnem delu države. Na Goriškem in zahodnem delu Posočja je padlo nad 250 % dolgoletnega povprečja, v Biljah so dosegli celo 302 %. Dvakratno običajno količino padavin so dosegli tudi v Logu pod Mangartom (228 %), Soči (224 %), Novi vasi (210 %) in Kamniški Bistrici (207 %). Delež padavin glede na dolgoletno povprečje je upadal od 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zahoda proti vzhodu. V Pomurju padavine niso dosegle niti polovice dolgoletnega povprečja, v Lendavi je padlo 47 %, v Murski Soboti 43 % in v Velikih Dolencih 36 %. 600 500 400 300 200 100 mm mm mm mm mm mm Slika 10. Porazdelitev padavin novembra 2014 Figure 10. Precipitation, November 2014 Slika 11. Višina padavin novembra 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in November 2014 compared with 1961−1990 normals 250% 200% 150% 100% 50% Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 100 200 300 400 november 2014 500 Slika 12. Mesečna višina padavin v mm novembra 2014 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 12. Monthly precipitation amount in November 2014 and the 1961–1990 normals 10 600 700 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 LJUBLJANA število dni 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Število padavinskih dni v novembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in November with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Kneških Ravnah, kjer so jih našteli 17, po 16 jih je bilo v Soči in Kobaridu ter na Kredarici, po 15 takih dni pa so našteli v Lescah, Ratečah, Biljah, Kamniški Bistrici in na Jezerskem. Le tri take dneve so imeli v Velikih Dolencih, po 4 pa v Lendavi in Murski Soboti. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – november 2014 Table 1. Monthly meteorological data – November 2014 Postaja Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci NV 601 384 648 740 487 263 752 722 730 163 195 RR 479 263 333 678 678 621 679 317 96 36 26 Padavine in pojavi RP SD 207 15 173 11 149 15 228 14 224 16 181 16 185 17 210 13 105 10 47 4 36 3 LEGENDA NV RR RP SS SSX DT SD SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SS 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGEND: − nadmorska višina (m) − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm − altitude − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with snow cover − maximum snow depth (cm) − day in the month − number of days with precipitation ≥ 1mm Novembra 2014 je v Ljubljani padlo 249 mm padavin, kar je 84 % več od dolgoletnega povprečja in tretja najvišja vrednost od sredine minulega stoletja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v novembrih 2011 (3 mm), 1988 (19 mm), 1981 (30 mm) in 1983 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine novembra 2000 (312 mm), 1962 (266 mm), na tretje mesto se je uvrstil tokratni november, le malo sta zaostajala novembra 1991 (248 mm) in 1960 (230 mm). 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici, v Portorožu in Ljubljani je bil najbolj namočen november leta 2000, v Celju 1991, v Novem mestu 2013, v Murski Soboti pa leta 1962. Najskromnejši s padavinami je bil na Kredarici november 1981, v Novem mestu, Ljubljani, Celju in Portorožu pa 2011. 350 700 300 višina padavin (mm) višina padavin (mm) 600 KREDARICA 500 400 300 200 200 150 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 350 350 MURSKA SOBOTA 300 višina padavin (mm) višina padavin (mm) 250 50 100 300 PORTOROŽ 250 200 150 100 50 NOVO MESTO 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Padavine v novembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 14. Precipitation in November and the mean value of the period 1961−1990 350 Slika 15. Padavine v novembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in November and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 300 LJUBLJANA 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 16 je shematsko prikazano novembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je z 72 urami v Murski Soboti doseglo dolgoletno povprečje, drugod pa so za njim zaostajali. Primanjkljaj do petine dolgoletnega povprečja so zabeležili na jugozahodu in severovzhodu ter južnem delu Štajerske. V Portorožu je sonce sijalo 92 ur (91 %), v Biljah je prav toliko ur zadoščalo za 89 %. V Postojni je 86 ur sončnega vremena 99 % običajne osončenosti. Med 40 in 60 % dolgoletnega povprečja so dosegli v Ljubljanski kotlini, na Koroškem in večjem delu Gorenjske. Na Kredarici je sonce sijalo 65 ur, kar je 60 % dolgoletnega povprečja. V Ratečah so s 46 urami dosegli 54 % v Slovenj Gradcu pa s 46 urami 57 % običajne osončenosti. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja novembra 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 16. Bright sunshine duration in November 2014 compared with 1961−1990 normals 80% 60% 40% Sonce je v Ljubljani sijalo le 29 ur, kar je 48 % manj od dolgoletnega povprečja. Najbolj sončen je bil zadnji jesenski mesec v letih 1981 (123 ur), 2007 (97 ur) ter 1988 in 1969 (po 88 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v novembrih 1958 in 1962 (po 9 ur), med bolj sive spadata še novembra 1985 (19 ur) in 1968 (28 ur). 150 število ur LJUBLJANA Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v novembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in November and the mean value of the period 1961–1990 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 18. Poplava v vasi Retje, 11. november 2104 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. Flood in village Retje, 11 November 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 19 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 80 8 8 LJUBLJANA 40 4 20 0 sončno obs. (ure) 7 9 4 20 2 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 40 8 40 8 30 6 20 4 10 2 0 padavine (mm) NOVO MESTO sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 3 5 7 9 6 20 4 10 2 0 0 1 30 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 dan 40 8 6 20 4 10 2 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) PORTOROŽ 30 0 3 5 7 30 6 20 4 10 2 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 3 5 7 dan 40 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 120 8 20 4 10 2 0 0 padavine (mm) 6 sončno obs. (ure) 30 12 BILJE MARIBOR padavine (mm) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 40 MURSKA SOBOTA 1 9 dan 8 0 100 10 80 8 60 6 40 4 20 2 0 1 3 5 7 9 sončno obs. (ure) 5 40 sončno obs. (ure) 3 6 0 0 1 60 sončno obs. (ure) padavine (mm) 60 padavine (mm) KREDARICA sončno obs. (ure) 80 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) novembra 2014 (Opomba: 24urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, November 2014 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Novembra je bilo zelo malo jasnih dni, največ, in sicer 4, so imeli v Biljah, po 3 so zabeležili v Portorožu in Godnjah. Po 2 jasna dneva so imeli v Lescah, Ratečah in na Kredarici, enega pa v Postojni. Drugod jasnih dni ni bilo. V Ljubljani so tako brez jasnega dneva za en dan zaostajali za dolgoletnim povprečjem (slika 20); od sredine minulega stoletja je bilo brez jasnih dni poleg letošnjega še 30 novembrov, največ jasnih dni pa je bilo leta 1981, ko so jih zabeležili 6. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah novembra običajno prispeva tudi jutranja in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztraja tudi ves dan ali celo več dni zapored. 30 8 LJUBLJANA LJUBLJANA 25 6 število dni število dni 20 4 15 10 2 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 20. Število jasnih dni v novembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 20. Number of clear days in November and the mean value of the period 1961–1990 Slika 21. Število oblačnih dni v novembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 21. Number of cloudy days in November and the mean value of the period 1961–1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Tokrat je bilo oblačnih dni veliko, največ so jih imeli v Kočevju, in sicer kar 24. V Ljubljani so s 23 oblačnimi dnevi opazno presegli dolgoletno povprečje (slika 21). Največ oblačnih dni je bilo v prestolnici v novembru 1958, in sicer 28, le 7 takih dni pa so zabeležili novembra 1981. Po 22 oblačnih dni so zabeležili v Ratečah in Lescah. Na Obali je bilo najmanj takih dni, v Portorožu le 11. Povprečna oblačnost je bila med 7 in 9 desetin, večji delež neba so oblaki v povprečju prekrivali v Kočevju (9,1 desetin), najmanjšo povprečno oblačnost, le 6,4 desetine, so imeli na Obali. Slika 22. Jesenske barve v kapljicah rose, Grosuplje, 22. November 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Autumn colours in dew drops, Grosuplje, 22 November 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – november 2014 Table 2. Monthly meteorological data – November 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 7,3 −0,1 5,6 11,4 13,0 10,5 8,4 7,8 8,8 8,5 8,8 9,0 8,7 8,6 8,2 8,5 TOD 4,2 3,9 4,7 3,9 4,7 4,2 4,0 3,8 4,2 3,8 4,3 3,8 4,5 4,1 5,6 4,4 TX 9,9 1,5 8,9 15,8 17,0 14,9 11,6 11,1 11,3 11,8 11,7 12,2 12,3 12,0 10,9 12,1 TM 5,0 −1,5 3,3 8,2 10,2 7,8 5,5 5,3 7,0 5,9 6,6 6,1 5,9 6,1 5,9 5,9 Temperatura TAX DT 15,2 3 7,0 23 16,3 1 21,4 1 21,1 5 20,0 2 19,9 2 18,8 5 18,7 5 21,0 5 22,7 5 22,4 5 21,4 5 21,6 5 18,2 5 20,7 5 TAM −1,4 −7,3 −2,9 1,0 4,1 2,0 −1,0 −0,2 2,4 0,7 1,7 −0,5 −0,2 0,0 0,6 −0,1 DT 23 19 21 24 24 24 20 20 24 20 20 20 23 23 23 23 SM 4 19 13 0 0 0 3 1 0 0 0 1 1 0 0 1 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 344 603 432 172 131 216 309 326 300 306 304 299 293 297 312 309 Sonce OBS RO 58 65 60 46 54 92 89 92 91 86 99 29 52 43 61 56 72 46 72 80 91 57 100 Oblačnost PO SO SJ 8,4 22 2 7,7 17 2 8,0 22 2 7,2 16 4 6,4 11 3 7,0 15 3 8,0 19 1 9,1 24 0 8,8 23 0 8,0 17 0 8,7 21 0 8,4 21 0 8,3 19 0 7,9 17 0 8,5 21 0 7,6 15 0 RR 339 366 331 452 139 225 268 185 249 70 97 129 91 60 143 30 RP 196 184 189 302 131 146 159 110 184 66 89 97 90 65 139 43 Padavine in pojavi SD SN SG SS 15 1 4 0 16 2 19 27 15 0 8 2 15 3 1 0 9 7 0 0 13 1 0 0 12 4 6 0 13 2 11 0 13 2 12 0 6 0 13 0 9 0 16 0 13 4 6 0 8 0 5 0 8 0 5 0 9 1 4 0 4 0 7 0 Tlak SSX 0 95 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 19 18 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 747,3 917,5 1008,4 1014,6 5,3 8,6 12,1 12,9 981,5 987,9 10,5 10,0 10,3 10,5 10,4 994,8 10,2 10,2 990,5 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka – november 2014 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – November 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Tpovp Tmax Tmax povp abs 15,4 19,3 21,1 14,0 18,5 21,4 11,5 15,4 19,9 11,2 15,4 18,8 8,7 12,7 16,3 10,3 13,5 15,2 11,6 15,5 18,2 10,7 14,2 17,3 11,5 14,8 18,7 12,1 16,0 22,7 11,5 16,2 22,4 11,0 15,5 21,0 12,2 16,4 21,4 11,6 16,2 20,1 11,8 16,6 21,6 11,6 16,7 20,7 11,0 15,2 19,0 I. dekada II. dekada III. dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs 12,4 6,9 10,9 6,1 13,1 17,2 19,1 10,3 5,4 9,4 4,9 10,5 14,4 19,1 7,8 4,1 6,5 2,9 10,5 3,0 9,5 1,1 11,7 15,9 18,4 9,0 2,4 8,6 1,3 8,6 13,0 18,3 5,1 1,0 4,0 0,0 7,8 1,3 7,2 0,5 9,4 12,8 14,9 6,8 −1,0 7,0 −0,5 4,3 6,7 11,1 1,8 −0,9 1,4 −1,5 7,7 1,0 6,4 −1,2 9,0 12,9 17,0 6,5 −0,2 5,5 −0,5 3,3 5,1 9,7 1,6 0,9 0,6 −2,0 5,4 −1,3 3,0 −6,4 5,8 8,4 11,6 4,4 −2,6 3,3 −6,1 2,4 5,6 9,7 0,0 −2,9 −1,1 −7,4 7,1 −0,2 6,6 −1,5 8,2 11,3 15,0 6,2 −1,0 5,8 −2,0 3,3 4,9 9,7 1,8 −1,4 1,8 −2,0 8,1 1,3 6,0 −2,0 9,3 12,3 15,7 7,5 1,3 6,3 −0,8 3,6 5,0 8,2 2,1 0,6 1,7 −2,3 7,7 1,5 9,0 11,6 16,6 7,2 1,7 3,9 5,1 7,4 2,5 −0,7 8,9 4,5 6,3 −0,3 10,1 12,9 17,5 8,6 4,1 6,9 1,8 4,8 6,1 8,7 3,6 2,4 2,8 −1,0 8,9 2,6 7,7 1,0 10,1 13,3 16,7 7,9 1,7 6,7 −0,3 4,2 5,7 10,3 3,0 1,8 2,7 0,0 7,3 1,0 6,1 0,5 10,4 13,9 17,6 7,9 −0,5 6,6 −0,5 5,0 6,5 10,6 3,2 1,6 2,2 −1,0 7,1 1,4 10,2 14,1 18,3 7,5 0,7 4,4 5,9 9,2 3,0 1,2 8,7 1,3 6,8 −0,5 9,4 14,5 18,6 6,5 0,5 5,2 −1,6 4,4 5,9 11,0 2,7 −0,2 1,9 −1,6 7,3 1,3 5,0 0,2 10,3 14,3 18,5 8,0 0,4 6,3 −0,6 3,9 5,5 11,0 2,8 0,1 1,5 −1,3 8,0 2,9 10,2 14,2 18,2 7,9 2,6 3,7 5,2 10,9 2,5 0,0 7,7 3,4 5,7 0,6 10,4 14,4 19,3 8,2 2,6 6,8 2,6 3,5 5,2 10,7 1,9 −0,1 0,5 −2,2 7,6 3,2 4,6 0,0 9,6 13,5 17,6 7,9 4,8 4,2 −3,2 2,9 5,0 9,8 1,2 −0,2 −2,5 −5,2 LEGENDA: LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – november 2014 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – November 2014 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 Dmax s.d. RR 70,5 311,3 151,7 85,1 214,0 206,8 104,0 178,3 165,9 36,9 43,6 28,5 50,3 17,9 24,4 8,8 8,1 p.d. 5 7 5 6 6 7 5 7 6 4 5 5 4 4 4 4 4 p.d. 16 20 18 18 15 17 13 20 21 14 17 17 13 12 11 9 8 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7. uri od 1. 1. 2014 RR 1397 2186 1933 1879 1985 2006 1440 1778 1763 1404 1684 1193 1360 1147 1162 1031 874 I. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 2 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. novembra 2014 2000 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 66,4 8 2,4 3 139,3 98,0 9 43,1 4 452,4 105,8 9 10,1 4 267,6 75,0 8 25,2 4 185,3 112,1 8 4,5 1 330,6 113,5 8 18,6 2 338,9 38,5 7 0,2 1 142,7 80,4 8 4,1 5 262,8 75,8 8 6,9 7 248,6 40,9 7 19,2 3 97,0 58,4 7 26,6 5 128,6 37,2 6 4,3 6 70,0 39,7 5 0,9 4 90,9 19,5 6 1,7 2 39,1 35,1 5 0,7 2 60,2 20,4 3 0,6 2 29,8 17,4 3 0,6 1 26,1 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover LJUBLJANA 1500 1000 500 0 1.jan 1.feb1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep 1.okt 1.nov 18 s.d. 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Maribor 10.5 % 0.8 m/s 2.6 % 0.8 m/s N 6.6 % 0.9 m/s 9.0 % 0.9 m/s 0.6 % 0.9 m/sW 10 % 5.7 % E0.9 m/s 5% 2.7 % 0.9 m/s 4.1 % 0.6 m/s 13.2 % 0.9 m/s 1.2 % 0.7 m/s Kredarica 4.0 % 3.7 m/s N 3.4 % 0.8 m/s 11.7 % 0.9 m/s 2.0 % 0.8 m/s 15 % Urad za meteorologijo 4.9 % 0.8 m/s 10.0 % 0.8 m/s 6.5 % 0.8 m/s 3.1 % 0.7 m/sW 6.5 % 1.0 m/s 4.7 % E0.6 m/s 1.1 % 0.7 m/s 2.6 % 4.1 m/s 17.9 % 4.7 m/s 2.2 % 3.4 m/s 16.4 % 4.9 m/s 1.8 % 3.1 m/s 3.0 % 7.8 m/sW 3.8 % E3.0 m/s 5% 3.5 % 1.3 m/s N 6.3 % 4.5 m/s 8% 12.0 % 1.1 m/s 10 % 0.4 % 2.3 m/s 8.7 % 3.8 m/s 16 % 15 % 7.0 % 1.9 m/s 0.4 % 0.6 m/s20 % 6.6 % 0.8 m/s 7.5 % 1.1 m/s S 1.3 % 1.3 m/s 4.3 % 1.0 m/s 0.2 % 0.5 m/s24 % 19.1 % 1.2 m/s 0.3 % 0.9 m/s 16.4 % 1.7 m/s S 22.2 % 6.6 m/s 7.9 % 8.7 m/s S 0.6 % 2.6 m/s 4.1 % 1.0 m/s 6.1 % 1.8 m/s Novo mesto Portorož – letališče brezvetrje: 1.7 % 1.4 % 0.5 m/s N 0.8 % 0.6 m/s 20 % 4.0 % 0.8 m/s 2.3 % 0.7 m/s 2.4 % 1.5 m/s 18.6 % 1.3 m/s 10 % 17.7 % 1.2 m/s 1.6 % 0.6 m/s 0.3 % 44 %0.7 m/s 3.9 % E0.8 m/s 7.9 % 0.7 m/s 3.5 % 0.6 m/s 7.5 % 1.2 m/s 2.4 % 0.7 m/s 0.5 % 1.0 m/s S 2.3 % E1.9 m/s 1.3 % 1.3 m/s 21.3 % 2.9 m/s 1.4 % 2.0 m/s 2.9 % 0.9 m/s 43.6 % 3.7 m/s 2.8 % 3.5 m/s S 1.9 % 0.9 m/s 8.4 % 1.9 m/s 2.0 % 0.8 m/sW 31.6 % E1.8 m/s 3.6 % 1.0 m/s 18.9 % 1.2 m/s 6.2 % 1.1 m/s 10.9 % 4.5 m/s S 4.1 % 2.3 m/s Figure 23. Wind roses, November 2014 19 5.9 % 1.7 m/s 4.8 % 1.9 m/s 2.7 % 3.2 m/s Slika 23. Vetrovne rože, november 2014 1.1 % 0.8 m/s 24 % 8% 2.1 % 1.3 m/sW 6.5 % 1.9 m/s 1.0 % 32 %1.0 m/s 16 % 22 % 3.1 % 1.7 m/s 5% N 1.8 % 1.0 m/s 0.4 % 1.2 m/s 33 % 11 % 8.1 % 0.8 m/sW 7.7 % 2.0 m/s 1.1 % 0.7 m/s N 4.2 % 2.0 m/s 15 % 4.5 % 0.8 m/s Bilje 0.7 % 1.0 m/s 5.5 % 3.0 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom sta pihala v 65 % merilnih terminov. Najmočnejši sunek vetra je 5. novembra dosegel 17,6 m/s, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 10 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek pa je 5. novembra dosegel 17,8 m/s. V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 59 %. V sedmih dnevih je hitrost presegla 10 m/s, 4. novembra je sunek dosegel 17,1 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990, november 2014 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, November 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 5,5 4,8 5,3 5,2 5,7 5,3 6,8 5,5 4,9 5,7 4,5 4,3 6,0 5,1 5,3 5,5 4,7 Temperatura zraka II. III. 4,0 4,2 4,1 2,7 5,1 1,6 5,1 1,0 4,8 3,7 5,1 2,1 6,6 3,2 5,7 2,7 5,5 2,1 5,7 1,5 5,2 1,7 5,6 1,5 5,1 2,2 5,8 1,4 5,8 1,2 6,2 1,4 5,5 0,6 M 4,7 3,9 4,0 3,8 4,7 4,2 5,6 4,7 4,2 4,3 3,8 3,8 4,5 4,1 4,1 4,4 3,6 I. 199 658 287 190 384 358 357 375 424 122 122 108 197 88 110 52 47 Padavine II. III. 188 7 170 91 170 19 114 44 166 9 176 38 87 1 134 9 138 17 90 57 105 66 74 14 92 3 51 6 88 2 70 3 59 2 M 131 302 159 110 189 196 139 173 184 89 97 66 90 45 65 43 36 Sončno obsevanje I. II. III. 89 82 103 72 82 116 89 97 113 M 91 89 99 59 39 61 54 63 91 74 74 19 16 52 61 100 126 15 80 136 131 109 126 23 29 91 100 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month V Ljubljani je severseverovzhodniku s sosednjima smerema skupno pripadlo slabih 35 % vseh terminov, jugozahodniku s sosednjima smerema pa 18 % merilnih terminov. Najmočnejši sunek je bil 4. novembra 13,1 m/s, veter je dva dneva presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 11 dnevih presegel 20 m/s, v treh tudi 30 m/s, 5. novembra je v sunku dosegel 40,5 m/s. Severozahodniku in zahodseverozahodniku je pripadlo 34 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 39 %. V Mariboru je jugovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 47 % terminov. Sunek vetra je v treh dnevih presegel 10 m/s, 9. novembra je dosegel 18,9 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 38 % vseh primerov, severovzhodni in vzhodseverovzhodni veter pa v 36 % terminov. Najmočnejši sunek je 4. novembra dosegel 14,5 m/s, bili so 3 dnevi z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli so bili trije dnevi z 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo vetrom nad 20 m/s, 4. novembra je najmočnejši sunek dosegel hitrost 22,8 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 8 dni z vetrom nad 10 m/s, 5. novembra je veter v sunku dosegel 19,1 m/s. Prva tretjina novembra je bila opazno toplejša kot v dolgoletnem povprečju, odkloni so bili v večjem delu države med 4,5 