Julij 2007 ILlsft§)llf) Številka 161 CENA 0,90 EUR /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/

»Grand .
Casino
Portorož

•v
4® •

..M., s
CA«m\6 Portorož, d d
5
$
$

STRAN 3
obalno-kraška regija?
Varljivi občutki rast
IZPUŠNIH
LONCEV
AVT^ENTER
SEČOVLJE
PRODAJA IN MONTAŽA
m
* *
KATALIZATORJEV N’ avtopuščev servis avtoklim
AVTOKLERARSTVO uJL slo&ca Eltri9lav AVT0UČARSTV0
Parecag 173a, Sečovlje teL: 05/672-02-00
Pobuda za ponovno izhajanje Portorožana
Med pobudami in predlogi občinskih svetnikov Piran (stran 8) je tudi pobuda občinske svetnice SDS Piran Vladimire Čerin za ponovno izhajanje Portorožana.
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
Vabljeni na testno vožnjo:
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
Minister Bručan:
Ne razmišljamo o privatizaciji zavoda SBI!
“Vlada je pripravljena sanirati stare dolgove izolske Splošne bolnišnice, seveda pod določenimi pogoji. Nikoli nismo govorili, pa tudi jaz ne osebno, o namerah privatizacije tega zavoda”, je v Izoli na izrecno vprašanje Primorskega utripa, potem ko je simbolično odprl nove prostore za magnetno resonanco, povedal minister za zdrave Andrej Bručan. Se vodstvo bolnišnice res boji tovrstne sanacije?
Grenka izkušnja izolskega svetnika
Na svoji koži je občutil kako deluje lokalna politika. Upravno sodišče RS-Oddelek v Novi Gorici je na prvi stopnji zavrglo njegovo tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe o preklicu razpustitve delovnih teles Občinskega sveta Izola.
Župan Pirana sprejel diplomate
Zunanje ministre sredozemskih držav	ter
Bolgarije in Romunije (članice EU), ki so se 5. in 6. julija mudili na Slovenski obali in razpravljali o Sredozemski uniji,
dr. Marko Pavliha pa jim je predstavil bodočo sredozemsko univerzo s sedežem v Avditoriju, je v občinski palači v Piranu sprejel tudi župan Tomaž Gantar. Takih srečanj bo v Piranu v času predsedovanja Slovenije EU predvidoma kar nekaj .FOTO.FK-Primorski utrip.
MMS: Domen Kumer poje, a ne tekmuje
Znani estradni zvezdnik Domen Kumer, ki je dvakrat zapored zmagal na MMS v Portorožu, zaradi zapletov, ker j e del njegove pesmi Rumeni tisk prišel predhodno v javnost, s čimer naj bi bila kršena pravila, letos ni uradno nastopil na jubilejnih 30. Melodijah morja in sonca. Tojebila njegova osebna odločitev. Za Primorski utrip je povedal, da mu je zelo žal, saj mu je prva zmaga na MMS prinesla veliko uspeha. Otvoritvena slovesnost je bila 12. julija ob 21. uri, finalni večer pa bo 14. julija v portoroškem Avditoriju ob 21.
uri. Zanimivo kdo izmed 27 nastopajočih bo letošnji zmagovalec MMS? Prva je zapela Maja Slatinšek. Naslov pesmi Svobodna.
i MOREM ATO
SIMPLV CLEVER
Kako oživiti Turistično društvo Portorož?
“Turistično društvo Portorož ni bilo nikoli ukinjeno”, nam je povedala predsednica Andreja Humar Fatorič, ki je, kot smo razumeli, pripravljena storiti vse, da bi to društvo, ki je bilo nekoč zares zelo aktivno, ponovno zaživelo. Oživitev društva je že pred nekaj meseci predlagal tudi nekdanji dolgoletni predsednik TZS dr. Marjan Rožič. Turistična društva, teh je v Sloveniji že okoli 610, izhajajo iz nekdanjih prostovoljnih olepševalnih društev in delujejo v okviru krovne organizacije - Turistične zveze Slovenije z dolgo 100-letno tradicijo. Portorož bi nedvomno potreboval takšno prostovoljno neprofitno organizacijo, ki bi spodbujala krajane in tudi sama skrbela za urejeno okolje. Zato bi bilo koristno čim prej sklicati občni zbor članstva in si zastaviti naloge.
V

Kar je čisto in jasno je resnično!
Popolna oskrba vida.
Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500
Beograd
Srbija ne bo sprejela neodvisnosti Kosova
Pri tem ji bo pomagala Rusija z vetom, če bodo o kosovski neodvisnosti glasovali v Združenih narodih.
Nemčiji je in ni uspelo
Naj višji predstavniki srbske politike dajo jasno vedeti, da Srbija ne bo dovolila zmanjšanja njenega območja, kar se da razumeti, da je proti neodvisnosti Kosova. Podobno je tudi stališče Rusije, zaveznice in prijateljice Srbije. Ruski predsednik Vladimir Putin in srbske predsednik Boris Tadič sta na nedavnem srečanju energetskega vrha Jugovzhodne Evrope v Zagrebu jasno ponovila stališče, da verska, etnična in druga načela ne morejo preseči mednarodnega prava in ogroziti teritorialno celovitost Srbije.
Pogajanja trajajo že kar nekaj let, mednarodni dejavniki so neodločni, še zlasti Evropska unija. Če bo prišlo v ZN do glasovanja o neodvisnosti in samostojnosti Kosova, bo Rusija to preprečila z vetom. Prav zato iščejo nove oblike priznanja Kosova kot neodvisne države, da bi zaobšli glasovanje v ZN. Nekaj zagotovo drži: srbsko in kosovsko prebivalstvo ne najde stične točke sožitja v enotni
Zamejski Slovenci še vedno brez zaščitnega zakona
Tržaški poslanec nacionalnega zavezništva Roberto Menia bi razpustil Paritetni odbor za slovensko manjšino in ponovno prešteval Slovence, češ, da jih v Trstu, Gorici in Čedadu... ni dovolj za uvedbo zaščitnega zakona.