in 6 °C, največji odklon so zabeležili v Slovenj Gradcu (6,8 °C), najmanjšega pa na Bizeljskem (4,3 °C). Padavine so le na severovzhodu države zaostajale za dolgoletnim povprečjem, v Prekmurju niso dosegli niti polovice običajnih padavin, v Staršah pa 88 %. Največji presežek padavin so imeli v Biljah, kjer je padlo kar 658 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani so namerili 424 % toliko padavin kot običajno. V Celju so dolgoletno povprečje sončnega vremena izenačili, v Mariboru je sonce sijalo 36 % več časa kot običajno, v Murski Soboti je bil presežek 31 %. Drugod po državi je sončnega vremena primanjkovalo, v Ratečah so dosegli le 59 % običajne osončenosti. Tudi osrednja tretjina novembra je bila opazno toplejša kot običajno, odkloni so bili podobno veliki kot v prvi tretjini. Večina krajev je zabeležila odklon med 5 in 6 °C. večji je bil odklon le v Slovenj Gradcu (6,6 °C) in Murski Soboti (6,2 °C). Le za 4 °C topleje kot običajno je bilo na Obali in na Goriškem, v Ratečah je bil odklon 4,8 °C. V vzhodni polovici države je padavin primanjkovalo, v Staršah so dosegli le 51 % dolgoletnega povprečja. Največji presežek je bil na Obali, v Portorožu je padlo 188 % dolgoletnega povprečja, v Lescah 176 %, v Biljah in Postojni pa 170 %. Sončno obsevanje je na Štajerskem in v Prekmurju preseglo dolgoletno povprečje, v Murski Soboti in Celju je sijalo 126 % in Mariboru 109 % toliko časa kot običajno. V Ratečah so dosegli le 39 % običajnega trajanja sončnega vremena. Zadnja tretjina novembra je bila temperaturno bližje dolgoletnemu povprečju kot prvih dvajset dni meseca. Večina odklonov je bila med 1 in 3 °C. Najmanjši presežek so imeli z 0,6 °C v Velikih Dolencih, največje presežke pa so zabeležili v Portorožu (4,2 °C), Ratečah (3,7 °C) in Slovenj Gradcu (3,2 °C). Padavine so zaostajale za dolgoletnim povprečjem, najbližje so mu bili v Biljah z 91 %. Manj kot desetina dolgoletnega povprečja je padla v Portorožu, Ratečah, Slovenj Gradcu, na Brniku, v Celju, Mariboru, Staršah in v Prekmurju. Običajno trajanje sončnega obsevanja so presegli na zahodu države, v Portorožu je sonce sijalo 103 %, v Biljah 116 % in v Postojni 113 % toliko časa kot običajno. Drugod so za običajno osončenostjo zaostajali, v Celju so dosegli le 15 %, v Novem mestu 16 % in v Ljubljani 19 % dolgoletnega povprečja. Slika 24. Pridih zime na Pokljuki in sneženje na Planini Zajavornik na Pokljuki, 18. novembra 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Snow on Pokljuka, 18 November 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 40 KREDARICA LJUBLJANA višina (cm) višina (cm) 30 200 100 20 10 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2004 2010 Slika 25. Največja višina snega v novembru Figure 25. Maximum snow cover depth in November Na Kredarici so 19. novembra 2014 zabeležili 95 cm snega, kar je manj od dolgoletnega povprečja. Rekordno debelino snežne odeje, in sicer 275 cm, so na Kredarici imeli novembra 2010. Veliko snega je bilo tudi novembra 1979 (254 cm), 1974 (250 cm), 2000 (245 cm) in 1964 (241 cm). Najmanj snega je zapadlo novembra 1983 (17 cm), sledijo novembri 1988 (20 cm), 2006 (33 cm) in 2004 (35 cm). 120 KREDARICA višina (cm) 90 Slika 26. Dnevna višina snežne odeje novembra 2014 na Kredarici Figure 26. Daily snow cover depth in November 2014 60 30 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Novembra 2014 je sneg na Kredarici prekrival tla 27 dni, v začetku meseca so bila tla kopna. V preteklosti je sneg pogosto prekrival tla na tej visokogorski postaji vse novembrske dni. Najmanj dni je bila snežna odeja prisotna novembra 1978 (5 dni), 7 dni je obležala novembra 1988 in 8 dni novembra 1983. Poleg gorskega sveta so novembra 2014 snežno odejo imeli tudi v Ratečah, obležala je dva dneva in 18. novembra dosegla 3 cm. V Ratečah je novembra 1980 sneg prekrival tla 28 dni, od sredine minulega stoletja pa je november 7-krat minil brez snežne odeje. V Ratečah je novembra 2005 snežna odeja dosegla 103 cm. Drugod po nižinah novembra 2014 ni bilo snežne odeje. V Ljubljani so novembra 1980 imeli 19 dni s snežno odejo, v novembrih 1966 in 2005 je dosegla 37 cm. V Novem mestu je sneg obležal novembra 1993 18 dni, leta 1996 je bilo 52 cm snega. V Murski Soboti je bilo največ dni s snežno odejo novembra 1993, in sicer 15, največjo višino pa so izmerili leta 1962, ko je znašala 43 cm. Slika 27. Travniška kadulja, okolica Grosuplja, 22. november 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Salvia pratensis L., near Grosuplje, 22 November 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 25 NOVO MESTO LJUBLJANA 20 število dni število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 20 30 RATEČE MURSKA SOBOTA 25 število dni število dni 15 10 20 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v novembru Figure 28. Number of days with snow cover in November Novembra so nevihte že prava redkost. Največ, 7 nevihtnih dni, so zabeležili v Portorožu, po 4 v Črnomlju in Postojni, 3 v Biljah in 2 na Kredarici, v Kočevju in Ljubljani. Na Kredarici so zabeležili 19 dni, ko so jih ovijali oblaki; v Novem mestu je bilo 16 dni z meglo, 13 na Bizeljskem in 11 v Kočevju. 25 LJUBLJANA Slika 29. Število dni z meglo v novembru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 29. Number of foggy days in November and the mean value of the period 1961–1990 število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 12 dni z meglo, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja ni bilo novembra brez megle, po trije dnevi z meglo so bili zabeleženi v novembrih 1993, 1996 in 2004, največ, kar po 20 takih dni, pa so našteli v novembrih 1960 in 1967. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1000 20 tlak vodne pare (mb) zračni tlak (mb) LJUBLJANA 990 980 970 LJUBLJANA 15 10 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 30. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare novembra 2014 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in November 2014 Na sliki 30 levo je prikazan povprečni dnevni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca je povprečni dnevni zračni tlak znašal 991,0 mb; do 5. dne se je znižal na 972,1 mb. 16. novembra je bila dosežena najnižja dnevna vrednost 971,9 mb, le nekoliko višji je bil zračni tlak 18. dne (972,3 mb). Sledil je hiter porast in 23. novembra je zračni tlak dosegel 993,1 mb, kar je največ v novembru 2014. Zadnje 4 dni je bil zračni tlak malo nad 980 mb. Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Ker je delni tlak vodne pare močno odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. V začetku meseca je bilo v zraku malo vodne pare, 2. dne je delni parni tlak znašal 9,2 mb. Sledil je porast in 6. novembra je bila s 15,8 mb dosežena najvišja vrednost. Z 19. novembrom se je vsebnost vodne pare spustila pod 10 mb in 26. dne je bil delni tlak vodne pare le 6,5 mb. Slika 31. S Kriške gore proti Julijskim Alpam, 21. november 2014 (foto: Blaž Šter) Figure 31. View from Kriška gora towards Julian Alps, 21 November 2014 (Photo: Blaž Šter) 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY The mean air temperature in November was well above the 1961–1990 normals, on some stations it was the second and on some the third warmest ever. The anomaly in Slovenj Gradec was 5.6 °C, but most of stations reported the anomaly between 4 in 5 °C. In the mountains, Goriška, part of Notranjska, Bela krajina, part of Štajerska, and on east of Prekmurje the anomaly was between 3 and 4 °C. Precipitation was the most abundant in Posočje; in Kneške Ravne 679 mm fell, in Log pod Mangartom and Soča 678 mm, in Kobarid 621 mm. Towards east and south precipitation decreased and on east of Slovenia precipitation was mostly below 100 mm, in Prekmurje even below 40 mm. Abundant precipitation between 4 and 8 November caused floods and significant damage. Precipitation in November mostly exceeded the normals, in Goriška and part of Posočje more than 250 % of the normals fell, in Bilje 302 % were registered. In Pomurje less than 50 % of the normals were observed. The last third of November was almost dry. In November there was less sunny weather than on the average during the reference period with the exception of Prekmurje. Negative anomaly up to 20 % was observed on southwest, northeast, and south of Štajerska. Sunshine duration between 40 and 60 % of the normals was registered in Ljubljana Basin, Koroška, and most of Gorenjska. On Kredarica there was 95 cm of snow registered on 19 November, this is below the normal. In Rateče only two days with snow cover were reported, maximum snow cover was 3 cm. Elsewhere in lowland no snow cover was observed. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V NOVEMBRU 2014 Weather development in November 2014 Janez Markošek 1.–2. november Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne nizka oblačnost, toplo Nad severozahodno Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje, nad vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila marsikje v notranjosti Slovenije nizka oblačnost, ki je segala do okoli 1000 m nadmorske višine. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 16, na Primorskem do 20 °C. 3.–4. november Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, občasno dež, jugozahodnik, jugo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje, drugi dan je nad zahodnim Sredozemljem nastajalo sekundarno ciklonsko območje. V višinah se je dolina s hladnim zrakom spustila v zahodno Sredozemlje, nad nami je pihal okrepljen jugozahodni veter (slike 1–3). V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v zahodni ter delu južne Slovenije so bile občasno rahle padavine, drugi dan pogostejše zjutraj in dopoldne. Pihal je južni do jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 20 °C. 5.–8. november Oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji pogoste in obilne padavine, na vzhodu dežja manj Nad severovzhodnim Atlantikom je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. Drugo ciklonsko območje je bilo nad osrednjim Sredozemljem in območjem Alp. Vremenska fronta je valovila v bližini naših krajev. V višinah je prek zahodne Evrope hladen atlantski zrak prodrl daleč proti jugu prek zahodnega dela Sredozemlja vse do severne Afrike. Od tam pa je z okrepljenim južnim do jugozahodnim vetrom proti južnemu obrobju Alp pritekal zelo topel in tudi zelo vlažen zrak (slike 4– 6). V zahodni in osrednji Sloveniji je prevladovalo oblačno vreme s pogostimi in lokalno obilnimi padavinami. 6. in 7. novembra so bile v južni Sloveniji tudi posamezne nevihte. V vzhodni Sloveniji je bilo dežja manj, tam je pihal južni veter, ob morju občasno jugo. Zadnji dan je zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Več in podrobneje o izrednem vremenskem dogodku na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/ weather_events/dezevje-4–8nov14.pdf 9.–11. november Na vzhodu spremenljivo oblačno in povečini suho, drugod oblačno, občasno dež, južni veter, jugo Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, nad vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bila nad zahodno Evropo dolina s hladnim zrakom, pred njo je nad nami pihal topel in vlažen jugozahodni veter (slike 7–9). V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in povečini suho. Drugod je prevladovalo pretežno oblačno vreme, občasno je deževalo. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 19 °C. 12.–13. november Na zahodu pretežno oblačno, prvi dan ponekod rahel dež, drugod delno jasno, jugozahodnik Nad zahodno Evropo in bližnjim Atlantikom je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. Plitvo ciklonsko območje, v višinah pa slabo izraženo jedro hladnega in vlažnega zraka, je bilo tudi nad Italijo in Jadranom. Prevladovalo je oblačno vreme, občasno je rahlo deževalo. Prvi dan je ob morju pihal šibak jugo, drugi dan je na Primorskem zapihala šibka burja, tam so se oblaki pričeli trgati. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 19 °C. 14. november Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno ali megleno Iznad severovzhodne Evrope je nad Panonsko nižino segalo območje visokega zračnega tlaka. Na Primorskem in v visokogorju je bilo delno jasno, drugod pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 13, na Primorskem do 17 °C. 15.–18. november Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, jugo Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je pihal jugozahodni do jugovzhodni veter (slike 10–12). Prvi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno. V zahodni Sloveniji in na območju Snežnika je občasno deževalo. V noči na 16. november se je dež okrepil in razširil na vso Slovenijo. Čez dan so bila krajša obdobja delno jasnega vremena, v zahodni, osrednji in južni Sloveniji pa so bile občasno krajevne padavine. Zvečer in ponoči so se od juga okrepile, v Slovenski Istri so bile nevihte. Do jutra 17. novembra je dež večinoma ponehal. Ta dan je bilo na vzhodu delno jasno, drugod je bilo več oblačnosti, pojavljale so se manjše krajevne padavine, ki so se popoldne od juga okrepile in v noči na 18. november znova razširile na vso Slovenijo. 18. novembra je občasno še deževalo. Vse dni je prevladoval jugozahodni veter, ob morju pa je pihal jugo. V zahodni Sloveniji, razen v Slovenski Istri, je v celotnem obdobju padlo od 60 do 140 mm padavin, drugod od 20 do 60 mm. 19. november Postopne razjasnitve, najbolj oblačno v jugovzhodni Sloveniji Nad Alpami se je zgradilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa je bilo nad Panonsko nižino, Jadranom in zahodnim Balkanom manjše jedro hladnega zraka. Postopno se je jasnilo, popoldne je bilo v zahodni Sloveniji pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo, v jugovzhodni Sloveniji še pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 14, na Primorskem do 16 °C. 20.–25. november Pretežno jasno, po nižinah v notranjosti precej megle ali nizke oblačnosti Nad severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bil nad osrednjim Sredozemljem, Alpami in zahodnim Balkanom greben s toplim zrakom, v spodnjih plasteh ozračja pa je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak (slike 13–15). Na Primorskem in v višjih legah je bilo pretežno 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo jasno. Drugod je bila pogosto nizka oblačnost ali megla, katere zgornja meja je bila med 800 in 1700 metri nadmorske višine. 20. in 22. novembra se je sredi dneva nizka oblačnost večinoma razkrojila. Jutranje temperature so bile zaradi oblačnega vremena večinoma nad lediščem, najtopleje pa je bilo na Primorskem, kjer se je ogrelo do 16 °C. 26.–27. november Oblačno, občasno ponekod rahle krajevne padavine Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, z jugozahodnim vetrom je nad območje Alp pritekal vlažen zrak. Oblačno je bilo, prvi dan je občasno ponekod rosilo ali rahlo deževalo, količina padavin je bila majhna. Drugi dan so bile le zvečer v južni polovici Slovenije občasno rahle padavine. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 6, na Primorskem od 9 do 13 °C. 28. november Oblačno, občasno padavine, ki se ponoči na zahodu prehodno okrepijo Nad jugozahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. V višinah je nad naše kraje od juga pritekal vlažen zrak. Oblačno je bilo in v severovzhodni Sloveniji megleno. V zahodni, južni in osrednji Sloveniji so bile občasno padavine, ki so se ponoči v zahodni Sloveniji prehodno okrepile. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 8, na Primorskem od 11 do 16 °C. 29. november Oblačno, zjutraj na jugovzhodu še rahel dež, ob morju delne razjasnitve Nad Pirenejskim polotokom, zahodnim Sredozemljem in severno Afriko je bilo obsežno ciklonsko območje. Od jugovzhoda je v višinah nad naše kraje pritekal topel in vlažen zrak. Oblačno je bilo. Zjutraj je ponekod v jugovzhodni Sloveniji še rahlo deževalo, čez dan pa je bilo povečini suho. Ob morju so se oblaki prehodno trgali. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 10, na Primorskem do 19 °C. 30. november Oblačno z občasnimi padavinami Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem ter severno Afriko je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je od juga dosegla Slovenijo (slike 16–18). Oblačno je bilo z občasnimi padavinami, pogostejše so bile v zahodni, južni in osrednji Sloveniji. Ob morju je pihal šibak jugo, v Vipavski dolini šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 7, na Primorskem od 13 do 16 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 11. Slika 2. Satelitska slika 4. 11. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 4 November 2014 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 4 November 2014 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 11. 2014 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 4 November 2014 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 11. Slika 5. Satelitska slika 6. 11. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 6 November 2014 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 6 November 2014 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 6. 11. 2014 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 6 November 2014 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 11. 11. Slika 8. Satelitska slika 11. 11. 2014 ob 13. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 11. 11. 2014 ob 13. 2014 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 11 November 2014 at uri Figure 7. Mean sea level pressure on 11 November 2014 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on 11 November 2014 at at 12 GMT 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 11. Slika 11. Satelitska slika 17. 11. 2014 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 11. 2014 ob 13. 2014 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 17 November 2014 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on 17 November 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 17 November 2014 at 2014 at 12 GMT 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 11. Slika 14. Satelitska slika 23. 11. 2014 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 11. 2014 ob 13. 2014 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 23 November 2014 at uri Figure 13. Mean sea level pressure on 23 November 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 23 November 2014 at 2014 at 12 GMT 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 11. Slika 17. Satelitska slika 30.11. 2014 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 11. 2014 ob 13. 2014 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 30 November 2014 at uri Figure 16. Mean sea level pressure on 30 November 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 30 November 2014 at 2014 at 12 GMT 12 GMT 31 JESEN 2014 Climate in autumn 2014 Tanja Cegnar V članku predstavljamo podnebne značilnosti jeseni 2014, uvodoma pa na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev. Jesen 2014 je bila občutno toplejša od dolgoletnega povprečja, sončnega vremena pa je primanjkovalo. Zaznamovale so jo tudi obilne in pogoste padavine, ki so ponekod povzročile poplave in veliko gmotno škodo. Predvsem prvo polovico septembra je zaznamovalo prevladujoče oblačno vreme s pogostimi in obilnimi padavinami, ki so povzročile poplave predvsem na Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju. Veliko težav so povzročili tudi zemeljski plazovi. Povprečna septembrska temperatura zraka je bila v visokogorju enaka dolgoletnemu povprečju, v nižini pa je bil september nekoliko toplejši kot običajno, vendar odkloni niso bili veliki, največji presežek je bil v Lescah in Ratečah, a je dosegel le 1,0 °C. Padavine so skoraj povsod presegle dolgoletno povprečje. Nad 300 mm je padlo na območju Kneških Raven (375 mm) in v Murski Soboti (310 mm); večina krajev je imela od 180 do 300 mm padavin, na manjšem delu Gorenjske, delu Posočja, na Goriškem, Krasu in Bizeljskem niso dosegli 180 mm. Večina vzhodne polovice Slovenije je presegla dvakratne običajne septembrske padavine, v večjem delu Pomurja pa je padlo več kot trikrat toliko padavin kot običajno. V Lendavi so dosegli 332 %, v Murski Soboti pa kar 408 % dolgoletnega povprečja. Osrednja Slovenija in zahodna polovica države sta večinoma presegli dolgoletno povprečje, vendar sta ostali pod dvakratno običajno količino padavin. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali v manjšem delu Gorenjske, v Posočju in delu Vipavske doline ter v Godnjah. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bili v Slovenskem Primorju in na Postojnskem, kjer so zaostajali za 15 do 20 %. V Portorožu je sonce sijalo 187 ur, drugod je bilo sončnega vremena opazno manj. Štajerska, Koroška in Prekmurje ter severozahod Slovenije so dosegli od 60 do 70 % običajne osončenosti. Najbolj je sončnega vremena primanjkovalo v Novomeški kotlini, kjer je sonce sijalo 93 ur, kar je le 52 % običajnega sončnega vremena v septembru in najmanj od sredine minulega stoletja. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Od 9. do 21. oktobra smo imeli za oktober izjemno toplo obdobje, 22. oktobra pa nas je preplavil občutno hladnejši zrak. Oktober je bil nadpovprečno topel, temperaturni odklon je bil večinoma med 2 in 4 ºC. Izrazita hladna fronta je v prvih urah 22. oktobra z močnimi nalivi in sunki vetra prešla Slovenijo. Ob prehodu fronte se je močno ohladilo; vse do konca meseca so bili naši kraji pod vplivom hladnega zraka, večinoma je bila povprečna dnevna temperatura pod dolgoletnim povprečjem. Čeprav je oktober je zaznamovala epizoda obilnih padavin ob prehodu izrazite vremenske fronte 22. oktobra, v večjem delu Slovenije dolgoletno povprečje oktobrskih padavin ni bilo doseženo. Dobra polovica ozemlja je presegla dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena. Povprečna mesečna temperatura je novembra opazno presegla dolgoletno povprečje. Na Kredarici, v Murski Soboti Celju in Portorožu je bil november tokrat drugi najtoplejši od sredine minulega stoletja, v Ljubljani in Novem mestu pa tretji najtoplejši. Največji odklon so zabeležili na Koroškem, v Slovenj Gradcu so dolgoletno povprečje presegli za 5,6 °C. Večina krajev je zabeležila odklon med 4 in 5 °C, v visokogorju, na Goriškem, delu Notranjske, v Beli krajini in delu Štajerske ter na vzhodu Prekmurja pa je bilo 3 do 4 °C topleje kot v povprečju primerjalnega obdobja. Največ padavin je bilo v Posočju, v Kneških Ravnah je padlo 679 mm, v Logu pod Mangartom in Soči 678 mm in v Kobaridu 621 mm. Proti vzhodu in jugu je količina padavin pojemala. V Novomeški kotlini in na Krško-Brežiškem polju, v večjem delu Štajerske in v Prekmurju padavine niso dosegle 100 mm. V Murski Soboti 30 mm, v Velikih Dolencih 26 mm in v Lendavi 36 mm. Izdatno deževje je zaznamovalo obdobje od 4. do 8. novembra; padavine so pa marsikje povzročile veliko gmotno škodo. Zadnja tretjina meseca je bila zelo skromna s padavinami. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v večjem delu države. Na Goriškem in zahodnem delu Posočja je padlo nad 250 % dolgoletnega povprečja, v Biljah celo 302 %. Dvakratno običajno količino padavin so presegli v Logu pod Mangartom (228 %), Soči (224 %), Novi vasi (210 %) in v Kamniški Bistrici (207 %). Delež padavin glede na dolgoletno povprečje je upadal od zahoda proti vzhodu. V Pomurju padavine niso dosegle niti polovice dolgoletnega povprečja. V Murski Soboti so novembra dosegli običajno osončenost, drugod so za njo zaostajali. Primanjkljaj do petine dolgoletnega povprečja so zabeležili na jugozahodu in severovzhodu ter južnem delu Štajerske. Med 40 in 60 % dolgoletnega povprečja so dosegli v Ljubljanski kotlini, na Koroškem in večjem delu Gorenjske. Po nižinah je bila večina jesenskih dni občutno toplejših od dolgoletnega povprečja, kar vidimo na sliki 1. Medtem ko so se septembra pogosto izmenjevala hladna in topla obdobja, so oktobra po dokaj povprečnem začetku meseca prevladovali izrazito pretopli dnevi, šele 22. oktobra se je začelo hladno obdobje, ki je trajalo vse do konca meseca. Novembra so bili skoraj vsi dnevi nadpovprečno topli, odklon je pogosto presegel 6 °C. Povprečna jesenska temperatura je bila po vsej državi nad dolgoletnim povprečjem. V visokogorju je bil odklon le od 1 do 2 °C, na Kredarici je bil odklon 1,7 °C. Večina Slovenije je bila 2 do 3 °C toplejša, odklon nad 3 °C pa so zabeležili na Koroškem, v Slovenj Gradcu je bil november 3,2 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1961–1990. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 12 LJUBLJANA 9 o d klo n o d p o vp re čja (° C ) odklo n od p ovp re čja (° C ) KREDARICA 6 3 0 -3 -6 -9 12 9 6 3 0 -3 -6 12 PORTOROŽ o dklo n o d p ovp re čja (° C ) odklon od povprečja (°C ) MURSKA SOBOTA 9 6 3 0 -3 -6 1.sepSEPTEMBER 1.okt OKTOBER 9 6 3 0 -3 -6 1.sep SEPTEMBER 1.okt OKTOBER 1.novNOVEMBER 1.nov NOVEMBER Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka jeseni 2014 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, autumn 2014 3°C Slika 2. Odklon povprečne temperature zraka jeseni 2014 od povprečja 1961−1990 Figure 2. Mean air temperature anomaly, autumn 2014 2°C 1°C Odklon povprečne najnižje dnevne temperature je bil po vsej državi pozitiven, večinoma je bil med 3 in 4 °C. Manjši je bil na Kredarici (2,4 °C) in v Portorožu (2,9 °C). Največji odklon so z 4,1 °C imeli v Novi vasi. Tudi odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil jeseni povsod pozitiven, vendar nekoliko manjši kot pri povprečni najnižji dnevni temperaturi. Odkloni so bili večinoma med 1 in 2 °C, večji je bil le v Slovenj Gradcu z 2,3 °C. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Murska S. Sl. Gradec Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Bilje Rateče Kredarica Lesce -1.0 Kredarica Lesce 0.0 1.0 2.0 3.0 4.0 5.0 Slika 3. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C jeseni 2014 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 3. Mean daily minimum air temperature anomaly in autumn 2014 -1.0 0.0 1.0 2.0 3.0 Slika 4. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C jeseni 2014 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 4. Mean daily maximum air temperature anomaly in autumn 2014 Jeseni 2014 je bilo največ padavin v Posočju, ponekod so namerili celo nad 1250 mm. Proti vzhodu in jugu je količina padavin pojemala, a tudi v vzhodni in severovzhodni Sloveniji so presegli 250 mm. Med glavnimi meteorološkimi postajami so največ padavin namerili v Biljah, kjer je padlo 743 mm, med merilne postaje z najmanj padavinami pa spada Murska Sobota, namerili so 283 mm. 1250 mm 1050 mm 850 mm Slika 5. Prikaz porazdelitve padavin, jesen 2014 Figure 5. Precipitation amount, autumn 2014 650 mm 450 mm 250 mm Slika 6. Višina padavin jeseni 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 6. Precipitation amount in autumn 2014 compared with 1961−1990 normals 175% 150% 125% 100% Dolgoletno povprečje padavin je bilo povsod preseženo, najbolj na območju Murska Sobote, kjer so padavine dosegle 193 % dolgoletnega povprečja. Za več kot polovico je bilo dolgoletno povprečje preseženo tudi na širšem območju Pomurja, v osrednjem delu Slovenije vključno z delom Notranjske in Dolenjske, na Goriškem in v Portorožu. Za manj kot četrtino so dolgoletno povprečje presegli ponekod na severozahodu države, v Kočevju, na Jezerskem in Bizeljskem. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenjci Lendava Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Dobliče Novo mesto Lisca Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Zg. Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške ravne Kobarid Soča Log pod Mangr. Slika 7. Padavine jeseni 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 7. Precipitation in autumn 2014 compared to the 1961−1990 normals, 75% 100% 125% 150% 175% 200% Jeseni 2014 je bilo po vsej državi manj sončnega vremena kot običajno. Dolgoletnemu povprečju so se najbolj približali na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 461 ur, kar je 93 % dolgoletnega povprečja. S 384 urami sončnega vremena so 92 % običajne osončenosti dosegli v Postojni. Na severozahodu države na Kočevskem, v Beli krajini, delu Dolenjske in spodnje Štajerske je zaostanek za dolgoletnim povprečjem znašal več kot petino. V Novem mestu je sonce sijalo 236 ur, kar je 70 % običajnega trajanja neposrednega sončnega obsevanja. Na Kredarici je sonce sijalo 306 ur, kar je 74 % običajne osončenosti, v Ratečah pa so z 334 urami dosegli 79 %. Drugod po državi je bil primanjkljaj glede na dolgoletno povprečje med 10 in 20 %. Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana 90% Postojna Portorož 80% Bilje Rateče Kredarica 60% 70% 80% 90% 100% 110% Slika 8. Sončno obsevanje jeseni 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 8. Bright sunshine duration in autumn 2014 compared to the 1961−1990 normals Slika 9. Trajanje sončnega obsevanja jeseni 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 9. Bright sunshine duration in autumn 2014 compared with 1961−1990 normals Na sliki 10 je prikazana povprečna jesenska temperatura v Ljubljani. Po letu 1980 je naraščala hitreje od napovedi in pričakovanj; seveda je potrebno upoštevati, da k naraščajočemu trendu temperature v Ljubljani prispeva tudi širjenje mesta. V zadnjem letu na izmerjene vrednosti vpliva tudi gradbišče tik ob merilnem mestu. Če upoštevamo le podatke s sedanje lokacije merilnega mesta, je bila jesen 2014 druga najtoplejša, če pa upoštevamo celoten niz podatkov, sta bili toplejši kot tokrat jeseni v letih 1926 in 2006. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 temperatura (ºC) 13.3°C (2006) 13.2°C (1926) 13 12.9°C 12 11 10 9 8 7 6 1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 Slika 10. Povprečna jesenska temperatura zraka v Ljubljani Figure 10. Mean autumn air temperature in Ljubljana Najvišjo povprečno temperaturo so v prestolnici zabeležili leta 2006, ko je znašala 13,3 °C, le za desetinko hladneje je bilo v letu 1926. Najhladnejša jesen je bila leta 1912, ko je bila povprečna temperatura le 6,5 °C. Povprečna minimalna jesenska temperatura je bila tokrat v Ljubljani 9,8 °C, povprečna maksimalna pa 17,2 °C. Seveda se je v obdobju od leta 1880 merilna postaja nekajkrat selila in tudi okolica sedanjega merilnega mesta se je v zadnjih nekaj desetletjih temeljito spremenila. 30 LJUBLJANA število dni 25 Slika 11. Število dni z minimalno temperaturo pod 0 °C jeseni od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 11. Number of cold days in autumn (days with minimum air temperature bellow 0 °C) and the 1961−1990 normal 20 15 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 600 750 LJUBLJANA 400 padavine (mm) trajanje (ure) LJUBLJANA 200 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 12. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961−1990 normal 500 250 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 13. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961−1990 normal V Ljubljani je bil novembra 2014 en hladen dan, tako je bilo tudi jeseni 2012. Le po dva taka dneva sta bila v jesenih 1958, 1960, 1964 in 1994, kar 27 dni pa jeseni 1973. Povprečje hladnih dni znaša 13 dni. Bilo je 7 toplih dni. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V prestolnici je bilo 616 mm padavin, kar je 162 % dolgoletnega povprečja. Najmanj padavin je bilo jeseni 2006 (185 mm), največ pa leta 1992, ko so namerili 729 mm, jeseni 1960 je padlo 720 mm in 717 mm jeseni 2010. Sonce je sijalo 296 ur, kar je 88 % dolgoletnega povprečja; najbolj sončna je bila jesen 2006 s 461 urami, najbolj siva pa jesen 1993, ko je bilo sončnih le 228 ur. Snežne odeje jeseni 2014 v Ljubljani ni bilo, bilo je 34 dni z zabeleženim pojavom megle in 9 dni z nevihto ali grmenjem. 40 13 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 30 11 število dni temperatura (ºC) 12 10 20 9 10 8 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 7 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 14. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 14. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961−1990 normal Slika 15. Število hladnih jesenskih dni od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Number of days with minimum air temperature bellow 0 °C and the 1961−1990 normal V Murski Soboti je bila povprečna temperatura 12,3 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in najvišja vrednost od sredine minulega stoletja. Druga najtoplejša je jesen 2000 z 12,0 °C, tretje mesto pa si delita jeseni 2006 in 2012 z 11,7 °C. Najhladnejša je bila jesen leta 1978 s 7,5 °C. Jeseni 2014 je bil en hladen dan, kar je najmanj od sredine minulega stoletja. Toplih je bilo 10 dni. Zabeležili so 23 dni s pojavom megle in 5 dni z grmenjem oz. nevihto. Sonce je sijalo 317 ur, kar je 82 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončna je bila jesen 2006 s 489 urami sončnega vremena, najbolj siva pa je bila Murska Sobota jeseni 1954 (269 ur). Padlo je 400 mm dežja, kar predstavlja 193 % dolgoletnega povprečja in največ od sredine minulega stoletja, druga najbolj mokra jesen je bila leta 1998 (361 mm), najmanj padavin je bilo jeseni leta 1959 (76 mm). 600 500 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA padavine (mm) trajanje (ure) 400 400 200 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961−1990 normal Slika 17. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 17. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961−1990 normal 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 600 4 3 2 trajanje (ure) temperatura (ºC) KREDARICA KREDARICA 1 0 -1 400 200 -2 -3 -4 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 18. Povprečna jesenska temperatura od leta 1954 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Mean air temperature in autumn from the year 1954 on and the 1961−1990 normal Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1957 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Bright sunshine duration in autumn from 1956 on and the 1961−1990 normal Na Kredarici je bila povprečna temperatura 1,9 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo jeseni 2006, ko je povprečna temperatura znašala 3,1 °C in leta 2011 z 2,2 °C, najhladnejša je bila jesen leta 1974, ko je bilo v povprečju le −2,9 °C. Bilo je 44 hladnih dni. Sonce je sijalo 306 ur, kar je 74 % dolgoletnega povprečja; najbolj sončna jesen je bila leta 1986 (548 ur), najbolj siva pa leta 1960 (243 ur). Padlo je 662 mm padavin, kar je 114 % dolgoletnega povprečja; najbolj namočena jesen je bila leta 2000 (1272 mm), najmanj pa leta 1977 (196 mm). Zabeležili so 43 dni s padavinami vsaj 1 mm. 60 1500 KREDARICA 50 40 1000 število dni padavine (mm) KREDARICA 500 30 20 10 0 0 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 2009 2014 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 20. Višina padavin jeseni v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 20. Precipitation in autumn and the 1961−1990 normal Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm jeseni od leta 1956 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 21. Number of days with precipitation at least 1 mm and the 1961−1990 normal Na Kredarici so jeseni 2014 zabeležili 95 cm snega, bilo je 40 dni s snežno odejo. V Ratečah je zapadlo 3 cm snega, sneg je pokrival tla 3 dni. Drugod po nižinah snežne odeje ni bilo. 800 750 PORTOROŽ PORTOROŽ 500 250 trajanje (ure) padavine (mm) 600 400 200 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 22. Jesenske padavine in trajanje sončnega obsevanja ter povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Precipitation and sunshine duration in autumn and the 1961−1990 normal 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Število dni s snežno odejo in maksimalna višina snežne odeje (v cm) jeseni 2014, največje vrednosti v obdobju 1951–2010 in povprečje obdobja 1971−2000 Table 1. Number of days with snow cover and its depth in autumn 2014, maximum values in the period 1951– 2010 and the average in the period 1971–2000 Jesen 2014 Kraj Rateče Kredarica Vojsko Vogel Ljubljana Celje Novo mesto Maribor Murska Sobota Postojna št. dni 3 41 1 15 0 0 0 0 0 0 debelina (cm) 3 95 10 42 0 0 0 0 0 0 Največ v obdobju 1951−2010 št. dni in leto 33 (1980) 85 (1972) 30 (1980) 33 (1993) 21 (1980) 19 (1985) 18 (1993) 18 (1993) 15 (1993) 17 (1985) debelina (cm) in leto 103 (2005) 275 (2010) 85 (1999) 152 (2005) 37 (1966, 2005) 32 (1999) 52 (1996) 45 (1971) 43 (1962) 60 (1999) Povprečje 1971−2000 št. dni 13 53 13 17 5 5 6 4 3 4 debelina (cm) 9 64 11 17 3 3 4 3 2 3 Na Obali je bila povprečna temperatura 15,4 °C, kar je 2,3 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga najvišja vrednost doslej. Najtoplejša je bila jesen 2012 s 15,5 °C. Topli sta bili tudi jeseni v letih 2000 in 2006 (15,3 °C), najhladnejša je bila jesen 1952 z 10,9 °C. Sonce je sijalo 461 ur, kar je 93 % dolgoletnega povprečja. Največ sonca je bilo jeseni 1978, ko so našteli 646 ur, le malo manj sončnega vremena je bilo jeseni 2011 (644 ur); najbolj siva pa je bila jesen 1960 (366 ur). Bilo je 463 mm padavin, kar je 153 % dolgoletnega povprečja; najbolj namočena je bila jesen 2000 s 628 mm, najbolj suha pa leta 2006 z 90 mm. Iz preglednice 1 je razvidno, da je bila jesen 2014 v primerjavi z jesenskim povprečjem 1971–2000 v višje ležečih krajih in alpskih dolinah skromna s številom dni s snežno odejo, debelina pa je prav tako zaostajala za dolgoletnim povprečjem. 