Stvari kljub nekaterim nasprotovanjem tečejo naprej. Nova levosredinska vlada Romana Prodija naj bi končno le sprejela zaščitni zakon za slovensko manjšino, poleg tega pa se ob potrebi po državnem zakonu, poraja tudi zahteva po odobritvi posebnega deželnega zakona za zaščito slovenske jezikovne manjšine. Le kaj ves čas moti nacionalista Menio, da sedaj od predsednika vlade Romana Prodija in ministrice za dežele Linde Lanzillotte zahteva razpustitev paritetnega odbora, se sprašuje Primorski dnevnik, ki že več let aktivno spremlja to problematiko. Menio moti, daje odbor sredi junija potrdil 32 občin, ki pridejo v poštev za zaščitni zakon. Podrobno je tudi odgovoril na pomisleke, ki jih je v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona posredovala prejšnja Berlusconijeva desnosredinska vlada, ki je tako ali drugače ves čas uspešno zavirala sprejem zakona. Menia protestira, češ daje paritetni odbor popolnoma prezrl zahteve Trsta, Gorice, Čedada, Tavorjane, Topane, Podbonesca in Srednjega, ki hočejo biti izločeni iz seznama občin, ki bi jih zadeval zaščitni zakon, zato naj bi odbor enostavno razpustili s čimer bi se vse skupaj morda za nekaj let podaljšalo. Menia je eden tistih nacionalističnih veljakov, ki menda kar na glas zahteva preštevanje Slovencev!
Ni jasno zakaj na take in podobne zahteve ne reagira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, kajti jeseni so v Italiji spet volitve in marsikaj se lahko spremeni.
Spominsko središče Potočari Postavljen 16 tonski kamen z vklesanim številom 8.372 pobitih Bošnjakov
V Spominskem središču Potočari, kjer seje po dolgem „Maršu smrti11 končalo življenje 8.372 Bošnjakov, ki so jih poklalibosanski Srbi (nizozemski vojaki niso intervenirali), so 20. junija 207 postavili kamniti blok težak 16 ton (na fotogrfaiji M.
Mustaviča), na katerem sta vklesana napis	avtorja
Mustafe ef. Cerica1 „Da se nikoli več nikomur ne bi
ponovi Srebrenica1 foto: Primorski utrip in številka 8.372, ki simbolizira število pobitih prebivalcev bosanskega mesta Srebrenice pred 12. leti, julija 1995. Na kamnitem bloku so izpisana tudi imena 13 občin iz katerih izhajajo žrtve genocida. Sarajevski Dnevni avaz piše, da so organizatorji spominske slovesnosti, kljub temu, da niso dobili podpore oboroženih sil BiH, izpeljali 100 km dolg „Marš smrti11 od Nezuka do Potočara, ki se gaje udeležilo več kot 1500 ljudi.
Srebrenica je leta 1993 med vojno v Bosni postala „vamo območje11 pod zaščito ZN. Varovalo jo je 600 nizozemskih Unproforjevcev. Ko je hotelo iz mesta ubežati 12.500 muslimanskih vojakov in civilistov so Srbi odprli ogenj. Morda je šlo za maščevanje za njihove prdhodno pobite rojake?
Komemoracije seje udeležila tudi glavna Haaška tožilka Carla Del Ponte.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
primorski uMp
Ustanovitelj in izdajatelj:
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: i n forma.portoroz@si ol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
10 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Nemčiji tudi zadnje dni in noči pred zaključkom njenega šestmesečnega predsedovanja Evropski uniji (L L do 30. 6. 2007), ni uspelo obvarovati predlagane 400 strani debele ustavne pogodbe, ki jo je med prvimi ratificirala tudi Slovenija.
Poljska, naj večja med desetimi novimi pristopnicami EU, še vedno želi iztržiti čim več, tudi solidarnostno pomoč, če bodo usahnile naftne pipe iz Rusije. Ni bila zadovoljna tudi s sistemom sprejemanja sklepov oziroma glasovanja v evropskem parlamentu. Predsedujoča nemška kanclerka Angela Merkel je na koncu pogajanj vidno zadovoljna razglasila, da bo nov sistem odločanja z dvojno večino (55 odstotkov glasov držav z najmanj 65 odstotki prebivalstva Unije) obveljal namesto leta 2009 šele leta 2014. Po tem datumu pa bo kot rečeno veljalo prehodno obdobje do 31. decembra 2017.
Ker pač nove ustavne pogodbe za Evropo, ki je nista podprli Francija in Nizozemska, kot kaže ne bo, bodo popravili ali zgolj dopolnili le določila rimske pogodbe (1957) in maastrichtske pogodbe (1992). Nemška kanclerka Angela Merkel je na sestanku evropskega vrha (27 članic) v Bruslju storila vse kar je bilo v njeni moči, da vendarle ne bi čisto raztrgali relativno debele nove Ustavne pogodbe za Evropo in na koncu ponudila v razpravo tudi kompromisne rešitve glede spremembe sistema glasovanja v parlamentu (kar je sprožila nekoliko trmasta članica Poljska), da bi tako zaščitili „male članice pred voljo velikih11. Britaniji na ljubo (ta država si je v preteklosti izglasovala pravico do nesprejetja evra - in bo kot kaže obdržala lastno valuto funt!) bodo v ustavni pogodbi črtali kar nekaj poglavij in posameznih besedil. Tako EU ne bo imela zunanjega ministra kot je bilo sprva predvideno, pač pa „visokega predstavnika11. V EU bodo torej morali sprejeti kar nekaj popravkov pogodbe, če želijo, da bo glasovalni stroj v Bruslju in v Strasbourgu deloval „uravnovešeno“, da ne bo prihajalo do prevelike centralizacije oblasti v Bruslju, neenotne ali zapoznele reakcije EU do zunanjepolitičnih vprašanj, protekcionizma velikih gospodarskih sistemov v posameznih članicah in podobnem, kar nekako ovira tekoče delovanje te velike združbe nacionalnih evropskih držav.
Sarajevo Bodo Bosanci, Hrvati in Srbi, ki živijo v Sloveniji, zahtevali status manjšine?
Ministrstvo za človekove pravice in pravice beguncev bo pospešilo diplomatskaprizadevanjavRepubliki Sloveniji, da bi končno bil rešen pravni status okoli 200.000 ljudem, katerih poreklo izhaja iz BiH in živijo v Sloveniji. Takšen zaključek je bi sprejet v Sarajevu na sestanku ministra za človekove pravice in begunce BiH Safeta Haliloviča in njegovega namestnika Slavka Marina s predsednikom Bošnjaške kulturne zveze v Sloveniji Hasanom Bačičem ter predstavnikom Zveze srbskih društev v Sloveniji Sašom Gajičem.