1000 LJUBLJANA zračni tlak (mb) 995 990 985 980 975 970 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 23. Zračni tlak jeseni 2014 (svetla črta) in povprečje obdobja 1961–1990 (temna črta) Figure 23. Air pressure in autumn 2014 (light line) and average of the period 1961–1990 (dark line) Zračni tlak je bil večino septembra nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, ob koncu meseca pa se je dvignil na 993,7 mb (29. septembra). Oktobra se je dvakrat spustil dokaj nizko, najbolj 22. oktobra (973,0 mb), nato pa hitro narasel in 27. oktobra dosegel 993,8 mb. Tudi november so zaznamovala velika nihanja, 5. dne se je spustil na 972,1 mb, še nižji pa je bil 16. novembra z 971,9 mb. Po hitrem porastu je 23. novembra dosegel 993,1 mb 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Meteorološki podatki, jesen 2014 Table 2. Meteorological data, autumn 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje pri N. Gorici Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Veliko Dolenci NV TS 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 308 11,2 1,9 9,1 14,6 15,4 13,5 11,7 11,2 12,9 12,3 12,5 12,9 12,3 12,3 11,4 12,3 11,9 TOD 2,8 1,7 2,8 2,4 2,3 2,4 2,6 2,2 2,7 2,3 2,7 2,5 2,9 2,4 3,2 2,9 2,3 TX 15,9 4,3 14,5 19,9 20,5 18,7 16,0 16,1 17,2 17,2 16,9 17,5 17,4 17,2 16,2 17,1 16,0 Temperatura TM TAX 7,6 0,1 5,5 10,6 11,9 10,2 8,3 7,8 9,8 8,7 9,4 9,0 8,6 9,1 7,8 8,7 8,6 26,0 13,9 25,0 27,4 27,7 27,0 25,9 27,2 29,0 27,0 28,0 28,0 27,7 27,8 26,2 27,1 26,2 Sonce OBS RO TAM SM SX TD −3,0 −8,4 −4,0 0,5 3,4 2,0 −1,0 −3,0 −0,3 −1,0 −0,3 −0,5 −1,6 −1,0 −1,2 −0,1 −1,6 8 44 20 0 0 0 3 4 1 2 1 2 3 1 1 1 3 1 0 1 8 9 6 2 5 7 9 9 10 5 12 3 10 6 551 1650 806 271 226 345 478 542 435 467 444 442 458 450 534 468 502 383 306 334 420 461 74 79 89 93 384 92 296 88 263 70 317 328 313 317 84 83 81 82 PO Oblačnost SO SJ 7,0 7,1 6,5 6,0 5,2 6,0 6,7 8,1 7,2 6,8 7,5 7,3 7,4 7,3 7,4 7,1 6,6 44 42 39 36 23 31 38 58 39 36 47 49 42 44 42 41 43 8 8 12 19 14 17 8 2 1 9 4 10 1 3 1 4 7 RR RP 552 662 593 743 463 532 586 547 616 352 485 529 387 362 474 400 283 124 114 127 172 153 127 127 123 162 121 153 147 129 130 148 193 143 Padavine in pojavi SD SN SG 28 43 34 36 26 34 34 32 33 27 31 36 27 28 34 25 23 6 8 3 12 14 3 11 5 9 6 9 11 10 7 7 5 2 5 57 16 4 0 0 13 33 34 31 39 18 21 8 19 23 7 Tlak SS SSX 0 40 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 95 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 750,7 919,9 1010,0 1016,1 5,8 10,1 14,1 14,4 982,7 12,9 991,4 12,8 989,1 12,9 995,7 13,0 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1,0 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 KREDARICA temperatura (ºC) 10 5 0 -5 -10 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER 30 BILJE temperatura (ºC) 25 20 15 10 5 0 -5 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER 30 MURSKA SOBOTA temperatura (ºC) 25 20 15 10 5 0 -5 SEPTEMBER OKTOBER 42 NOVEMBER Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 LJUBLJANA temperatura (ºC) 25 20 15 10 5 0 -5 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 24. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v jeseni 2014 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961–1990 (debela črta) Figure 24. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in autumn 2014 (thin line) and average of the period 1961–1990 (thick line) SUMMARY The mean air temperature in autumn 2014 was significantly above the 1961–1990 normals; in the mountains the anomaly was between 1 and 2 °C. Most of Slovenia was 2 to 3 °C warmer than on average in the reference period, anomaly exceeding 3 °C was observed in Koroška. The most abundant precipitation, locally even more than 1250 mm, was reported in part of Posočje. Towards east and south precipitation amount was decreasing, but even on the east and northeast of Slovenia more than 250 mm fell. The normals were exceeded everywhere. In Murska Sobota 193 % of the normal fell. The anomaly above 50 % was observed in Pomurje, central part of Slovenia, part of Notranjska and Dolenjska, in Goriška, and in Portorož. Anomaly less than 25 % was registered in parts of northwest of Slovenia, in Jezersko, Kočevje, and Bizeljsko. On Kredarica 95 cm of snow were registered; snow persisted for 40 days. With the exception of Rateče no snow cover was observed in lowland. There was less sunny weather than usual. Most bright sunshine duration compared to the long-term average was registered in Portorož where 461 hours of sunny weather equals to 93 % of the normal. 92 % of the normal was observed in Postojna. On northwest of Slovenia, in Kočevje, part of Dolenjska, and south of Štajerska the negative anomaly exceeded one fifth of the normal. In Novo mesto 236 hours of sunny weather equals to 70 % of the long-term average. Elsewhere the negative anomaly was between 10 and 20 %. 43 METEOROLOŠKA POSTAJA ZBELOVSKA GORA Meteorological station Zbelovska Gora Mateja Nadbath M eteorološka postaja Zbelovska Gora je v vzhodni Sloveniji, na jugu Dravinjskih goric. Je v občini Slovenske Konjice. Postaja je padavinska, poleg nje sta v omenjeni občini še podnebna postaja Slovenske Konjice in samodejna hidrološka postaja Dravinja Loče, ki poleg hidroloških spremenljivk meri tudi nekatere meteorološke. 1 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Zbelovska Gora (vir: Atlas okolja ) 1 Figure 1. Geographical location of meteorological station Zbelovska Gora (from: Atlas okolja ) Opazovalni prostor postaje Zbelovska Gora je na 275 m nadmorske višine. Dežemer ali pluviometer je na opazovalčevem dvorišču, obkroža ga stanovanjska hiša in več gospodarskih objektov; v večji oddaljenosti so travniki, gozd, njive in vinogradi. Opazovalni prostor smo od septembra 1955 do danes prestavili trikrat: oktobra 1962, marca 1973 in marca 1980. Na Zbelovski Gori smo začeli z meteorološkimi meritvami in opazovanji konec septembra 1955; do danes so bila prekinjena za dobre tri mesece, od decembra 1972 do konca februarja 1973. Postaja je ves čas delovanja padavinska, z meritvami višine padavin, skupne in nove snežne odeje ter opazovanjem osnovnih vremenskih pojavov. Meritve opravljamo ob 7. uri, ob 8. uri po poletnem času, opazovanja pa čez cel dan. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2013, orthophoto from 2013 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 padavine (mm) . Anton Korenjak opravlja meteorološke meritve in opazovanja od novembra 2001; pred njim je to delo opravljal Martin Korenjak, v obdobju od marca 1973 do novembra 2001. Septembra 1955 je z meritvami in opazovanji začela Marija Kranjc, opravljala jih je do konca novembra 1972. 2 Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2013 ter referenčno povprečje (zelena črta) na Zbelovski Gori Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2013 and mean 2 reference value (green line) in Zbelovska Gora Na Zbelovski Gori pade letno 1173 mm ali l/m2 padavin, kar je povprečje obdobja 1961–1990; letno povprečje obdobja 1971–2000 je 1184 mm in v obdobju 1981–2010, 1156 mm. Leta 2014 je do konca novembra padlo 1283 mm padavin. V obdobju 1961–2013 je bilo na Zbelovski Gori najbolj namočeno leto 1972 s 1510 mm padavin; več kot 1400 mm padavin je padlo še v letih 1987 (1482 mm), 1962 (1456 mm) in 1989 (1437 mm; slika 2 in preglednica 1). Najbolj namočen letni čas referenčnega obdobja je poletje, v povprečju 401 mm padavin, enako velja za obdobji 1971–2000 in 1981–2010 (sliki 3 in 4), vendar je povprečje nižje, 396 oz. 369 mm. Najnižje povprečje padavin je pozimi, referenčno povprečje je 196 mm, zimski povprečji se v ostalih dveh 30-letnih obdobjih razlikujeta od referenčnega za 6 oz. 3 mm. Povprečje padavin štirih letnih časov obdobja 1981–2010 se je v primerjavi z referenčnimi zvišalo jeseni, znižalo spomladi in poleti, zimsko pa se ni bistveno spremenilo (sliki 3 in 4). Jeseni 2014 smo na Zbelovski Gori namerili 426 mm padavin, kar je 139 % referenčnega povprečja, s tem se je letošnja jesen uvrstila na 11. mesto najbolj namočenih (slika 5). Prva tri mesta zasedajo jeseni 1998 (586 mm), 1993 (513 mm) in 1980 (511 mm), ko smo izmerili čez 500 mm padavin. Na drugi strani so tri najbolj sušne jeseni, ko je v treh mesecih skupaj padlo manj kot 180 mm padavin: 1971 (174 mm), 1977 (179) in 2011 (176 mm). Leta 2014 je bila na Zbelovski Gori nadpovprečno namočena, poleg jeseni, še zima 2013/14 z 277 mm padavin, spomladi je padla podpovprečna višina padavin, 209 mm, poleti pa smo izmerili le 3 mm več padavin kot je referenčno povprečje (slika 4). Prav v nobenem letnem času na Zbelovski Gori nismo izmerili rekordnih vrednosti padavin (preglednica 1). 2 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so že digitalizirani, to je od leta 1961. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized, from 1961 on. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje poletje summer zima winter 190 193 800 305 337 337 401 396 600 400 200 1961–1990 1981–2010 1971–2000 2014 . 196 1000 500 padavine (mm) padavine (mm) . 1200 pomlad spring jesen autumn Urad za meteorologijo 369 400 300 200 100 272 260 0 256 0 pomlad poletje jesen spring summer autumn 1961–1990 1971–2000 1981–2010 Slika 3. Povprečna višina padavin po obdobjih in po 3 letnih časih na Zbelovski Gori 3 Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in Zbelovska Gora zima winter Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih na Zbelovski Gori; zima 2013/14 Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods in Zbelovska Gora; winter 2013/14 600 400 300 200 100 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 padavine (mm) . 500 Slika 5. Jesenska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) na Zbelovski Gori Figure 5. Autumn precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2013 and mean reference value (green line) in Zbelovska Gora V referenčnem povprečju je mesec z največ padavinami avgust, 137 mm, za njim pa junij, 133 mm. V tridesetletnih obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 postane mesec z največjim povprečjem padavin junij, 137 oz. 131 mm (slika 6). V referenčnem obdobju ima februar najnižje povprečje padavin, 61 mm, v ostalih dveh tridesetletnih obdobjih pa je to januar s 56 oz. 55 mm padavin, februar januarsko povprečje presega le za 1 oz. 3 mm. Septembrsko, oktobrsko in decembrsko povprečje obdobja 1981–2010 so višja od pripadajočih referenčnih; povprečne vrednosti padavin za februar, marec, maj in junij so blizu pripadajočim 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo referenčnim, medtem ko so januarsko, aprilsko, julijsko, avgustovsko in novembrsko nižja od primerjalnih povprečij (slika 6). 1961–1990 1971–2000 J M 1981–2010 2014 padavine (mm) . 250 200 150 100 50 0 F A M J J A S O N D Slika 6. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in mesečna višina padavin leta 2014 Figure 6. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2014 Višina padavin enajstih mesecev leta 2014 je od referenčnih povprečij precej odstopala, z izjemo avgusta, ko je bila višina padavin le 3 mm nižja od pripadajočega povprečja. Marca, aprila, julija in novembra je padla podpovprečna višina padavin; marca je padlo le 15 % padavin marčnega referenčnega povprečja. V ostalih šestih mesecih smo namerili nadpovprečno mesečno višino padavin; najbolj izstopata februar in september, ko je padla več kot 2-kratna višina pripadajočega povprečja padavin. Februarja smo namerili 152 mm padavin kar je 251 % padavin referenčnega povprečja, septembra pa 238 mm ali 227 % referenčnega povprečja (slika 6). Višina padavin letošnjega februarja je najvišja izmerjena v obdobju 1961–2014; septembrska pa druga najvišja, več padavin je padlo le še septembra 2010, 265 mm. 250 200 150 100 50 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 padavine (mm) . 300 Slika 7. Novembrska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) na Zbelovski Gori Figure 7. Precipitation in November (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference value (green line) in Zbelovska Gora Novembra 2014 je na Zbelovski Gori padlo 80 mm padavin, kar je 77 % novembrskega referenčnega povprečja (slike 6, 7 in 8), ki je 101 mm; novembrsko povprečje obdobja 1971–2000 je 104 mm, 94 mm padavin pa za obdobje 1981–2010. V obdobju 1961–2014 smo največ novembrskih padavin namerili leta 2013, 265 mm, november 2011 pa je minil celo brez padavin (sliki 7 in 9). 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Murska Sobota Maribor Cerklje Zbelovska Gora Lisca Celje Slov. Konjice Novo mesto Portorož Šmartno pri Sl.Gradcu Ljubljana Bežigrad Brnik Rateče Kredarica Bilje 19 18 Urad za meteorologijo 30 60 64 20 22 80 83 91 96 97 25 24 22 24 38 139 143 59 74 249 263 55 88 331 75 366 102 0 50 100 452 150 200 250 300 padavine (mm) 350 400 450 500 . Slika 8. Mesečna in dnevna najvišja višina padavin (temni del palice) novembra 2014 na izbranih postajah Figure 8. Monthly and maximum daily precipitation (dark part of bar) in November 2014 on chosen stations 350 120 300 100 110 265 80 78 250 padavine (mm) padavine (mm) . . 101 200 150 100 50 80 60 86 91 82 65 46 47 50 57 40 20 0 0 J F M A M J J A S O N D mesec / Month J F M A M J J A S O N D Slika 9. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju 1961–november 2014 na Zbelovski Gori Figure 9. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–November 2014 in Zbelovska Gora 4 Slika 10. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1961–november 2014 4 Figure 10. Maximum daily precipitation per month in 1961–November 2014 in Zbelovska Gora Dnevno najvišjo višino padavin smo na Zbelovski Gori izmerili 1. avgusta 1989, 110 mm (slika 10). Na Zbelovski Gori smo preko 100 mm padavin v enem samem dnevu namerili še 5. avgusta 1987, 109 mm, in 18. septembra 2010, 101 mm. Vsaj 50 mm padavin v enem dnevu smo v obravnavanem obdobju namerili 68-krat. Novembra 2014 je bila dnevna najvišja višina padavin izmerjena 18. dne v mesecu, 22 mm. 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Ure so navedene po sončevem času, v poletnem času je to od 8. ure prejšnjega dne do 8. ure dneva meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Snežna odeja je na Zbelovski Gori običajna za hladne mesece leta, v referenčnem povprečju je s snežno odejo5 na leto 60 dni, povprečje obdobja 1971–2000 je 55 dni, za dva dneva pa je povprečje nižje v obdobju 1981–2010. Leta 2013 je bilo s snežno odejo 52 dni (slika 12), v prvi polovici leta 2014 jih je bilo 16. . . število dni / snežna odeja (cm) November 2014 je minil brez snežne odeje, tako kot še 23 novembrov v obdobju 1961–2014. V ostalih 31 novembrih smo zabeležili snežno odejo, najmanj 3 cm leta 2007 in največ 50 cm, kolikor je bila debela na zadnji dan novembra 1993 (slika 11). Najdlje, 19 dni, je snežna odeja obležala novembra 1985. 50 40 30 20 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 10 100 80 60 40 20 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 . število dni / snežna odeja (cm) . Slika 11. Novembrsko število dni s snežno odejo (pike) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2014 na Zbelovski Gori Figure 11. Snow cover duration (dots) and maximum depth of total snow cover (columns) in November 1961– 2014 in Zbelovska Gora Slika 12. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in pripadajoče referenčno povprečje (zelena črta) ter letna najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2013 na Zbelovski Gori Figure 12. Annual snow cover duration (curve) and corresponding mean reference value (green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1961–2013 in Zbelovska Gora Prvi sneg lahko na Zbelovski Gori pričakujemo novembra, od 54 novembrov jih je bilo 31 z vsaj dnevom snežne odeje (slika 11). V enakem obdobju je oktobra snežna odeja obležala štirikrat, najdlje 5 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo tri dni oktobra 2012, 28. dne v mesecu je bila debela 10 cm. Ostali trije oktobri s snežno odejo so bili še v letih 1970, 1997 in 2003; oktobra 2007 pa je snežilo, vendar se snežna odeja ni obdržala. Spomladi je snežna odeja marca kar nekaj običajnega, od 54 marcev jih je bilo namreč le šest brez snežne odeje, vsaj dan s snežno odejo pa smo zabeležili v 21 aprilih. Do sedaj smo na Zbelovski Gori zabeležili tri maje s po enim dnem, ko je bila snežna odeja: 1969, 1979 in 1985. Najvišjo snežno odejo smo v obravnavanem obdobju na Zbelovski Gori izmerili 24. februarja 2013, 83 cm; pred tem je veljal za najvišjega izmerek iz 5. februarja 1983, ko je bila snežna odeja debela 80 cm (slika 12, preglednica 1). Leta 2014 je bila najdebelejša snežna odeja izmerjena 29. januarja, 27 cm. Najdebelejšo svežo ali novozapadlo snežno odejo smo na Zbelovski Gori izmerili 10. februarja 1999, ko je v 24 urah zapadlo 52 cm novega snega. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na Zbelovski Gori v obdobju 1961–november 2014 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Zbelovska Gora in 1961–November 2014 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1510 1972 720 2003 425 1965 98 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 685 1989 125 2003 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 586 1998 174 1971 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) 331 1983/84 68 1963/64, 1974/75 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 338 avg. 1989 0 jan. 1964, okt. 1965, nov. 2011 110 1. avg. 1989 — — 83 24. feb. 2013 6 23. nov. 1989 20. dec. 2011 52 10. feb. 1999 — — 96 1969 11 1975 112 1962/63 8 2006/2007 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni* number of days with snow cover in season* * sezona: od avgusta do konca julija naslednjega leta * season: from August to the end of July in the following year SUMMARY In Zbelovska Gora is a precipitation station. Zbelovska Gora is located in eastern Slovenia; on elevation of 275 m. Station was established in September 1955. Ever since precipitation, total snow cover, fresh snow cover and meteorological phenomena have been measured and observed. Anton Korenjak has been meteorological observer since November 2001. 50 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust N ovember je bil izredno topel in moker. V zahodni in osrednji Sloveniji, kjer je padlo največ padavin, je bilo več kot 20 deževnih dni, drugod od 9 do 15. Med 5. do 8. novembrom je močno deževje povzročalo težave predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji. Marsikje na zahodu je v tem obdobju padlo več kot 200 mm dežja. Intenziteta padavin je bila zelo spremenljiva, ponekod so nalivi dosegli tudi nekajletno povratno dobo. Skupno je bilo v novembru na severovzhodu okrog 30 mm dežja, količina se je povečevala proti zahodu, kjer so v spodnji Vipavski dolini in na Goriškem namerili tudi nekaj več kot 400 mm dežja, kar je skoraj trikratnik povprečja, na bovškem pa skoraj 760 mm. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, november 2014 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, November 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 1,4 1,0 0,6 0,5 0,7 0,6 0,6 0,6 0,7 0,7 0,6 0,6 0,9 0,9 1,0 0,8 0,7 0,7 0,6 0,9 0,9 1,0 1,1 0,9 0,7 0,5 0,9 0,8 1,0 I. dekada max. 2,7 1,7 1,5 0,6 1,2 1,0 0,8 1,0 1,1 1,5 1,2 0,7 1,4 2,1 2,7 2,0 1,8 1,4 0,8 1,9 1,9 1,8 2,0 2,3 1,6 0,8 1,8 2,2 1,8 Σ 14 10 6 5 7 6 6 6 7 7 6 6 9 9 10 8 7 7 6 9 9 10 11 9 7 5 9 8 10 pov. 1,0 0,8 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3 0,5 0,4 0,5 0,4 0,4 0,7 0,7 0,6 0,5 0,4 0,4 0,4 0,6 0,6 0,6 0,8 0,6 0,4 0,4 0,7 0,6 0,6 II. dekada max. Σ 2,0 10 1,6 8 0,5 4 0,5 4 0,5 4 0,5 4 0,6 3 0,8 5 0,6 4 1,1 5 0,5 4 0,5 4 1,8 7 2,0 7 0,8 6 0,9 5 0,7 4 0,5 4 0,5 4 1,2 6 1,0 6 1,0 6 1,1 8 1,0 6 0,7 4 0,5 4 1,1 7 1,0 6 0,9 6 III. dekada pov. max. 0,6 1,1 0,7 1,7 0,3 0,4 0,3 0,3 0,3 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,4 0,3 0,3 0,3 0,5 0,3 0,3 0,3 0,3 0,4 0,6 0,3 0,4 0,3 0,5 0,3 0,5 0,3 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,4 0,3 0,4 0,4 0,5 0,4 0,5 0,3 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,6 0,3 0,4 0,4 0,6 Σ 6 7 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 3 3 3 3 3 4 mesec (M) pov. max. 1,0 2,7 0,8 1,7 0,4 1,5 0,4 0,6 0,5 1,2 0,4 1,0 0,4 0,8 0,5 1,0 0,5 1,1 0,5 1,5 0,4 1,2 0,4 0,7 0,7 1,8 0,6 2,1 0,6 2,7 0,5 2,0 0,5 1,8 0,5 1,4 0,4 0,8 0,6 1,9 0,6 1,9 0,7 1,8 0,8 2,0 0,6 2,3 0,5 1,6 0,4 0,8 0,6 1,8 0,6 2,2 0,7 1,8 Σ 30 24 13 12 13 13 12 14 14 15 13 12 20 19 19 16 15 14 13 18 18 19 22 18 14 12 19 17 20 Zadnja dekada v mesecu je bila bolj suha. Temperature zraka, v večjem delu države med 8 in 9 °C, na Primorskem med 11 in 13 °C in med 5 in 6 °C v hribovitih predelih, so bile od 4 °C v zahodni, južni in osrednji Sloveniji pa do 5,5 °C na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju nad povprečnimi vrednostmi. Dnevna odstopanja temperature zraka so bila na nekaterih postajah rahlo pod dolgoletnim povprečjem 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo samo en dan v mesecu, sicer pa krepko nad njim. Mesečna akumulacija temperature zraka nad pragovi 0, 5 in 10 °C je bila nad dolgoletnim povprečjem. Nad pragom 0 °C so bili presežki temperature zraka večinoma višji od 100 °C (preglednica 4). Temperature so vztrajale nad vegetacijskim temperaturnim pragom 5 °C vse do zadnjih dni novembra. Podobne razmere so bile tudi v nekaj predhodnih letih. V letu 2013 so temperature zraka padle pod vegetacijski prag teden dni prej kot leta 2014, leta 2012 ob skoraj enakem času, podobno tudi leta 2010. Povprečno padejo temperature zraka pod 5 °C že ob koncu prve dekade novembra. Trajanje sončnega obsevanja je povprečne vrednosti doseglo le na skrajnem zahodu ter skrajnem severovzhodu države, sicer so se vrednosti gibale od 50 % navzgor. Najmanj sonca je bilo v osrednji Sloveniji, v pasu od Kamniško-Savinjskih Alp na severu, do Kočevskega in Gorjancev na jugu, le do 50 ur. Izhlapevanje je bilo nizko, kakršno je ob deževnem novembrskem vremenu pričakovano. Le na Obali je doseglo povprečen 1 mm vode na dan, drugod se je gibalo med 0,4 in 0,8 mm. Najvišje vrednosti so le ponekod presegle 2 mm izhlapele vode na dan (preglednica 1). Skupna količina izhlapele vode je bila večji del meseca precej večja od količine padavin, vodna bilanca je bila pozitivna. Izjema je bila zadnja tretjina meseca, ko se je na osrednjem Štajerskem in na severovzhodu po nekajdnevnem suhem obdobju, dekadna vodna bilanca skoraj uravnotežila. Tudi mesečna in obdobna (zimska) vodna bilanca sta bili povsod pozitivni, z največjimi presežki v osrednji in zahodni Sloveniji (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za november in zimsko obdobje (od 1.oktobra 2014 do 31. marca 2015) Table 2. Ten days and monthly water balance in November and for the winter period (from October 1, 2014 to March 31, 2015) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v novembru Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec Bilje 301,7 90,2 26,4 428,3 530,5 Ljubljana 159,2 70,6 3,5 233,3 353,3 Novo mesto 27,1 35,3 15,8 78,2 135,2 Celje 41,1 33,8 −2,2 72,7 85,0 Maribor, letališče 15,4 24,9 −2,7 37,6 72,8 Murska Sobota −0,3 13,7 −2,8 10,6 27,8 Portorož, letališče 56,9 56,1 −3,9 109,1 164,1 (1. 10. – 30. 11. 2014) Neugodne jesenske vremenske razmere so krojile dinamiko del pred jesensko setvijo. V severovzhodni Sloveniji je setev ozimne pšenice potekala pozno, v prvi in drugi dekadi novembra, več kot dva tedna za optimalnim rokom setve. Temperaturne razmere za kalitev in vznik semena so bile kljub zamujenim rokom setve skoraj do konca druge dekade novembra ugodne. Povprečne temperature tal v setveni globini (5 cm) so se gibale med 8 in 12 °C (od 3 do 5 °C nad dolgoletnim povprečjem). Najnižje vrednosti so bile med 3 in 6 °C, najvišje pa med 13 in 18 °C (preglednica 3, slika 1). Zaradi različnih rokov setve smo lahko ob koncu novembra opazovali posevke, nekatere šele v fazi vznika, številne druge v fazi od enega do treh listov. Ob normalnih setvah bi se morala pšenica do konca novembra že razraščati in se ob tem utrjevati za preživetje zimskih temperatur. V prednosti je bil ozimni ječmen, ki se je razraščal in bil v razmeroma dobri kondiciji, razen na zbitih tleh ali na območjih, kjer je zastajala voda. Tam je bilo opaziti rumenenje listov, ki pa je bilo lahko tudi posledica neustrezne kislosti tal. V zadnji tretjini novembra se je nekoliko ohladilo, najnižje temperature zraka so se približevale ničli, čez dan pa so bile še med 3 in 10 °C, kar je omogočalo ugodne pogoje utrjevanje posevkov za preživetje morebitnih nizkih temperatur zraka pozimi. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, november 2014 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, November 2014 Postaja I. dekada Tz2 Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota 13,9 13,0 9,8 10,5 10,4 11,6 10,9 10,7 10,3 Tz5 13,8 13,0 9,7 10,4 10,5 11,5 11,3 10,8 10,4 II. dekada Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min 19,0 18,4 14,4 13,6 13,8 15,8 16,4 16,6 15,1 17,4 17,1 12,5 13,0 13,6 15,0 15,0 14,0 14,6 7,8 5,4 1,6 6,8 5,9 7,3 6,4 3,4 6,5 8,4 6,4 3,8 7,0 7,1 8,4 7,5 5,7 6,8 Tz2 12,4 11,8 8,4 10,2 10,1 11,0 9,8 9,9 10,1 Tz5 12,6 11,8 9,0 10,2 10,5 11,4 10,4 10,4 10,0 III. dekada Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min 18,8 17,4 15,0 13,2 14,3 15,5 16,3 15,2 15,0 18,3 16,5 14,0 13,0 14,0 14,7 14,7 13,6 14,2 6,4 4,4 0,5 6,6 6,8 7,0 2,7 2,4 5,1 7,1 5,5 2,5 6,9 7,4 7,9 5,1 5,8 5,4 Tz2 10,3 8,0 4,2 5,7 5,8 6,4 5,4 4,4 4,7 Tz5 10,3 8,0 4,7 6,0 6,3 7,2 6,2 5,4 4,9 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min 16,6 15,6 11,0 7,6 9,0 10,5 10,6 10,5 10,7 15,9 14,3 10,0 7,6 9,1 10,4 9,8 8,6 10,4 5,0 2,6 1,5 5,0 4,9 5,4 4,5 2,6 3,1 5,8 3,7 2,8 5,4 5,2 6,2 5,6 4,1 3,2 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, november 2014 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, November 2014 53 mesec (M) Tz2 12,2 10,9 7,5 8,8 8,8 9,7 8,7 8,3 8,4 Tz5 12,2 10,9 7,8 8,9 9,1 10,0 9,3 8,9 8,4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4, Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, november 2014 Table 4, Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, November 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 154 140 115 112 87 103 116 107 115 121 115 110 122 116 118 117 116 131 117 94 90 58 82 93 90 101 101 104 102 94 103 103 103 104 Tef > 0 °C III. M 105 86 43 33 24 33 36 39 48 42 50 44 44 39 36 37 35 390 343 252 234 168 219 245 236 263 265 269 256 260 258 258 256 254 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. 96 116 111 102 107 110 148 125 118 121 106 106 121 114 115 113 120 104 90 65 62 37 53 66 57 65 71 65 60 72 66 68 67 66 81 67 44 41 21 36 44 43 51 51 54 54 45 53 53 53 54 55 36 6 0 1 1 0 1 4 1 3 1 1 1 0 1 0 240 193 115 103 59 89 110 101 120 123 122 115 118 120 121 120 120 92 102 74 62 49 64 86 74 74 77 62 68 75 75 78 77 80 54 40 20 18 0 12 22 16 20 27 19 19 29 23 22 23 21 32 22 7 6 0 4 8 7 12 9 11 11 7 9 8 10 10 Tef > 10 °C III. M 13 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 100 67 27 25 0 17 31 23 33 36 30 30 36 32 30 33 30 Vm 65 53 22 17 0 15 28 21 26 27 18 24 29 25 24 27 24 Tef od 1. 1. 2014 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 5206 4948 3973 3812 3000 3856 3839 3988 4517 4412 4551 4361 4236 4415 4291 4291 4337 3539 3286 2403 2270 1699 2340 2333 2454 2933 2831 2958 2783 2671 2848 2744 2733 2782 1965 1796 1148 1076 710 1158 1168 1259 1604 1523 1624 1488 1421 1563 1484 1472 1504 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 54 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Drugod po Sloveniji so ozimna žita uspeli posejati v optimalnih rokih, tako so bile ob koncu novembra razvojne faze v več dnevni časovni prednosti v primerjavi s severovzhodno Slovenijo. Izjeme so bila poplavljena območja v osrednjem delu Slovenije, ki sicer ne predstavljajo območij intenzivne pridelave pšenice, a kjer je voda poplavila zasejane površine, je bila škoda na njih neizbežna. Precej težav s setvijo, ki običajno poteka v prvi polovici novembra, so zaradi premokrih tal in pogostih padavin imeli tudi na Vipavskem in Goriškem. Previsoke temperature zraka, obilna namočenost je botrovala tudi poznemu odpadanju listja z dreves listavcev. Po dolgoletnih podatkih fenološkega monitoringa bukev v večjem delu Slovenije odvrže liste ob koncu oktobra, ponekod v prvih dneh novembra. To jesen je listje odpadalo precej kasneje, šele ob koncu prve in vse do sredine druge dekade novembra, več kot deset dni za povprečjem. Pogrešali smo žareče jesenske barve, ki jih lahko občudujemo takrat, ko se toplota jesenski dni izmenjuje s svežino jesenskih noči. Novembra so bile pogosto pretople noči tako, da je zeleno barvilo v listih prepočasi odmiralo in prehajalo v rumeno. Marsikje so listi orumeneli oziroma porjaveli in odpadli še preden so zažareli v barvitih jesenskih barvah. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm I, II, III, M declines of monthly values from the average decade, month SUMMARY November was warmer than usual and very wet. Monthly average temperatures mostly ranged from 8 to 9 °C, in Primorje region from 11 to 13 °C. Average air temperatures exceeded the long term average by 4 to even by more than 5 °C. Intensive rainfall were recorded in the west and central part of Slovenia where rainfall accumulation ranged from 200 to 400 mm, in the northwest hilly region even more than 700 mm, where precipitation exceeded the long term average by more than three times. Carst areas in the central and southwest of the country were flooded. Unfavourable weather condition in the whole autumn period caused delay in sowing of winter wheat that was performed even in the first decade of November, more than two weeks behind the optimum time limit. In spite of late sowing the prevailing mild temperatures recorded in November, were beneficial for plant emergence and early development. 55 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V SEPTEMBRU 2014 Discharges of Slovenian rivers in September 2014 Igor Strojan S eptember je bil hidrološko moker mesec. V povprečju so bili pretoki rek 2,5-krat večji kot v dolgoletnem opazovalnem obdobju. Reke so od 13. do 17. septembra močno poplavljale. Obilne padavine so povzročile hitre in močne poraste pretokov rek v večjem delu države. Porasti rek in območja poplavljanj so bili posebej veliki zaradi relativno velike predhodne vodnatosti rek in namočenosti tal. Najhuje je bilo na območju Dolenjske, Posavja, Zasavja, Štajerske, Koroške in Prekmurja. Najprej so hitro in močno narasli ter poplavljali pritoki večjih rek, manjši vodotoki in hudourniški potoki v porečju Krke, v Posavju in pod Gorjanci, ki so največ škode povzročili v drugem delu noči in v soboto, 13. septembra, zjutraj. Večje reke so v svojem spodnjem toku dosegle največje pretoke 13. septembra (Kolpa, Dravinja, Sava) in 14. septembra (Krka, Mura). V vzhodni polovici države so bila poplavljena območja v porečjih Krke, Mure, Drave, Dravinje, Save, Savinje, Sotle, Ledave, Pesnice, Ščavnice, Velike Krke in večine manjših vodotokov. Predvsem v Pomurju so se prepletala področja rečnih poplav in visoke podtalnice. Ljubljanica in za krajši čas tudi Gradaščica sta v osrednjem delu države poplavljali na območju pogostih poplav. V zahodnem delu države poplav večinoma ni bilo. GORNJA RADGONA 2,97 VIDEM RADOVLJICA 5,45 1,68 BORL+FORMIN 1,97 SUHA 2,07 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,67 1,85 VELIKO ŠIRJE 2,72 SOLKAN 1,73 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC nip MOSTE 2,44 PODBOČJE 4,51 1,92 ČATEŽ 2,34 1,43 CERKVENIKOV MLIN 2,33 RADENCI 3,10 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek septembra 2014 in povprečnimi srednjimi septembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the September 2014 mean discharges of Slovenian rivers compared to the September mean discharges of the long-term period 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SUMMARY August was hydrologically very wet month. In the whole the discharges were about 2,5 times higher if compared to the long term period. There were very huge floods from 13 to 17 of September. The worst flood situation were at Dolenjska, Posavje, Zasavje, Štajerska, Koroška and Prekmurje. The 3 discharge of Krka 449 m /s was on 14 September the second highest in the whole period of observation. 