V Sloveniji imajo status avtonomnih samoupravnih narodnih manjšin le tu živeči Madžari in Italijani in so hkrati tudi državljani Slovenije.
Bo Greblo prehitel župana?
Direktor Avditorija Patrik Greblo naj bi predčasno odšel iz javnega zavoda, ker ga menda kot vrhunskega glasbenega strokovnjaka bolj potrebujejo drugje.
KKC Avditorij Portorož je v 100-odstotni lasti Občine Piran in že nekaj let predstavlja za to lokalno skupnost tudi velik proračunski strošek. Iz obalne “enotne kulturne povezave” se ni izcimilo skoraj nič, turistično gospodarstvo Avditorija ne potrebuje, ker ima svoje kongresne dvorane, občina pa se ga tudi noče rešiti in ga enostavno prodati. Po neuradni oceni bi lahko iztržila okoli 460 milijonov evrov in ta denar vložila v prepotrebno garažno hišo pred Piranom. Očitno je zadovoljna, če ima lahko v Avditoriju 3 brezplačne svoje prireditve. Ker pač ni čisto jasno zakaj bi moral sicer odličen direktor in organizator kulturno-zabavnega dogajanja predčasno oditi, poskušamo najti razloge v že izraženem mnenju piranskega župana Tomaža Gantarja češ, da je direktor premalo prisoten v Avditoriju. Logičen sklep bi torej bil - bolje prej oditi kot biti odstavljen.
Berlin
Teroristi načrtujejo napade na Nemčijo!
Teroristi načrtujejo napade tudi v Nemčiji, je državljane konec junija opozoril 64-letni njihov minister za notranje zadeve Wolfgang Schauble. Šlo naj bi za kar resne grožnje, stanje pa bi lahko primerjali z dogodki v letu 2001, ko so teroristi načrtovali in tudi izvedli napad na New York in Washington. V nemškem ilustriranem časniku BILD lahko celo preberemo, da se je nevarnost celo drastično povečala. Konkretne podatke naj bi nemški tajni varnostni in obveščevalni službi posredovala ameriška obveščevalna agencija CIA, ki ima tudi v Nemčiji kar dobro razpredeno svojo mrežo tajnih agentov. Sledi peljejo v Afganistan, kjer imajo Nemci svoje vojake. Tam naj bi aretirali tri Nemce „z islamistično preteklostjo11, odkrili pa naj bi celo vadbene centre, kjer naj bi mlade fante indoktrinirali do te mere, da so se pripravljeni žrtvovati v samomorilskih napadih, kjerkoli bi jim njihovi šefi zapovedali. Očitneje torej, da se lahko znajdejo v nevarnosti terorističnih napadov države, ki pošiljajo svoje vojake na krizna območja islamskih držav.
Bruselj/Berlin
Vsi bi črpali Evropo
Namesto nove 400 strani debele ustavne pogodbe za Evropo le dopolnilna.
Po težkih pogajanjih v Bruslju nihče več ne govori Ustavni pogodbi za Evropo, pač pa o precej okleščenem besedilu nove pogodbe Unije, ali kot jo imenujejo -Dopolnilna pogodba iz Nice, kjer so leta 2000 sprejeli sedanji način glasovanja v evropskem parlamentu. Nov sistem odločanja z dvojno večino, ki ga je zahtevala Poljska, začne veljati leta 2014, do takrat pa bo veljalo glasovanje po starem. Od leta 2014 do 31. decembra 2017 bo prehodno obdobje, ko je možen še kakšen premislek.
Portugalska, ki je L julija prevzela šestmesečno predsedovanje Evropski uniji, bo imela veliko dela s tako imenovanimi institucionalnimi reformami -dokončnim oblikovanjem in sprejetjem nove dopolnilne pogodbe, do Cesarje očitno še dolga pot. Nekaj več naj bi bilo znanega po medvladni konferenci, ki bo v Bruslju 23. julija 2007.
Ali Poljska res povezuje članstvo v EU z novimi zahtevami za vojno odškodnino?
„Kaj neki še hočejo Poljaki11? „Stoiber opozarja Poljsko pred izolacijo11
To so le nekateri naslovi, ki so se po evropskem vrhu v Bruslju pojavili v nemški medijih.
Pišejo, daje Nemčija Poljski že doslej plačala preračunano več kot 6 milijard evrov vojne odškodnine za opustošenja v 2. svetovni vojni. Čeprav je Poljska že podpisala, da se	odpoveduje
nadaljnjim zahtevam S* 5 do Nemčije, seje spet oglasila leta 2004 in njen parlament je (po 59 letih) zahteval dodatnih	40 milijard
evrov	odškodnine.
Kdaj bo njenih zahtev konec, se sprašujejo Nemci.	Pravijo, da
Poljska med vsemi članicami EU dobiva največ iz evropskih skladov - 10 milijard evrov letne pomoči, kar je toliko kot plača Nemčija v skupno evropsko blagajno.
Daje Poljska nekoliko trmasti ter dobro pripravljen pogajalec kaže tudi dejstvo, da je predsednik Lech Kaczynski s seboj v Bruselj pripeljal kar 50 svetovalcev. Bavarski ministrski predsednik Edmund Stoiber pravi, daje Nemčija Poljski že doslej plačala dovolj visoko vojno odškodnino in da ni prav, če njihov predsednik Kaczynski skuša zahteve povezovati z delovanjem v EU. Daje tudi razumeti, da bi se lahko Poljska s takim načinom uveljavljanje svojih interesov kar sama izolirala.
Nemški ilustrirani časopis Bild je objavil fotografijo neke poljske revije Magazin kako dvojčka Kaczynski sesata predsedujočo EU Angelo Merkel. Ni čudno, saj Poljska dobiva leto 10 milijard evrov razne pomoči.
Kako močna je obalno-kraška regija?
Gospodarske družbe na območju Obale in Krasa izkazujejo 5,4 % čistih prihodkov v Sloveniji.
Na območju Obale in Krasa ima svoj sedež 2893 gospodarskih družb, 16 zadrug in 4.604 samostojnih podjetnikov posameznikov. Največ (2.701) je mikro družb, velikih pa le 43.
Po podatkih koprske izpostave AJPES so vsi ti gospodarski subjekti (banke, zavarovalnice in družbe za upravljanje niso vštete) v letu 2006 v svojih bilancah izkazali skupaj 881,460 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje. Bilančna izguba gospodarskih družb je znašala 28,689 milijarde tolarjev (v občini Piran 2,051 milijarde tolarjev, od tega v gostinstvu 445 milijonov tolarjev). Vrednost izkazane neto čiste izgube v zadrugah je znašala 137 milijonov tolarjev, negativni poslovni izid samostojnih podjetnikov posameznikov v letu 2006 je znašal 632 milijonov tolarjev.
Primerjava bilančnih prihodkov gospodarskih družb z Obale in Krasa z vsemi gospodarskimi družbami v Sloveniji (45.330) pove, da so registrirana podjetja v sedmih občinah na obalno-kraškem območju v letu 2006 izkazala le 5,4% prihodkov vseh gospodarskih družb v Sloveniji.
Na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana je registriranih 6,4 % vseh gospodarskih družb v Sloveniji, njihovo premoženje pa je ocenjeno na 5,8 % premoženja vseh družb v RS, delež zaposlenih pa znaša 4,4%. Vrednost kapitala obalno -kraških poslovnih subjektov s sedeži na tem območju predstavlja 6% vrednosti celotnega kapitala vseh gospodarskih družb v Sloveniji. Njegova vrednost je bila v primerjavi z letom 2005 večja za 6%, na ravni Slovenije pa je bila večja za 9%. Indeks rasti prihodkov obalno-kraških gospodarskih družb
je enak (114) kot so ga zabeležile vse gospodarske družbe v Sloveniji. Indeks rasti neto dodane vrednosti je bil za 3% manjši, indeks rasti čistega dobička v obalno-kraški regiji je znašal 113, v republiki Sloveniji pa 126. Delež obalno-kraške regije v čistem dobičku vseh gospodarskih subjektov v RS znaša 4,7%. Delež čiste izgube znaša 8,2%, vendar podatki kažejo, da se je čista izguba na obalno-kraškem območju v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 povečala za 8%, medtem ko se je v Republiki Sloveniji zmanjšala za 15%. Podobno je z neto čistim dobičkom. V obalno-kraški regiji je bil večji za 16%, povečanje čistega dobička v Republiki Sloveniji znaša 41%. Delež neto čistega dobička (odštete so davščine) poslovnih subjektov obalno-kraške regije znaša 3,8%. Število zaposlenih v gospodarskih družbah v obalno-kraški regiji v letu 2006 je bilo 21.290 in se je v primerjavi z letom 2005 povečalo za 5%. V vseh gospodarskih družbah v Republiki Sloveniji je bilo zaposlenih 478.839 in se je povečalo za 4%. Delež zaposlenih je 4,4%
Ribištvo na najslabšem
Na obalno-kraškem območju daleč največ čistih prihodkov od prodaje izkazujejo dejavnosti kot so trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe (41%), predelovalna
dejavnost (24,6	%), promet,
skladiščenje in zveze (14,5%). Delež čistih prihodkov od prodaje v gostinstvu v obalno - kraški regiji znaša 3,1%. Ribištvo predstavlja v strukturi obalno-kraških čistih prihodkov od prodaje komaj 0,2%. Uradno je zaposlenih v tej dejavnosti je 70 ljudi.
Največ zaposlenih je v predelovalni dejavnosti (5.640), sledijo dejavnosti promet, skladiščenje in zveze (4.016), trgovina (3506), gradbeništvo (2.333), gostinstvo (1.924) in podjetja, ki se ukvarjajo s posredovanjem pri prodaji nepremičnin (1.767).
Strukturni
deleži
Delež prihodkov, izgube in čistega dobička gospodarskih družb v obalnih občinah v primerjavi z vsemi gospodarskimi družbami obalno-kraške regije v letu 2006:
Prihodki:
Izola 5,3%, Koper 70,3%, Piran 9%. Čista izguba:
Izola 8,4%, Koper 56,2%, Piran 18,4%.
Čisti dobiček:
Izola 5,4%, Koper 60,7%, Piran
21,1%.
Posamezna podjetja so poslovala z izgubo, seštevek vseh izgub in vseh čistih dobičkov pa izkazuje, da je bil v vseh občinah čisti dobiček večji od čiste izgube.
Franc Krajnc
Drugačen turizem
V slovenskem turizmu si že nekaj let prizadevamo za nekoliko drugačen turizem. Želimo bogate individualne goste s polnimi denarnicami, a še nimamo ustrezne ponudbe. Prelomnica po prenovi Palače hotela?
ae pred 30 leti je v Portorožu uspeval masovni turizem, turistični tauj je bil dobro obiskan in dosegli smo rekordno število, tudi 1,6 milijona turističnih prenočitev. Z novo turistično strategijo, če jo lahko tako imenujemo, želimo razvijati tako imenovani elitni turizem bogatih posameznikov, kar pa v obstoječih organizacijskih oblikah in ponudbah še dolgo ne bomo dosegli. Pred leti je v Portorožu počitnikoval preprosti delavski razred iz zahodnih bogatih držav, ki je zaslužil dovolj, da si je lahko privoščil počitnice v zanje mondenem turističnem kraju ob morju. Goste so vozile k nam številne potovalne agencije; Klinger Reisen, Marti, Knecht, Peter’s Reisen, TRD Reisen, Hotelplan, Thomson. Prenočevali so v solidnih portoroških hotelih A,B,C kategorije in to povprečno po 10 dni (14-dnevni ®li 7- dnevni paketi). Samo v starem Palače hotelu v Portorožu, ki ga sedaj Prenavljajo, so letno zabeležili okoli 6 tisoč prenočitev, zlasti tujih gostov, med katerimi so bili tudi zahtevni V.I.P. gostje, deležni še posebne pozornosti.
1 kogar pa ni posebej motilo, če sta Se v hotelu srečala čistilka in njen
direktor. Pionir turizma, s katerim do zagotovo dvignili kakovost turizma, naj bi ponovno zaživel spomladi 2008. Toda ta zgodovinski dogodek za Portorož ne bo veliko pomenil, če hkrati ne bodo uredili kot je treba celotne tukajšnje destinacije.