1400 600 1200 500 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 1000 800 600 400 300 200 100 200 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 BORL+FORMIN 19 21 23 25 27 29 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 RAKOVEC 2000 500 1800 450 1600 400 1400 350 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 400 1200 1000 800 600 21 23 25 27 29 27 29 27 29 VELIKO ŠIRJE 300 250 200 150 400 100 200 50 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 1 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 SUHA ČATEŽ 250 21 23 25 PODBOČJE 450 400 350 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 200 150 100 300 250 200 150 100 50 50 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v septembru 2014 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in September 2014 57 13 15 17 19 MOSTE 21 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 4,0 3,0 2,0 M O ST E SU H A Qvk september 2014 SO LK A N D O LE N JE PO CE D RK RO V TE EN JA IK O V M LI N G O RN JA RA D G O N BO A RL +F O RM IN 0,0 RA D EN CI 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK RAZMERJAPRETOKOV 5,0 Qvk september 1971 - 2000 5,0 4,0 3,0 2,0 Qsr september 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 6,0 Qsr september 1971 - 2000 4,0 3,0 2,0 Qnp september 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 5,0 Qnp september 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki septembra 2014 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in September 2014 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki septembra 2014 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in September 2014 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp September 2014 m3/s dan nQnp 3 m /s 3 m /s m /s 203 319 11,0 26,0 — 17,0 49,0 138 156 9,9 42,0 25,0 37,0 28,0 5,2 2,7 3,1 Qs 428 520 47,9 100 — 64,1 118 265 491 31,0 184 116 92,9 126 14,9 12,2 7,5 Qvk 1307 1200 180 552 — 132 432 634 1721 244 446 427 224 230 50,0 112 19,0 54,8 89,3 0,8 6,5 0,0 7,4 21,4 39,9 52,5 2,6 7,0 3,9 4,3 14,1 2,0 0,8 0,3 nQs 89,4 170 1,6 9,9 1,0 19,9 32,0 55,7 76,9 4,9 9,8 6,2 8,46 22,8 3,0 1,4 0,5 nQvk 121 272 9,1 38,9 3,3 43,1 77,9 112 149 17,2 12,9 12,3 24,8 38,6 21,0 2,7 1,1 97,0 153 3,3 12,9 1,4 14,3 34,7 65,4 93,8 5,3 15,0 8,2 12,8 26,7 3,0 1,8 0,8 sQs 144 264 8,8 37,1 6,9 38,1 70,9 143 210 14,9 40,8 37,6 38,0 73,2 10,4 6,4 3,2 sQvk 381 717 59,0 290 53,9 174 329 462 771 122 141 323 150 567 65,7 61,6 31,9 167 265 7,6 25,1 4,1 25,6 60,0 115 214 10,4 45,7 20,9 55,5 49,3 5,0 2,9 1,8 vQs 280 422 26,9 92,8 29,6 69,5 147 292 516 44,8 114 105 108 166 23,0 18,3 9,9 vQvk 913 1628 206 990 244 451 918 859 2873 334 315 820 352 1411 164 176 151 29 30 29 30 — 30 30 30 30 30 30 30 30 28 9 9 30 14 13 14 13 — 3 13 14 13 13 14 13 13 21 13 13 1 sQnp vQnp September 1971–2000 59 3 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in - a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period PRETOKI REK V OKTOBRU 2014 Discharges of Slovenian rivers in October 2014 Igor Strojan V ečurni močni nalivi so v pasu od srednjega Posočja do Ljubljane 22. oktobra sredi noči v goratem svetu povzročile enega največjih porastov hudournikov in zalednih vod. Izstopala so poplavna žarišča na povodjih Bače in Idrijce, povodju Sore in Gradaščice ter na severnem in zahodnem delu Ljubljane. Padavine so v jutranjih urah ponehale, hudourniki in reke v povirjih so se umirili, največji pretoki so se pomikali v spodnji tok, kjer je bilo poplavljanj manj. Obsežne so bile poplavne površine v zahodnem delu Ljubljane. Na območju pogostih poplav so dopoldan in čez dan poplavljale reke na severozahodu, jugu in ponekod v osrednjem delu države. Reke so na teh območjih v večji meri le nekoliko presegle opozorilne pretoke. Podrobneje so razmere opisane v poročilu o poplavah 22. oktobra, ki je objavljeno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. Slika 1. Razmere po poplavah na povodju Sore (Vir: MMC) Figure 1. The flood damage at the catchment area of Sora (Photo: MMC) 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Poplave v zahodnem delu Ljubljane na Viču (arhiv ARSO) Figure 2. The floods at the western part of Ljubljana (Photo: ARSO) Oktobra je bila vodnatost rek v celoti sicer manjša kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Reke so imele vse do 22. oktobra srednje in male pretoke. Slika 3. Hudourniške vode so močno poškodovale ceste v srednjem Posočju (Vir: MMC) Figure 3. The flood damage on roads in Baška grapa (Photo: MMC) 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja GORNJA RADGONA 1,07 VIDEM RADOVLJICA 1,29 0,51 BORL+FORMIN 0,77 SUHA 1,31 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,75 0,63 VELIKO ŠIRJE 0,58 SOLKAN 1,26 DOLENJE nip MOSTE PODROTEJA RAKOVEC 0,73 PODBOČJE 1,07 0,92 ČATEŽ 0,59 0,62 CERKVENIKOV MLIN 0,59 RADENCI 1,38 Slika 4. Razmerja med srednjimi pretoki rek oktobra 2014 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 4. Ratio of the October 2014 mean discharges of Slovenian rivers compared to the October mean discharges of the long-term period SUMMARY On 22 October rivers flooded on the area from Posočje to Ljubljana. The flood damage was highest at Baška grapa, in the catchement of Sora and at the western part of Ljubljana. Before 22 October the discharges of rivers were mean or small. 62 Urad za hidrologijo in stanje okolja 500 180 450 160 400 140 350 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) Agencija Republike Slovenije za okolje 300 250 200 150 80 60 40 50 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 BORL+FORMIN 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 RAKOVEC 700 600 600 500 500 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 100 100 0 400 300 200 21 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 400 300 200 100 100 0 0 1 3 5 7 9 RADOVLJICA 11 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 29 1 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 SUHA ČATEŽ 1600 450 1400 400 21 23 25 PODBOČJE 350 PRETOKI (m3/s) 1200 PRETOKI (m3/s) 120 1000 800 600 400 300 250 200 150 100 200 50 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 CERKVENIKOV MLIN Slika 5. Pretoki slovenskih rek v oktobru 2014 Figure 5. The discharges of Slovenian rivers in October 2014 63 13 15 17 19 MOSTE 21 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3,0 2,0 M O ST E SU H A Qvk oktober 2014 SO LK A N D O LE N JE PO CE D RK RO V TE EN JA IK O V M LI N G O RN JA RA D G O N BO A RL +F O RM IN 0,0 RA D EN CI 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qvk oktober 1971 - 2000 4,0 3,0 2,0 Qsr oktober 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 5,0 Qsr oktober 1971 - 2000 5,0 4,0 3,0 2,0 Qnp oktober 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 6,0 Qnp oktober 1971 - 2000 Slika 6. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki oktobra 2014 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 6. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in October 2014 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki oktobra 2014 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in October 2014 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Oktober 2014 m3/s dan MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 106 190 5,8 13,0 — 14,0 47,0 94,0 85,2 6,9 25,0 13,6 18,0 19,0 3,8 2,1 0,9 Qs MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 155 263 15,4 30 — 29,1 80,3 144 191 32,0 66,4 90,5 49,4 150 11,6 10,1 6,2 Qvk MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 254 470 118 154 — 72,0 553 438 632 530 253 419 252 1378 37,0 86,0 35,1 19 26 21 19 — 31 4 13 13 21 14 14 13 7 7 6 13 22 22 24 24 — 22 22 23 24 22 25 24 22 22 22 22 24 nQnp sQnp vQnp Oktober 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 58,0 110 0,8 6,2 1,0 6,5 20,3 39,9 56,5 2,7 6,2 4,0 4,1 9,6 1,9 0,8 0,2 nQs 96,0 172 4,2 16,8 1,9 18,6 45,0 113 131 7,7 20,4 13,7 22,9 37,0 5,0 2,1 1,8 sQs 222 328 16,5 34,1 6,1 67,5 128 237 393 21,1 99,6 58,1 83,7 110 10,8 4,9 8,5 vQs 64,5 145 1,1 9,4 1,44 10 27,1 52,5 68,3 3,4 7,9 4,3 5,8 19,5 3,0 0,9 0,5 nQvk 146 343 12,0 51,9 10,6 56,5 108 229 325 24,5 62,4 65,7 67,5 11 18,8 11,0 10,4 sQvk 325 723 45,1 141 40,6 144 279 443 780 67,7 202 197 168 347 42,5 30,6 37,6 vQvk 85,0 201 1,8 14,8 1,6 35,7 63,1 160 86,4 11,7 10,1 29,6 20,2 77,0 7,0 2,9 1,4 351 954 73,0 371 80,2 219 430 723 1101 156 197 401 182 771 88,9 91,8 81,0 1113 2292 268 1283 251 580 1151 1502 3001 443 356 890 377 2015 175 304 245 65 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in - a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period PRETOKI REK V NOVEMBRU 2014 Discharges of Slovenian rivers in November 2014 Igor Strojan N ovember je bil hidrološko moker mesec. V povprečju so bili pretoki rek okoli dvakrat večji kot v dolgoletnem opazovalnem obdobju. Reke in ojezerjene površine na kraških poljih so poplavljale v dneh od 5. do 20. novembra, ko se je zvrstilo več med seboj povezanih poplavnih dogodkov. Nekateri od teh dogodkov so bili zelo redki (poplavljanje na obmoèju Cerknice, Iga, Ilirske Bistrice, Loške doline), večina pa se je odvila na območju pogostih (2–5 letne povratne dobe pretokov rek) in redkih poplav (10–20 letne povratne dobe pretokov rek). Zelo redke poplave (50–100 letne povratne dobe pretokov rek) so bile posledice hitrega in močnega porasta manjših rek, hudournikov in zalednih voda na omejenih območjih, kjer so bile padavine izredno intenzivne. Bolj podrobno so novembrske poplave opisane v poročilu o poplavah v dneh od 5. do 20. novembra, ki je objavljeno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. GORNJA RADGONA 1,57 VIDEM RADOVLJICA 1,04 2,53 BORL+FORMIN 1,73 SUHA 2,59 ŠENTJAKOB HRASTNIK 2,53 1,68 VELIKO ŠIRJE 1,85 SOLKAN 2,63 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC nip MOSTE 1,90 PODBOČJE 1,57 2,07 ČATEŽ 1,46 1,20 CERKVENIKOV MLIN 2,77 RADENCI 1,30 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek novembra 2014 in povprečnimi srednjimi novembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the November 2014 mean discharges of Slovenian rivers compared to the November mean discharges of the long-term period SUMMARY November was hydrologically wet month. In the whole the discharges were about 2 times higher if compared to the long term period of November. There were floods from 5 to 20 November. Floods began on small rivers, continued on bigger rivers and at the end of period the Karst fields of Notranjska and Dolenjske were flooded. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Med 6. do 8. novembrom je bil mejni prehod nad Babnim poljem delno zaprt. Voda je v tem času poplavljala cesto in posamezne objekte v Bukovici na Babnem polju (foto: krajan Prezid-a) Figure 2. The flood at the state border near Babno polje Slika 3. Poplavljena vas Retje na Loškem potoku med 6. in 8. novembrom (foto vir: MMC) Figure 3. The flood in the village Retje on Loški potok Slika 4. Poplave v vasi Podpeč v Dobrepoljski dolini 7. novembra popoldan (foto: Marjan Bat) Figure 4. The flood in the village Podpeč on Karst field of Dobrepolje Slika 5. Poplave v Pudobu 13. novembra 2014 (foto: Planet TV) Figure 5. The flood in the village Pudob in the valley of Lož 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1800 600 1600 500 PRETOKI (m /s) 1200 3 3 PRETOKI (m /s) 1400 1000 800 600 400 0 200 0 1 3 5 7 9 BORL+FORMIN 11 13 15 17 19 21 23 25 27 GORNJA RADGONA 29 2500 1 3 5 7 9 RAKOVEC 1 3 11 13 15 17 19 11 13 15 17 19 21 23 25 27 VELIKO ŠIRJE 29 350 300 250 3 3 PRETOKI (m /s) 2000 PRETOKI (m /s) 300 100 200 1500 1000 500 200 150 100 50 0 0 1 3 5 7 RADOVLJICA 9 11 13 15 ŠENTJAKOB 17 19 21 23 HRASTNIK 25 27 29 5 7 9 SUHA ČATEŽ 1400 400 1200 350 3 PRETOKI (m /s) 1000 3 PRETOKI (m /s) 400 800 600 400 200 21 23 25 27 29 27 29 PODBOČJE 300 250 200 150 100 50 0 0 1 3 SOLKAN 5 7 9 11 13 15 DOLENJE 17 19 21 23 25 27 29 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 CERKVENIKOV MLIN Slika 6. Pretoki slovenskih rek v novembru 2014 Figure 6. The discharges of Slovenian rivers in November 2014 68 13 15 17 19 MOSTE 21 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJAPRETOKOV 5,0 4,0 3,0 2,0 Qvk november 2014 RA D EN CI SU H A V ID V EM EL IK O ŠI RJ E RA K O V RA EC D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK G O RN JA RA D G O N BO A RL +F O RM IN 0,0 M O ST E SO LK A N D O LE N JE CE PO D RK RO V EN TE JA IK O V M LI N 1,0 Qvk november 1971 - 2000 RAZMERJAPRETOKOV 5,0 4,0 3,0 2,0 Qsr november 2014 RA D EN CI SU H A V ID V EM EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK G O RN JA RA D G O N BO A RL +F O R M IN 0,0 M O ST E SO LK A N D O LE N JE CE PO D RK RO V TE EN JA IK O V M LI N 1,0 Qsr november 1971 - 2000 RAZMERJAPRETOKOV 5,0 4,0 3,0 2,0 RA D EN CI SU H A Qnp november 2014 M O ST E SO LK A N D O LE N JE CE PO RK D RO V TE EN JA IK O V M LI N G O RN JA RA D G O N BO A RL +F O R M IN 0,0 V ID V EM EL IK O ŠI RJ E RA K O V RA EC D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 Qnp november 1971 - 2000 Slika 7. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki novembra 2014 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 7. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in November 2014 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki novembra 2014 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in November 2014 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Qnp November 2014 m3/s dan MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOÈA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOÈJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 122 178 5,4 19,0 — 12,0 52,0 106 105 9,9 34,0 25,8 31,0 19,0 4,0 2,5 2,6 Qs MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOÈA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOÈJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 197 642 14,1 103 — 137 289 464 586 72,5 108 99,1 155 339 29,6 26,3 38,7 Qvk MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOÈA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOÈJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 346 1640 34 523 — 505 1172 1499 2000 315 240 366 291 1188 99,0 133 222 2 2 29 3 — 2 3 3 3 3 5 5 5 3 3 1 5 9 7 19 8 — 7 7 8 8 7 9 8 8 7 7 7 8 nQnp sQnp vQnp November 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 55,6 71,4 0,8 6,2 1,0 6,0 19,7 37,5 52,6 2,9 7,6 5,0 4,9 14,7 2,0 0,9 0,2 nQs 91,9 179 4,8 18,2 2,6 18,1 48,2 115 147 8,5 21,1 16,2 26,1 37,1 5,8 2,4 2,0 sQs 145 385 11,1 33,6 6,9 71,0 177 263 283 29,7 49,6 53,5 97,8 134 19,0 8,8 6,1 vQs 58,2 139 2,5 10,2 1,4 11,9 32,9 101 81,9 4,6 11,0 10,5 10,0 24,3 7,0 1,1 0,6 nQvk 125 372 13,6 55,8 13,1 54,1 114 276 369 28,0 69,0 76,5 81,8 129 24,7 12,7 14,0 sQvk 228 879 37,9 149 42,9 220 439 693 1025 98,1 154 170 189 486 56,0 36,2 56,5 vQvk 68,6 205 3,7 13,3 2,6 36,3 65,5 189 131 7,5 14,8 46,7 28,6 49,1 21,0 2,3 2,4 275 1085 68,3 385 71,1 232 529 932 1251 210 172 437 199 885 129 110 110 781 2102 291 1490 254 687 1422 1668 3267 687 356 785 332 2066 192 298 262 70 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs Qs mean monthly discharge daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V NOVEMBRU 2014 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in November 2014 Peter Frantar T emperatura vode novembra 2014 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem povsod višja. Najmanj je odstopala Soča pri Solkanu, ki je bila toplejša za 0,9 °C, najbolja pa je odstopala Savinja v Laškem, ki je bila toplejša za 3,0 °C. Jezeri sta kazali nekoliko drugačno sliko, Bohinjsko jezero je bilo enako toplo kot v obdobnem povprečju, Blejsko jezero pa je bilo toplejše za 1,9 °C v primerjavi z obdobjem. Temperatura vode rek v državi je bila v prvih dneh meseca novembra hladnejša kot v naslednjih 14 dneh, ko je na večini postaj bila tudi najtoplejša. Po 20. novembru se je temperatura vseh rek spet opazneje ohladila. Temperaturi vode Blejskega in Bohinjskega jezera sta bili prva dva tedna novembra skoraj nespremenjeni, potem pa se je temperatura vode obeh jezer ohladila za okrog 3 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode novembra 2014 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average November 2014 and longterm 1981–2010 temperature in °C postaja / location obdobje / period 1981–2010 NOVEMBER 2014 razlika / difference 6,5 2,5 8,1 6,4 1,7 9,2 7,4 1,8 10,5 9,0 1,5 Savinja - Laško 9,9 6,9 3,0 Krka - Podbočje 10,0 8,5 1,5 Soča - Solkan 9,0 8,1 0,9 Vipava - Dolenje 9,7 Nadiža - Potoki 9,6 10,0 7,8 2,2 7,6 7,6 0,0 12,3 10,4 1,9 Mura - G. Radgona 9,0 V.Krka - Hodoš 9,4 Drava - Ptuj 8,7 Bohinjka - Sv. Janez 8,5 Sava Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Jesenice na Dol. Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Reka - Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero Blejsko jezero 10,2 9,7 71 Urad za hidrologijo in stanje okolja 15 15 13 13 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 11 9 11 9 7 7 5 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. November 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. November V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj 15 15 13 13 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 11 9 7 Sava Jesenice na Dol. 11 9 7 5 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. November Savinja Laško Ljubljanica Moste 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. November Krka Podbočje Soča Solkan 15 15 13 13 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Šentjakob 11 9 7 Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin 11 9 7 5 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. November Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. November Kolpa Metlika Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v novembru 2014. Figure 1. The average daily temperatures of main Slovenian rivers and lakes in November 2014. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v novembru v °C. Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in November in °C. SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in November were all higher as compared to the long term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bled lake was 1.9 °C higher as in the longterm average and the temperature of the lake Bohinj was the same as in the long term average. 73 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V SEPTEMBRU 2014 Sea dynamics and temperature in September 2014 Igor Strojan S eptembra je bila povprečna mesečna višina morja 232 cm za 17 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje ni poplavljalo. Povprečna višina valov je bila nekaj manj kot 0,25 metra. Srednja mesečna temperatura morja je bila 22,3 °C in ni mnogo odstopala od dolgoletnega povprečja. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Vv dP Vs 25,0 300 20,0 200 15,0 100 10,0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 Temperatura zraka 17 19 21 23 25 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v septembru 2014 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in September 2014 74 27 29 Globalno sevanje (W/m2) Temperatura (°C) Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v septembru 2014 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in September 2014 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila septembra 17 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Večji del meseca so bile višine morja povišane. Residualna višina 40 cm je bila najvišja prvega septembra. Septembra morje ni poplavljalo obale. 360 30 20,0 320 280 10,0 Odkl. višin morja (cm) 20 Višina (cm) 200 160 120 80 40 0,0 -10,0 10 -20,0 0 0 -40 1 3 5 7 9 11 13 Hmer 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 1 -30,0 1 3 5 7 9 11 13 15 Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v septembru 2014. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in September 2014. 21 23 25 27 29 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v septembru 2014 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in September 2014 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v septembru 2014 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of September 2014 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV SMV NVVV NNNV A 19 Hres Odkloni višin morja September 2014 17 September 1960–1990 cm Min cm Sr cm Max cm NNNV 232 289 162 206 191 267 113 154 215 290 142 148 227 355 155 200 A 75 srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Odkl. zrač.pritiskov (mb) 240 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v novembru 2014. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje Figure 5. Prognostic sea levels in November 2014. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Povprečna višina valov v septembru je bila nekaj manj kot 0,25 metra. Valovanje je bilo najvišje prvega septembra in v noči na 23. september. V obeh primerih je pihala burja in najvišji valovi so bili visoki okoli 2 metra. 400 3,8 3,6 3,4 350 3 Smer valov (stopinje) 300 2,8 2,6 2,4 250 2,2 2 200 1,8 1,6 150 1,4 1,2 1 100 0,8 Višina valov (m), Perioda valov (s) 3,2 0,6 50 0,4 0,2 Smer valov 1. 10 . . 30 .9 . . .9 29 . .9 .9 27 28 . . .9 26 . .9 25 . .9 .9 23 Perioda valov 24 . . .9 22 . .9 .9 21 20 .9 . . Srednja polurna višina valov 19 . .9 18 . .9 .9 16 17 . . .9 .9 14 15 . . .9 .9 12 13 . . .9 .9 11 9. 9. 10 8. 9. 7. 9. 5. 9. 6. 9. 4. 9. 0 2. 9. 3. 9. 1. 9. 0 Max višina valov Slika 6. Valovanje morja v septembru 2014. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in September 2014. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Roža valovanja morja v septembru 2014. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in September 2014. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Srednja mesečna temperatura morja na mareografski postaji Koper je bila septembra 22,3 °C. Morje je bilo najbolj toplo 25 °C prvega septembra, po ohladitvi za dve stopinji Celzija se je nato se je devetega septembra ogrelo za dobro stopinjo Celzija. V drugi polovici septembra se je temperatura morja okoli 22 °C ohranjala vse do konca meseca (slika 8). V delu severnega Jadrana so se temperature morja gibale med 20 °C in 22 °C (slika 9). Morje je bilo nekoliko hladnejše ob severnem delu obale in ob izlivih rek v morje. 25 Temperatura (°C) 24 23 22 21 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v septembru 2014. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in September 2014 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v septembru 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in September 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper September September 1981–2010 2014 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 20,9 18,8 20,5 22,2 Tsr 22,3 20,8 22,1 24,0 Tmax 25,0 22,3 23,7 25,1 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v septembru 2014. Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in September 2014. SUMMARY In September the mean monthly sea level was 17 cm higher if compared to the long-term period. The average waves were 0.25 meters high and the average sea temperature at tide gauge Koper was 22.3 °C. 79 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V OKTOBRU 2014 Sea dynamics and temperature in October 2014 Igor Strojan O ktobra je bila povprečna mesečna višina morja 231 cm za 11 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje je v manjši meri poplavilo obalo le 23. oktobra. Povprečna višina valov je bila 0,31 metra, najvišji val 2,4 metra je bil zabeležen 22. oktobra v zgodnjih jutranjih urah. Srednja mesečna temperatura morja 20,7 °C je bila 1,5 °C višja kot običajno. 40 360 30 300 20 180 0 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v oktobru 2014 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in October 2014 200 Temperatura (°C) 20,0 100 15,0 10,0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 27 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v oktobru 2014 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in October 2014 80 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 25,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila oktobra 11 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Residualne višine niso presegle 40 cm. Morje je v manjši meri poplavilo obalo le 23. oktobra ob večerni plimi (slika 3 in slika 4). 360 40 20,0 30 10,0 20 0,0 10 -10,0 0 -20,0 280 Odkloni višin morja (cm) 240 Višina (cm) 200 160 120 80 40 Odkloni zračnih tlakov (mb) 320 0 -10 -40 1 3 5 7 9 11 Hmer 13 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 -30,0 1 31 3 5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni zračnih tlakov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v oktobru 2014 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in October 2014 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v oktobru 2014 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of October 2014 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV SMV NVVV NNNV A 9 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v oktobru 2014. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in October 2014. Oktober 2014 7 Oktober 1960–1990 cm Min cm Sr cm Max cm NNNV 231 300 167 133 206 274 131 143 220 303 147 156 238 370 166 204 A 81 srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v decembru 2014. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje Figure 5. Prognostic sea levels in December 2014. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Povprečna višina valov v oktobru je bila 0,31 metra. Valovanje je bilo najvišje 22. oktobra v zgodnjih jutranjih urah. Najvišji izmerjeni val je bil takrat visok 2,4 metra. Morje je bilo nekoliko bolj vzvalovano tudi v dneh od 25. do 29. oktobra v času burje. V tem času srednje polurne višine in najvišje višine valov niso presegale 1 metra oz. 1,5 metra. 4 400 3,8 3,6 350 3,2 Smer valov (stopinje) 300 3 2,8 2,6 250 2,4 2,2 200 2 1,8 1,6 150 1,4 1,2 100 1 0,8 Višina valov (m), Perioda valov (s) 3,4 0,6 50 0,4 0,2 10 . .1 0 11 . .1 0 12 . .1 0 13 . .1 0 14 . .1 0 15 . .1 0 16 . .1 0. 17 .1 0 18 . .1 0 19 . .1 0 20 . .1 0 21 . .1 0 22 . .1 0 23 . .1 0 24 . .1 0. 25 .1 0 26 . .1 0 27 . .1 0 28 . .1 0 29 . .1 0 30 . .1 0 31 . .1 0. 1. 11 . . 9. 10 . 8. 10 . 7. 10 . 6. 10 . 5. 10 . 4. 10 3. 10 2. 10 1. 10 . 0 . 0 Smer valov Srednja polurna višina valov Perioda valov max višina valov Slika 6. Valovanje morja v oktobru 2014. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in October 2014. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. V oktobru je bila pogostost in višina valovanja iz severovzhodne in jugozahodne smeri nekoliko večja kot običajno. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in October 2014. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Srednja mesečna temperatura morja na mareografski postaji Koper je bila oktobra 20,7 °C. Morje je bilo 1,5 °C toplejše kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). Temperatura morja je bila večji del oktobra okoli 21 °C, šele zadnje dni v mesecu se je morje ohladilo na 18 °C. V severnem Jadranu so bile srednje mesečne temperature morja med 18 °C in 20 °C. Morje je bilo nekoliko bolj hladno ob severni in vzhodni obali (slika 9). 25 24 23 Temperatura (°C) 22 21 20 19 18 17 16 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v oktobru 2014. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in October 2014 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v oktobru 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in October 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Oktober Oktober 1981–2010 2014 Min Sr Max °C °C °C °C 17,9 15,6 16,9 18,0 Tmin 20,7 18,5 19,2 19,9 Tsr 22,0 20,2 21,3 22,9 Tmax 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v oktobru 2014. Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in October 2014. SUMMARY In October the mean monthly sea level was 11 cm higher if compared to the long-term period. The average waves were 0.31 meters high, the highest wave on 22 October was 2.4 meter high. The mean sea temperature at tide gauge Koper was 20.7 °C and was 1.5 °C higher that monthly mean air temperature in the long-term period. 85 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V NOVEMBRU 2014 Sea dynamics and temperature in November 2014 Igor Strojan N ovembra se je dinamika in temperatura morja precej razlikovala od dolgoletnega povprečja. Višina morja je bila zaradi vremenskih vplivov večji del meseca višja od napovedanih astronomskih višin morja in morje je pogosto poplavljalo nižje ležeče dele obale. Srednja višina morja je bila 246 cm in 23 cm višja kot v primerjalnem obdobju. Višja od pričakovane je bila tudi temperatura morja. Srednja mesečna temperatura morja 17,5 °C je bila ena najvišjih v primerjalnem obdobju. Morje je bilo najmočneje vzvalovano iz jugozahodne in ne severovzhodne smeri, kar je sicer bolj pogosto. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v novembru 2014 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in November 2014 20 200 18 Temperatura (°C) 14 12 10 100 8 6 4 2 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 Temperatura zraka 17 19 21 23 25 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v novembru 2014 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in November 2014 86 27 29 Globalno sevanje (W/m2) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja 246 cm je bila novembra 23 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Residualne višine so večkrat presegle 40 cm, najvišja residualna višina je bila v noči na 18. november, ko je bila višina morja 313 cm najvišja v mesecu in je morje poplavilo dele obale. 360 60 20,0 320 50 10,0 Odkloni višin morja (cm) 240 Višina (cm) 200 160 120 80 40 40 0,0 30 -10,0 20 -20,0 10 Odkloni zračnih tlakov (mb) 280 0 0 -40 1 3 5 7 9 11 13 Hmer 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 -30,0 1 1 3 5 9 11 13 15 17 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v novembru 2014. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in November 2014. 19 21 23 25 27 29 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v novembru 2014 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in November 2014 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v novembru 2014 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of November 2014 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV November 2014 7 November 1960–1990 cm Min cm Sr cm Max cm SMV 246 204 223 237 NVVV NNNV 313 158 276 120 310 143 356 159 A 155 156 167 197 87 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v januarju 2015. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje Figure 5. Prognostic sea levels in January 2015. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Povprečna višina valov je bila v novembru 0,26 metra. Valovi so večinoma prihajali iz jugozahodne smeri. Valovanje morja je bilo najvišje v prvi polovici 18. novembra, ko je bil v jutranjih urah izmerjen tudi najvišji val 1,85 metra, ki je tokrat prišel iz jugozahodne in ne, kar je pogosteje, iz severovzhodne smeri. 400 4,2 4 3,8 350 3,4 3,2 300 Smer valov (stopinje) 3 2,8 250 2,6 2,4 2,2 200 2 1,8 1,6 150 1,4 1,2 100 1 0,8 Višina valov (m), Perioda valov (s) 3,6 0,6 50 0,4 0,2 Smer valov Srednja polurna višina valov Perioda valov 1. 1. 12 . 1. .1 .1 29 30 1. 1. .1 28 1. .1 27 1. .1 .1 26 25 24 .1 1. 1. 1. .1 23 1. .1 22 1. .1 .1 21 20 19 .1 1. 1. 1. .1 18 1. .1 17 1. .1 16 1. .1 .1 14 15 1. 1. .1 13 1. .1 12 1. .1 .1 10 11 . . 9. 11 . 8. 11 . 7. 11 . 6. 11 . 5. 11 . 4. 11 3. 11 2. 11 1. 11 . 0 . 0 max višina valov Slika 6. Valovanje morja v novembru 2014. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in November 2014. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. V novembru je bilo valovanje iz jugozahodne smeri veliko bolj pogosto kot iz severovzhodne smeri. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in November 2014. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Srednja mesečna temperatura morja na mareografski postaji Koper je bila novembra 17,5 °C. To je bila ena najvišjih novembrskih temperatur v celotnem obdobju opazovanj. Morje je bilo kar 2,6 °C toplejše kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Večji del novembra se je temperatura morja gibala okoli 18 °C, šele zadnje dni novembra se je morje ohladilo do 16 °C (slika 8 in preglednica 2). Novembra so se povečale temperaturne razlike morja v delu severnega Jadrana. Morje je bilo najbolj hladno okoli 13 °C ob severni in vzhodni italijanski obali in najbolj toplo okoli 18 °C sredi hrvaške Istre (slika 9). 19 Temperatura (°C) 18 17 16 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v novembru 2014. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in November 2014 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v novembru 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in November 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper November November 1981–2010 2014 Min Sr Max °C °C °C °C 16,0 11,6 13,4 15,2 Tmin 17,5 13,0 14,9 16,9 Tsr 18,5 15,2 16,4 18,9 Tmax 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v novembru 2014. Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in November 2014. SUMMARY In November the average monthly sea level was 246 cm and 23 cm higher if compared to the longterm period. The average waves were 0.26 meters high. The waves comes mostly from southwest side. The average sea temperature at tide gauge Koper was 17.5 °C and was one of the highest in long time period. 91 ZALOGE PODZEMNIH VODA V NOVEMBRU 2014 Groundwater reserves in November 2014 Urška Pavlič N ovember so, podobno kot dva meseca pred njim, zaznamovale zelo visoke gladine podzemnih voda in povečane izdatnosti nekaterih izvirov, kar je na najbolj ranljivih območjih vodilo v poplave. Zelo visoko vodno stanje je bilo zabeleženo v izvirnem območju južnega dela vodnega telesa podzemnih vod Kraška Ljubljanica, preplavljena so bila kraška polja tega vodnega telesa. Zelo visoke vodne zaloge so prevladovale tudi na Notranjskem, predvsem v povirju Notranjske Reke. Tudi v medzrnskih vodonosnikih so prevladovale zelo visoke in nadpovprečno visoke gladine podzemne vode. Zabeležene so bile na vseh merilnih mestih vodnega telesa podzemne vode Dravska kotlina ter vodonosnikov doline Bolske, Ljubljanskega in Vodiškega polja, doline Kamniške Bistrice in Mirensko-Vrtojbenskega polja. Novembra je bilo napajanje vodonosnikov z infiltracijo padavin neenakomerno in različno intenzivno. Na območju medzrnskih vodonosnikov zahodne Slovenije so v Biljah izmerili več kot trikratno količino normalnih novembrskih vrednosti. Na območju kraških vodonosnikov je bila dvakratna količina padavin zabeležena v zgornjem toku zaledja kraške Ljubljanice. Nadpovprečno napajanje vodonosnikov smo novembra spremljali tudi na območju Alpskega krasa, kjer je padlo za približno eno polovico dežja več, kot znaša dolgoletno povprečje, ter na območju medzrnskih vodonosnikov Ljubljanske kotline, kjer je presežek padavin znašal preko štiri petine normalnih mesečnih količin. Dolgoletno padavinsko povprečje novembra ni bilo doseženo v vzhodni polovici države. Najmanjše napajanje z infiltracijo padavin so v tem času prejeli vodonosniki skrajnega severovzhoda države, v Murski Soboti sta padli le dve četrtini, v Mariboru pa dve tretjini normalnih novembrskih količin. Največ padavin je padlo v prvih dveh dekadah meseca z maksimumom 7. novembra, ko je dnevna količina mestoma v zahodni polovici države presegla 100 l/m2. Slika 1. Poplave v Baču novembra 2014; vir: www.rtvslo.si (foto: Ergyn Žječi) Figure 1. Floods in Bač, November 2014; source: www.rtvslo.si (Photo: Ergyn Žječi) Gladina podzemne vode, posneta z mesečnimi kontrolnimi meritvami, se je novembra v primerjavi z mesecem oktobrom na območju vodnih teles Murske in Dravske kotline znižala, na ostalih vodnih telesih s prevladujočo medzrnsko poroznostjo pa zvišala. Znižanje vodne gladine je bila posledica 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja težnje k normalizaciji vodnih razmer v severovzhodu države glede na izjemno visoke vodne gladine v septembru ter podpovprečnih padavin tega območja, zvišanje vodnih gladin pa je bila na drugi strani posledica intenzivnega napajanja vodonosnikov zahodnega in osrednjega dela države z infiltracijo padavin. Največji dvig podzemne vode je bil s 742 cm oziroma 38 % razpona nihanja na merilnem mestu izmerjen v Cerkljah na Kranjskem polju, kjer na režim nihanja podzemne vode vplivajo dotoki iz hribovitega zaledja Kamniških Alp. Največje relativno zvišanje gladine je bilo novembra zabeleženo v Teznem, kjer se je podzemna voda dvignila za 65 % razpona nihanja vodne gladine na merilnem mestu. V tem, severnem delu Dravskega polja, na režim nihanja gladine vplivajo predvsem pohorski potoki, ki ob stiku z vodonosnikom napajajo podzemno vodo. Znižanje vodne gladine je bilo novembra v primerjavi z mesecem oktobrom največje v Dornavi na Ptujskem polju, kjer je podzemna voda upadla za 137 cm oziroma 58 % razpona nihanja na tej lokaciji. Že v začetku meseca smo spremljali visoko izhodiščno količinsko stanje podzemnih voda na območju izvirov povodja kraške Ljubljanice. Maksimalna izdatnost izvira Veliki Obrh, ki je pripomogla k poplavam v Loški dolini v prvi polovici novembra, je bila dosežena 7. v mesecu in je dosegla do sedaj najvišjo izmerjeno gladino tega izvira od leta 2004 naprej. Tudi izviri visokega Dinarskega in Dolenjskega krasa so bili novembra nadpovprečno vodnati, višina vode se je v prvih dveh dekadah novembra dvakrat intenzivno dvignila, vendar vrednosti niso dosegle zelo visokih vodnih količin dolgoletnega obdobja meritev. Vodnatost izvirov Alpskega krasa je v prvi polovici novembra izrazito narasla zaradi intenzivnega napajanja v visokogorskem zaledju. Povprečna mesečna izdatnost izvira Kamniške Bistrice je bila znatno višja tako od značilnih količin tega letnega časa, pa tudi od značilnih izdatnosti dolgoletnega povprečja. Za zadnje mesece koledarskega leta je sicer značilno postopno zmanjševanje vodnih količin alpskih izvirov zaradi sneženja v visokogorju. Slika 2. Poplave v Loški dolini 8. novembra 2014 (foto: G. Galič) Figure 2. Flods in Loška dolina on 8 November 2014 (Photo: G. Galič) Novembra so se v medzrnskih vodonosnikih severovzhodne Slovenije zaradi znižanja gladin v primerjavi z mesecem oktobrom vodne zaloge zmanjšale, v ostalih medzrnskih vodonosnikov pa so se zaradi intenzivnega mesečnega napajanja vodne gladine dvignile, kar je povzročilo povečanje zalog podzemnih voda tega območja. Količinsko stanje podzemne vode je bilo v medzrnskih vodonosnikih novembra generalno bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Novembra 2013 je na Kranjskem in Sorškem polju prevladovalo podpovprečno količinsko stanje podzemne vode, Dravsko in Mirensko-Vrtojbensko polje pa sta bila normalno vodnata. 