Turisti so hodili na izlete v Istro, v Benetke, Postojno-Lipico, na plese, pokušali so naše (takrat še jugoslovanske) specialitete in vsi so bili zadovoljni. Skratka relativno poceni prebivali v hotelih, zapravljali pa drugje. Služili so trgovci, gostilničarji, čolnarji.. Res da ne veliko, a dovolj za preživetje. Nekateri se še spominjajo, daje bilo v Portorožu ob nekem jubileju potovalne agencije naenkrat parkiranih kar 96 turističnih avtobusov. Potem pa naenkrat preobrat. Novodobni turistični strokovnjaki so rekli takšnega turizma ne potrebujemo, portoroške noči ne potrebujemo, hočemo bogate goste z debelimi denarnicami! Ni toliko pomembno število prenočitev, važen je izkupiček! Nekaj časa potem ni bilo ne enih ne drugih. Dobili smo kongresni turizem, protokolarni turizem, vračajo se prvotne oblike
zdraviliškega turizma.
Zahtevnim individualnim gostom (z redkimi izjemami) preprosto nismo znali ali mogli ustreči, ponuditi nekaj več. Vse skupaj seje končalo z znanimi kritičnimi pripombami, da je Portorož sicer lep, a je za to kar nudi, preprosto predrag. Oko turista je pozorno in opazi tudi pomanjkljivosti, ki jih mi morda ne vidimo; posebnost Portoroža je neprilagodljivost drugačnim zahtevam in drugačnim gostom, so “kazenski” listki za neplačano parkiranje.
V Koper danes masovno prihajajo gostje, ki križarijo po morjih in v bistvu niti ne potrebujejo prenočišča, ker spijo na ladjah. Na hitro popijejo kakšno kavico, občudujejo zanimivosti, kupijo kakšen spominek in že jih odpeljejo novim dogodivščinam naproti.
Potniška ladja The World z 250 petičnimi gosti, ki se je v soboto, 9. junija za dva dni usidrala pred Piranom, je dober znak tudi za naše zgodovinsko turistično mestece. Župan Pirana Tomaž Gantar je poveljniku izročil spominsko plaketo.
V začaranem krogu
Slovenski politični vrh se je znašel v začaranem krogu iz katerega ne more, zato nam vsake toliko časa natrosi nove in nove zgodbe in zgodbice, ki jih na veliko komentiramo tudi novinarji. Med najbolj osupljivimi je vsekakor bila izjava bivšega predsednika vlade in LDS mag. Antona Ropa češ, da naj bi Slovenska obveščevalno varnostna agencija (SOVA) prisluškovala hrvaškemu predsedniku vlade dr. Ivu Sanaderju in opozicijskemu voditelju Janezu Janši tik pred parlamentarnimi volitvam leta 2004, kako naj bi se dogovarjala o insceniranju incidentov v Piranskem zalivu. Janša sedaj zahteva od Ropa opravičilo, ta pa se seveda ni opravičil in želi dokazati resnico o tej vladi. Dokazov, ali je bilo to res ali ne, pa Slovenci tako ali tako ne bomo nikoli izvedeli. Tudi ne kaj se zares šteje pod incidente. Hkrati se je razrasla tudi afera okrog dejavnosti same državne tajne policije Sove, česar normalen svet ne pozna! Desna opcija je celo sprožila vprašanje o tem ali Slovenci živimo sproščeno, levosredinska ali nas je strah sedanje desne politične garniture, najbolj nerodno od vsega tega pa je, da se kot kaže popolnoma nič ne razumeta dva visoka državnika; dr. Janez Drnovšek in Janez Janša, ko je treba opraviti kakšno zgodovinsko dejanje- na primer državno proslavo. V tej državi mora biti nekaj hudo narobe, če predsednik republike noče govoriti na državnih proslavah. Velka verjetnost je, da bodo predsedniške in državnozborske volitve prinesle nova politična obzorja.
Morda je desni politični opciji danes celo žal, ker se ni pravočasno rešila levice in da ni da takoj po osamosvojitvi sprožila lustracije po vzoru JV Evrope?
Priznati moram, da sem bil ob izjavi Toneta Ropa šokiran. Predvsem zato, ker je bil naš časopis eden prvih, ki je s pisanjem in okroglimi mizami spodbujal stroko naj vendarle poskuša rešiti dvostransko odprto vprašanje meje na morju in na kopnem s pogajanji.
Dr. Dimitrij Rupel je nedavno tega na srečanju z gospodarstveniki v Banki koper dejal, da ne verjame v inscenirane incidente in da je tudi Rop izzival na morju, ko je tam leta 2004 lovil ribe. Slednje verjetno ne bo držalo, saj ribiška ladja ni presegla sredinske črte Piranskega zaliva, kar bi lahko bil povod za kakršni koli incident.
Na tej ladji, oddaljeni kakšnih 300 m od piranskega rta Madona, smo bili tudi povabljeni novinarji.
Na ladji sem Ivu Vajglu tudi nekoliko nediplomatsko dejal, če on kot dolgoletni diplomat sploh razume, da se Hrvati že takoj od osamosvojitve norčujejo iz nas in da jih malo brigajo naše diplomatske note, čimer si seveda nisem prislužil preveč prijaznega odziva.
Še kako drži Ruplova izjava v Kopru, da so se v Piranskem zalivu, kjer skorajda ni več rib, prepirali le ribiči in si trgali mreže, ki pa tudi zaradi nekaj časa nedogovorjene politike sami niso vedeli do kod smejo loviti ribe.
To kar drži kot pribito je, da so si - medtem ko se mi prepiramo in “tuhatamo ” kako in kaj s celovitostjo Piranskega zaliva in tremi zaselki Bužin, Škodelin in Skrile - Hrvati te znamenite zaselke že prisvojili, saj z njimi upravljajo “de facto ”, kar se pa morja tiče, poznajo le sredinsko črto. Le zakaj se torej bojimo sodnih instanc, ki nam bi povedale kje naj bo meja med Hrvaško in Slovenijo v Istri in na morju?
Samo še neutrudni borec za mejo Joško Joras je prepričan, da je v Sečovljah le kontrolna točka in ne mejni prehod. Odgovor na to vprašanje bo že 1. I. 2008 dala schengenska zunanja meja EU, ki bo postavljena točno na mestu kjer je danes - v Dragonji (ne na Kaštelu) in na sedanjem mejnem prehodu v Sečovljah (na sedanji kontrolni točki) kot najbolj zastražena meja. Glede meje na morju pa mejni policisti vedo povedati, da oni pač ne bodo stali s čolni na sredini Piranskega zaliva in preganjali plavalce, saj lahko gibanje v zalivu opazujejo z moderno tehniko in to od daleč.
Tako se počasi končuje tudi poglavje, ki je po dolgih letih mencanja prineslo celo prepir v sam politični vrh.
Franc Krajnc
Slovo od velikega človeka in kristjana Msgr. Alojzija Šuštarja so pokopali v ljubljanski stolnici
Na polnem Pogačarjevem trgu pred ljubljansko stolnico je bila 2. julija 2007 pogrebna slovesnost v slovo najbolj priljubljenemu nekdanjemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu dr. Alojziju Šuštarju. Nadškofa so pokopali v ljubljanski stolnici.
Mašo zadušnico je ob viharnem vetru in dežju vodil kardinal dr. Franc Rode. „Kot ugleden dostojanstvenik s širokimi mednarodnimi zvezami je odprl marsikatero pot našim politikom do svetovnih centrov moči in bistveno pripomogel k slovenski osamosvojitvi", je povedal kardinal dr. Franc Rode. Ljubljanski nadškof Alojz Uran je v zahvalnem govoru poudaril, da je bil nadškof Šuštar velik človek in kristjan, živa priča modrosti in svetosti za naš čas. Poleg predsednika vlade Janeza Janše so se svete maše udeležili tudi predsednik osamosvojitvene vlade Alojz Peterle, predsednik DZ France Cukjati, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ministri in poslanci ter ljubljanski župan Zoran Jankovič.
Vreme
Dolgo suša, potem pa huda neurja
Po skoraj dvomesečni suši je Slovenska Istra doživela viharni krst , ki je 4. julija popoldne prinesel tudi močne padavine, a le za kratek čas. Zemljo je zbilo, dež pa je tudi močno koristil oljkam in trtam. Močni sunki vetra so podirali drevesa, v koprskem pristanišču pa so tako močno premikali veliko nemško ladjo Northern Faith za prevoz zabojnikov, da so se potrgale privezne vrvi. Ena od njih je oplazila 36 letnega častnika, ki je nadzoroval delo mornarjev in ga močno poškodovala. Zaradi hudih poškodb je bil odpeljan v izolsko bolnišnico.
■
60 let Agrarie Koper
Kmetijska zadruga Agraria Koper je 29. junija 2007 proslavili visok jubilej - 60 let zadružništva v Slovenski Istri. Priznanja posameznikom in zahvale občinam.
Proslava je bila pred Agrocentrom v Kopru. Poglavitne prelomnice zadružništva od leta 1947, ko je bila ustanovljena zadruga, je orisal direktor Boris Požar, kije poudaril povezovalno vlogo Kmetijske zadruge Agraria v Slovenski Istri. Zadružništvo je v času svoje rasti doživljalo različna preimenovanja in tudi ne najbolj posrečene integracijske procese, ki so bili plod politike in manj stroke. KZ Agraria s 100 zaposlenimi deluje povezovalno in članom želi pomagati, je poudaril Požar.
Delavce in člane zadruge je pozdravil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Martin Nose, ki je ob tem obljubil, da bo KZ Agraria Koper prejela jubilejno priznanje na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni.
Glede na v zadnjih letih precej drugačno tržno usmerjenost vele-marketov na poceni vele-nakupe tujih pridelkov, ki so morda res cenejši, o kakovosti pa bi se dalo govoriti, so se istrski kmetovalci znašli v še težjem položaju. Znano je, da velemarketi neradi kupujejo pridelke neposredno od posameznih istrskih kmetovalcev (ali nakupe pogojujejo s komisijsko prodajo), zato je KZ Agraria tako rekoč edini garant, da bo istrski kmet (člani imajo prednost) svoje pridelke vendarle prodal.
KZ Agraria premore 6000 m2 pokritih nasadov (Purissima), kjer letno pridelajo približno tri milijone sadik vrtnin in dišavnic ter 5000 sadik oljk, predvsem istrske belice. V Kopru imajo veliko sprejemno skladišče za prevzem pridelkov. Z zelenjavo in sadjem oskrbujejo vso Slovenijo, svoje prodajne prostore pa imajo v Kopru in v obrtni coni v Luciji.
	
Direktor KZ Agraria Koper Boris Požar je podelil številna priznanja in zahvale.
Na slovesnosti so podelili priznanja in zahvale:
Priznanje za dolgoletno poslovno sodelovanje so prejeli:
Avrelijo Bonin Maria Šik Radovan Rajčič Gianfranco Kozlovič Aleš Stepan Renato Zlatic.
Zahvalo za vloženi trud in podporo pri razvoju kmetijstva v Slovenski Istri so prejeli:
Celestin Kozlovič Peter Vrisk Lucijan Korva Mirko Kosmina Občina Piran
Za sladko presenečenje je poskrbelo Turistično društvo Taperin Sečovlje. FOTO: FK- Primorski utrip
Varljivi
občutki
rasti
Medletna stopnja inflacije v Sloveniji se je povečala na 3,6 odstotka, medtem ko se je povprečna stopnja inflacije v območju evra v zadnjem letu znižala z 2,5 na 1,9 odstotka.
To ni šok, smo pa v fazi, ko nam lahko cene zbezljajo izpod nadzora. Le kako cene rastejo, če pa nas trgovci iz dneva v dan zasipavajo s promocijskimi materiali o 50 in več odstotnem zniževanju cen? Ekonomist Mrkaič omenja v Delu, daje sedanja inflacija predvsem posledica našega hitro rastočega gospodarstva, ki seje začelo pregrevati. Sliši se čudno, a je res.
V času priprav na sprejem evra smo morali cene administrativno brzdati, sedaj pa se nam to maščuje. Problem je predvsem stroškovna inflacija; Preveč vloženega dela za prenizko doseženo ceno na tržišču. Premajhna produktivnost in glede na to previsoke plače, ob tem pa še rast cen živil in energije. Problem je v neenakosti ponudbe in povpraševanja.