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje Lipovci - Prekmursko polje Zgornje Krapje - Mursko polje 100 90 100 80 60 40 40 50 % % % 20 -10 0 0 -20 -40 -60 -50 -110 -100 -60 -80 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Skopice - Krško polje 20072008200920102011201220132014 Preserje - d. Kam. Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 20072008200920102011201220132014 Britof - Kranjsko polje 20072008200920102011201220132014 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % 20072008200920102011201220132014 Trgovišče - Ptujsko polje % % Tezno - Dravsko polje % -100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v novembru glede na maksimalni novembrski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in November in relation to maximal November amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 94 0 100 176 200 141 300 140 139 400 138 500 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 137 Vipavska dolina - Šempeter Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 600 Nivo podzemne vode (m n. m.) 142 243 500 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Padavine (mm) Čateško polje - Čatež 145 245 600 Padavine (mm) 175 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 Oct-14 Apr-14 Jul-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 Jan-12 Jul-11 Oct-11 46 Apr-11 600 Jan-11 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2011, 2012, 2013 and 2014 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Flooding of karstic poljes occured in November in upper part of Kraška Ljubljanica groundwater body and in Notranjska region due to heavy rain in the karstic catchment. High groundwater levels prevailed also in Drava, Mura and Ljubljana alluvial basins and in Mirensko-Vrtojbensko alluvial aquifers. 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. th (N percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu novembru 2014 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in November 2014 96 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V NOVEMBRU 2014 Air pollution in November 2014 Anton Planinšek O nesnaženost zraka je bila novembra pri vseh onesnaževalih razen pri delcih pod predpisanimi vrednostmi. Pri delcih je bila mejna dneva vrednost presežena skoraj na vseh merilnih mestih, predvsem na tistih v bližini naselij in prometih cest. Padavin je bilo veliko in temperature so bile nadpovprečno visoke. Dnevne koncentracije delcev PM10 so bile po pričakovanjih visoke glede na letni čas. Koncentracije dušikovih oksidov so bile pod mejnimi vrednostmi a nekolike višje kot v toplejših mesecih. Višje koncentracije delcev in dušikovih oksidov so posledica slabše prevetrenosti ozračja, nižjih temperatur in posledično več izpustov zaradi ogrevanja v tem letnem času. Koncentracije ozona in žveplovega dioksida so bile ta mesec po pričakovanjih nizke. Pod mejnimi vrednostmi so bile tudi koncentracije ogljikovega monoksidom in benzena. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Lafarge Cement MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nekoliko višja kot v prejšnjih mesecih koncentracije pa so bile še vedno zelo nizke. Mejna urna in dnevna vrednost nista bili nikjer preseženi. Najvišja urna koncentracija 76 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Graška Gora, najvišja dnevna koncentracija 29 µg/m3 pa na merilnem mestu Sveti Mohor. Najvišja mesečna koncentracija 10 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ravenska vas. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno, so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišja urna koncentracija NO2 109 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je bila izmerjan tudi najvišja mesečna koncentracija 40 µg/m3. Najvišja mesečna koncentracija NOx je bila izmerjena tudi na merilnem mestu Ljubljana Centar in sicer 99 µg/m3. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Koncentracije ozona (preglednica 4 in slika 3) so bile nizke, kar je značilno za november, saj so dnevi kratki in hladni, sončnega vremena ni bilo veliko. Ciljna, opozorilna in alarmna vrednost niso bile nikjer presežene. Delci PM 10 in PM 2,5 Koncentracije delcev so bile razmeroma visoke. Dnevna mejna vrednost je bila presežena na več merilnih mestih. Ne merilnem mestu Ljubljana center smo izmerili 9 preseganj, na merilnih mestih Murska Sobota in Zagorje 8 preseganj, na merilnih mestih Maribor Center, Celje in Trbovlje 7 preseganj, na merilnem mestu AMP Gaji 5 preseganj in 4 preseganja na merilnem mestu Novo mesto. Tri preseganja smo izmerili na merilnem mestu Pesje in dve preseganj na merilnih mestih Velenje, Kranj in Maribor Vrbanski plato. Enkrat so koncentracije presegle dnevno mejno vrednost na merilnih mestih Škale, Žerjav in Hrastnik. Koncentracije so bile visoke v hladnih obdobjih brez dežja, ko se je v dolinah zadrževala megla. Najvišje koncentracije smo izmerili med 26. in 28. novembrom. Koncentracije delcev PM2,5 so bile visoke. Najvišje koncentracije so bile izmerjene konec meseca, ko so bile tudi koncentracije delcev PM10 visoke. Porast koncentracij delcev PM2,5 konec meseca je najbolj opazen na merilnih mestih v večjih naseljih: Maribor Center, Maribor Vrbanski plato in Ljubljana Biotehnična fakulteta.. Ogljikovodiki Povprečna mesečna koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je bila nižja od mejne vrednosti na vseh merilnih mestih. Podatkov z merilnega mesta Medvode ni bilo na razpolago. 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v novembru 2014 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in November 2014 MERILNA MREŽA Mesec / Month Postaja po dr DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška Gora Velenje Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor AMP Gaji % pod UB 100 UB 99 SB 100 UT 97 SB 100 UT 99 RB 100 RB 100 SB 100 RB 100 RB 97 RB 100 RB 99 UB 100 RB 99 RB 98 RB 100 RB 99 RB 96 RB 100 RB 100 SI 100 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 4 3 5 6 4 3 4 3 7 1 4 3 3 3 6 5 7 6 6 10 5 6 45 41 35 41 51 28 46 58 26 21 33 27 76 18 30 40 44 39 48 37 52 31 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 19 23 14 18 23 11 21 24 13 7 10 12 13 9 17 17 23 15 10 20 29 21 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v novembru 2014 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in November 2014 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje MO Maribor Postaja podr % pod LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor (10s) AMP Gaji Vrbanski plato UB UT UB SR UB SB UT UB UT RB RB RB RB RB RB RB SI SB 60 100 100 99 100 100 95 99 99 100 100 95 94 95 99 100 100 95 Cp 27 32 32 12 15 21 20 19 40 7 13 8 10 10 5 10 24 19 1 ura / 1 hour Cmax 68 92 88 53 51 66 76 69 109 31 40 30 28 49 23 39 71 64 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v novembru 2014 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in November 2014 MERILNA MREŽA DMKZ LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month % pod Cp 100 0,5 100 0,5 100 0,7 99 0,2 99 8 ur / 8 hours Cmax >MV 1,2 0 1,1 0 1,7 0 0,3 0 46 88 76 17 49 39 62 25 99 10 28 11 13 12 6 14 36 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v novembru 2014 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in November 2014 MERILNA MREŽA postaja LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje DKMZ Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor MO Maribor Pohorje podr UB UB RB UB UB UT SB UB RB RB RB UB RB RB UB RB RB RB mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 100 100 99 100 100 97 100 100 99 100 41 100 100 99 100 100 100 96 13 17 24 23 19 13 21 44 60 77 48 31 44 40 23 47 38 44 86 99 84 96 90 81 92 103 96 101 101 102 105 96 93 111 100 96 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 81 95 76 80 84 77 90 101 92 99 98 96 101 94 88 110 95 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v novembru 2014 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in November 2014 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement EIS TEŠ EIS TET MO Celje MO Maribor Salonit Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ BF Kranj Novo mesto Velenje LJ Center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Kovk Dobovec AMP Gaji Vrbanski plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 100 UT 100 UB 100 RB 100 UB 93 SB 100 UT 100 SB 100 UB 100 RB 100 RI 93 UB 100 UB 100 UB 100 UB 100 UT 99 RB 96 RB 100 RB 96 RB 99 SB 100 RB 96 RB 100 RB 97 SI 100 UB 100 RI 100 RI 96 Cp 28 37 39 38 23 37 41 29 22 13 22 28 30 32 25 44 14 20 28 19 18 23 13 11 37 26 15 14 100 Dan / 24 hours Cmax 49 77 85 69 43 67 63 57 40 31 54 50 61 68 75 67 30 47 75 55 42 44 30 25 76 56 28 38 >MV 0 7 7 8 0 7 8 1 0 0 1 0 2 4 2 9 0 0 3 1 0 0 0 0 5 2 0 0 >MV ∑od 1.jan. 16 22 34 25 12 26 30 9 12 0 2 10 10 22 15 33 0 0 9 5 0 2 0 0 31 5 4 6 >CV ∑od 1. jan. 7 10 9 31 10 1 15 42 31 58 24 7 40 30 18 64 35 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v novembru 2014 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in November 2014 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja MB Center Iskrba LJ BF Vrbanski plato Podr. UT RB UB UB % pod 100 100 100 100 Cmax 24 ur 53 31 44 51 Cp 27 11 23 24 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v novembru 2014 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in November 2014 DKMZ OMS Ljubljana Lafarge Cement Občina Medvode Ljubljana Maribor LJ Center Zelena trava Medvode Podr. UB UT UT RB SB %pod. 100 97 97 100 — Benzen 1,5 1,9 3,4 1,1 — Toluen 2,5 — 6,0 0,3 — Etil-benzen 0,5 — 0,6 — — M,p-ksilen 1,8 — 4,8 0,1 — o-ksilen 0,5 — 0,6 — — Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v novembru 2014 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in November 2014 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v novembru 2014 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in November 2014 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v novembru 2014 Figure 3. Mean O3 concentrations in November 2014 with the number of exceedances of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v novembru 2014 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in November 2014 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v novembru 2014 Figure 5. Mean PM10 concentrations in November 2014 with the number of 24-hrs limit value exceedances Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v novembru 2014 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in November 2014 3 104 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 40 (CV) 120 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 40 (MV) 26 (MV) 1 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 2 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in November was dominated by PM10. The daily limit value was exceeded at almost all monitoring sites, especially at those under direct influence of emissions from domestic heating and traffic. The weather was predominantly mild and rainy. Most exceedances occurred at the end of the month during cooler days with no precipitation. Ozone concentrations were low everywhere. SO2, NO2 and NOx concentrations were higher than in the warmer months but still below the limit values. CO and benzene concentrations were low. 105 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V NOVEMBRU 2014 Earthquakes in Slovenia in November 2014 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so novembra 2014 zapisali 136 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 30 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za 4 šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za 1 uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v novembru 2014 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, november 2014 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, November 2014 106 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, november 2014 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, November 2014 h UTC m Zem. širina °N 2014 11 2 4 32 46,52 14,33 5 1,0 Ferlach (Borovlje), Avstrija 2014 11 3 14 35 45,66 14,26 16 1,2 Palčje 2014 11 6 3 13 45,56 14,35 18 1,1 Kuteževo 2014 11 6 6 23 45,75 14,87 3 1,0 Seč 2014 11 6 10 31 46,38 14,98 15 1,5 Lepa Njiva 2014 11 7 16 8 46,04 14,95 6 1,0 Ljubež v Lazih 2014 11 7 22 23 46,46 15,08 6 1,2 Podgorje 2014 11 8 0 47 45,77 14,89 3 zvok 0,7 Hinje 2014 11 8 4 27 46,15 15,52 6 IV 1,8 Loka pri Žusmu 2014 11 9 10 25 46,09 14,90 7 1,0 Sava 2014 11 12 2 44 45,82 14,33 5 čutili 0,6 Rakek 2014 11 12 7 12 45,88 14,47 5 zvok 1,4 2014 11 13 16 12 46,86 15,12 0 1,9 2014 11 14 10 13 46,80 15,14 9 1,4 Osredek Freiland bei Deutschlandsberg, Avstrija Gressenberg, Avstrija 2014 11 16 3 27 46,30 13,65 7 1,1 Lepena Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta km EMS-98 Magnituda Področje ML 2014 11 18 4 10 46,55 14,76 3 1,2 Ruttach-Smelz (Rute), Avstrija 2014 11 21 11 54 45,53 14,64 12 1,2 Gerovo, Hrvaška 2014 11 21 12 4 45,53 14,64 12 1,4 Gerovo, Hrvaška 2014 11 21 12 21 45,53 14,64 16 1,8 Gerovo, Hrvaška 2014 11 21 12 22 45,53 14,64 12 1,1 Gerovo, Hrvaška 2014 11 21 12 52 45,52 14,64 16 1,9 Gerovo, Hrvaška 2014 11 21 13 55 45,52 14,64 11 1,5 Gerovo, Hrvaška 2014 11 22 3 22 46,33 13,66 7 IV 1,8 Soča 2014 11 22 10 24 46,32 13,65 7 III 2014 11 24 0 47 46,11 14,30 15 2014 11 24 14 28 46,32 13,65 8 2014 11 24 16 30 46,32 13,65 7 2014 11 27 16 26 46,40 15,07 10 čutili 2014 11 27 19 39 45,29 15,26 0 2014 11 28 9 57 46,68 15,22 0 1,3 Aibl, Avstrija 2014 11 28 14 31 46,40 15,07 8 1,1 Ravne 2914 11 28 22 46 45,66 15,28 6 čutili 0,3 Trnovec 2014 11 29 17 41 45,45 15,26 6 III−IV 1,5 Kasuni, Hrvaška 2014 11 30 1 37 45,26 14,73 12 2,2 Lič, Hrvaška 1,1 Lepena 1,1 Ožbolt nad Zmincem čutili 1,0 Lepena čutili 0,9 Lepena 1,3 Ravne 1,0 Popovo Selo, Hrvaška Novembra 2014 so prebivalci Slovenije čutili 11 potresov z epicentrom v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Največjo intenziteto vsaj III–IV EMS-98 so imeli trije. Ti so na kratko opisani v nadaljevanju. Osmega novembra so potres, ki se je zgodil ob 4.27 po UTC v bližini Loke pri Žusmu, čutili v okolici Podčetrtka. Posameznike je tresenje tal tako prestrašilo, da so za kratek čas zapustili hišo, ker so se bali plazenja tal. Potres je imel lokalno magnitudo 1,8 in največjo intenziteto IV EMS-98. O potresu, ki se je zgodil 22. novembra ob 3.22 po UTC z nadžariščem pri Soči, smo dobili poročila iz Bovca, Soče in okoliških krajev. Kljub zgodnji uri je potres čutilo kar nekaj ljudi. Potres je imel lokalno magnitudo 1,9 in največjo intenziteto IV EMS-98. V Vinici in okoliških krajih so čutili potres, ki se je 29. novembra zgodil na hrvaškem v bližini naselja Kasuni. Večinoma so čutili rahlo in kratko tresenje po oddaljenem gromu. Potres lokalne magnitude 1,5 je imel v Sloveniji največjo intenziteto III–IV EMS-98. 107 SVETOVNI POTRESI V NOVEMBRU 2014 World earthquakes in November 2014 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, november 2014 Table 1. The world strongest earthquakes, November 2014 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati širina dolžina Magnituda Globina Mw (km) Št. žrtev Območje 1. 11. 18:57 19,69 S 177,76 W 7,1 434 Fidži 7. 11. 3:33 5,99 S 148,23 E 6,6 56 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 15. 11. 2:31 1,89 N 126,51 E 7,1 45 Moluško morje 16. 11. 22:33 37,65 S 179,66 E 6,7 22 pod morskim dnom v bližini Severnega otoka Nove Zelandije 21. 11. 10:10 2,28 N 127,06 E 6,5 38 22. 11. 8:55 30.34 N 101,72 E 5,9 17 26. 11. 14:33 1,92 N 126,53 E 6,8 39 Moluško morje 5 Kangding, Kitajska Moluško morje V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v novembru 2014. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, november 2014 Figure 1. The world strongest earthquakes, November 2014 108