Rekordna 7,2 odstotna rast BDP (vsi realizirani prihodki na ravni države), s katero se tako vneto hvali vlada, bi nas lahko uspavala, če ne bi vedeli, da je eden od pomembnih virov hitre gospodarske rasti tudi izkazan prihodek graditeljev avtocest, ki jim ga zagotavlja država, ta pa si denar na veliko sposoja v tujini. Malce zaskrbljujoče je tudi povečanje državnega proračunskega primanjkljaja v BDP z ena na ena in pol odstotka.
Incidenti v Piranskem zalivu v letu 2004
V	zvezi z različnimi špekulacijami v medijih o politično spodbujenih incidentih v Piranskem zalivu v jeseni leta 2004 (pred volitvami v Državni zbor) Ministrstvo za zunanje zadeve sporoča naslednje:
Teza o povečanju števila incidentov pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami ne drži. Povezave med volitvami oziroma predvolilno kampanjo in številom incidentov v Piranskem zalivu ni. Neposredno pred volitvami 2004 (september in prve dni oktobra) seje zgodilo 11 incidentov, neposredno po volitvah (v oktobru) pa 15 incidentov.
V	drugi polovici leta 2004 so se zgodili naslednji incidenti:
•	junija: 1 pomembnejši incident
•	julija: 5 incidentov, od teh je bil en sam pomembnejši,
•	avgusta: 4 incidenti,
•	septembra: 9 incidentov, od teh so bili 4 pomembnejši,
•	oktobra (parlamentarne volitve v Sloveniji so bile 3. oktobra 2004):
o pred 3. oktobrom sta se zgodila 2 incidenta, od teh en sam pomembnejši,
o po 3. oktobru se je zgodilo 15 incidentov, od teh 5 pomembnejših in 10 manjših;
•	novembra: 5 incidentov,
•	decembra: 8 incidentov.
60. obletnica Primorskih novic
Za začetek o kulturi
Primorske novice letos praznujejo 60. obletnico in 15. obletnico izhajanja priloge 7. val. Jubilej obeležujejo z nizom javnih razprav pod skupnim imenom valovanja. Osrednjo proslavo obletnice načrtujejo za jesen.
Kdaj so
začele
izhajati
Primorske
novice?
Sogovorniki na prvi javni razpravi PN Edinstvenost in edinost
V atriju regionalnega RTV centra Koper-Capodistria so v torek, 19. junija 2007, pripravili prvo javno razpravo z naslovom Edinstvenost in edinost, Slovenija - kultura -Evropa in nanjo povabili Tonija Biloslava, Martino Gombaz, Aceta Mermoljo, Primoža Beblerja, dr.
Sonjo Ano Hoyer, magistra Boruta Koloinija, Aceta Mermoljo, Jurija Paljka in Nevo Zajc. Pogovor je povezovala Vesna Humar, odgovorna urednica Primorskih novic.
Udeleženci so v uri in pol dolgem medsebojnem dialogu razkrivali svoje poglede na današnji položaj, vlogo ter pomen umetnosti in kulture na Primorskem in vedno znova prihajali
do splošno znanih ugotovitev, da	,	,
tudi kultura in umetnost kot izrazni ™orala "aJh svoje mesto tudi kultura, obliki za uresničevanje svojih kar pa, kot smo lahko slisali, m tako
projektov, razstav, prireditev, izdaje PreProsta Zlast' r'c’ ko |re za namen knjig in podobno, potrebujeta črpanja evropskih sredstev saj je
za določene projekte, ki bi dobili blagoslov evropske komisije v Bruslju, še prej pa seveda od našega ministrstva, treba zbrati goro papirjev. Pa vendarle ni potrebno vedno znova ugotavljati, da je Slovenija majhna država , nepomembna in da je že zaradi tega vse vnaprej izgubljeno. Na osnovno vprašanje, ali bi tudi kulturna sfera znala izkoristiti svojo priložnost z	zanimivimi
projekti, zal nismo dobili odgovora. Slovenija bo namreč lahko v novi finančni perspektivi 2007-2013 za uresničevanje svojih strateških nalog - za spodbujanje podjetništva, inovacije, izboljševanje izobraževalnega sistema in večjo fleksibilnost delovne sile - samo iz kohezijskih evropskih skladov črpala 4,101 milijarde evrov in še dodatno 104 milijone evrov za spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanj a - za čezmejne, transnacionalne in medregionalne projekte. Morda bi se našlo tudi kaj evropskega denarja za primorsko kulturo?
Potem ko je prenehala snemati televizija je besedo dobite sicer ne preveč številna publika. Žal se je diskusija na mah preobrnila v povsem drugo smer in skoraj izgubite kompas. Zdravko Vatovec se je spraševal zakaj ni prisotnih arhitektov, ki bi lahko povedali kaj več o kulturnih spomenikih, in zakaj mu Primorske novice ne objavljajo člankov. Ker ni prenehal z malce pikrimi pripombami, ga je Martina Gamboz (občinska svetnica Piran) morate celo ustaviti. Predstavnika Zelenih Kopra Davida Stepana pa j e zanimalo zakaj se kultura ne oglasi, ko gre za varovanje okolja (morja) pred nevarnostjo postavitve napovednih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in v Žavljah.
Dolgoletni direktor in glavni urednik Tomaž Bizajl in nekdanja odgovorna urednica Zdenka Lovec ter Cveta Guzej Sabadin urednica Sobote.
tržišče, uporabnike, oboževalce - in materialne pogoje za delo. In prav tu velikokrat nastaja problem. Kulturi režejo pretanek kos proračunske Pogače, lokalne skupnosti pomagajo kolikor morejo, sponzorje lahko preštejemo na prste. Kulturni delavci so za svoje delo premalo plačani. Še več, v zamejstvu so že prišli tako daleč, da mora avtor knjige, če želi, da pride do izdaje, kaj tudi plačati!
Zastonj je govoriti o pomenu te ali one prireditve pozivih na ohranjanje kulturne dediščine, edinstvenosti in edinosti (posebnosti in enotnosti), opevanju vrednosti tega ali onega, če potem nekaterih projektov ni mogoče uresničiti tako kot so si zamislili avtorji. Tipičen primer, ki ga je nakazala Neva Zajc, je Primorski poletni festival, ki kljub vsem tegobam po našem mnenju vendarle uspešno životari.
Slovenija se pripravlja na predsedovanje Evropski uniji in na vs op v schengensko območje. EU se znotraj njenega območja odpira (prost pretok blaga in storitev, delovne sile, apitala), a se hkrati z uvajanjem schengenskega režima zapira proti tretjim državam, kar bo že od 1. januarja 2008 nedvomno občutite naša južna soseda Hrvaška.
Časopis z imenom Primorske novice je začel izhajati pred 54 leti (leta 1953) in velja kot naslednik časopisa
Publika je z zanimanjem poslušala problematiko o naši “bogati” kulturi.
Nova Gorica, ki je začel izhajati 8. novembra 1947.
Na Primorskem je že leta 1945 izhajal Partizanski dnevnik v nakladi 7000 izvodov, ki se je po koncu II. svetovne vojne preselil v Trst, katerega naslednik je današnji Primorski dnevnik.
V	Novi Gorici je v času vojne in po osvoboditvi izhajal Soški tednik (pozneje Soča), v Ajdovščini pa glasilo Primorska borba.
V	Novi Gorici je 8. novembra 1947 začel izhajati časopis z imenom Nova Gorica (sprva kot 14-dnevnik, nato pa kot tednik) in je že leta 1950 dosegel za tiste čase visoko naklado 10.000 izvodov. Prvi urednik časopisa Nova Gorica je bil Janko Kralj. Na Koprskem je za kratek čas leta 1950 začet izhajati Istrski Tednik, ki se je 4. 1. 1952 zlil z novim časopisom za koprsko območje - Slovenskim Jadranom.
V	Novi Gorici je, kot smo omenili, medtem izhajal časopis Nova Gorica, ki so mu leta 1953 dali nekoliko širše zastavljeno ime - Primorske novice. Od takrat torej ime Primorske novice. Prava prelomnica v informiranju na Primorskem pa v bistvu nastane šele leta 1963, ko je Okrajni plenum SZDL sprejel odločitev o združitvi koprskega in goričkega okraja s sedežem v Kopru. Okrajni plenum je 13. aprila 1963 ukinil Slovenski Jadran in nastalo je enotno glasilo koprskega okraja SZDL z nespremenjenim imenom Primorske novice s koprsko in goriško izdajo.
enotnem evropskem prostoru bi
Franc Krajnc
Hoteli Bernardin
Podjetje je zmagalo v drugem delu spora „Time Sharing"
Najprej je moralo nekdanjima poslovnima partnerjema plačati 313 milijonov nekdanjih slovenskih tolarjev v obliki provizije, nemško podjetje MNF pa je hotelo izterjati še dodatnih 23, 4 milijona nemških mark kot odškodnino za domnevno izgubo dobička.
Predsednik uprave Hotelov Bernardin mag. Čedomil Vojnič je na skupščini delničarjev (27.junija2007) obvestil lastnike, da seje po 16 letih pravnomočno zaključil pravdni spor v zvezi z dolgoročnim zakupom (Time Sharing) in posledično tudi z zadnjim visokim tožbenim zahtevkom nemškega podjetja MNF.
Leta 1990 sta dve tuji podjetji (MNF GmbH iz Nemčije in Masterplan Enterprises Ltd iz Londona) sklenili s Hoteli Bernardin posel o zakupu nastanitvenih zmogljivosti Hotelov Bernardin za določen čas. Obetavni posel se ni izšel, zato je Čedomil Vojnič konec leta 1990 pogodbo enostransko prekinil. Podjetji sta se pritožili in višje sodišče v Kopru je dosodilo, da morajo Hoteli Bernardin plačati partnerjema pripadajočo provizijo za izvršene posle v znesku tedanjih 313 milijonov slovenskih tolarjev. Podjetje je plačalo, kar pa je seveda močno zmanjšalo poslovnih uspeh v letu 2002. Nemško podjetje MNF se kot kaže s tem ni zadovoljilo in je terjalo še dodatnih 23,4 milijona nemških mark za domnevno izgubo dobička, kar j e sicer praksa v podobnih sporih. Koprsko višje sodišče je ta zahtevek zavrnilo. Pritožba ni možna in ta zadeva je končana.
Na skupščini Hotelov Bernardin so obravnavali tudi poslovanje podjetja v letu 2006, ki je bilo zelo dobro. Bilančni dobiček v letu 2006 je znašal 1,306.887,68 evrov in ga po sklepu skupščine ne bodo razdelili. Skupščina je podelite razrešnico članom nadzornega sveta in upravi družbe, s katero potrjuje, da je bilo delo organov družbe in uprave v prejšnjem poslovnem letu v redu. Na dva sklepa je bite napovedana izpodbijana tožba s strani pooblaščenca Triglav Naložbe, d.d., ki se verjetno ne strinja, ker ne bo dividend?
Franc Krajnc
SKUPŠČINA DELNIČARJEV ISTRABENZ TURIZEM, d.d.
Glavni delničar družba Istrabenz d.d. »iztisnil« male delničarje in bo tako postal 100 - odstotni lastnik kapitala družbe Istrabenz Turizem d.d.
9. julija 2007 je bite v portoroških hotelih LifeCLass 15. seja skupščine delničarjev družbe Istrabenz Turizem d.d.
Skupščine se je kot večinski delničar udeležite le družba Istrabenz, d.d., ki razpolaga s 728.975 delnicami, kar predstavlja 95.57% osnovnega kapitala.
Na skupščini so bili sprejeti vsi predlagani sklepi, ki so bili objavljeni v sklicu skupščine dne 7.6. 2007. Sklepi so:
-	skupščina potrdi letno poročilo;
-	uporaba bilančnega dobička za leto 2006 ter podelitev razrešnice organom vodenja in nadzora:
o bilančni dobiček družbe v znesku 16.761.839,37 € se uporabi v namene prenesenega dobička v znesku 16.761.839,37 €; o skupščina podeljuje nadzornemu svetu razrešnico za poslovno leto 2006; o skupščina podeljuje upravi razrešnico za poslovno leto 2006; o skupščina podeljuje upravnemu odboru razrešnico za poslovno leto 2006;
-	delnice manjšinskih delničarjev se prenesejo na glavnega delničarja; denarna odpravnina za manjšinske delničarje je 79,00 EUR za vsako delnico;
-	za revizorja družbe za poslovno leto 2007 skupščina imenuje revizijsko družbo KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o., Železna cesta 8a, Ljubljana.
Razlogi za iztis preostalih delničarjev
Namen izključitve manjšinskih delničarjev je bila pridobitev 100-odstotnega deleža glavnega delničarja v osnovnem kapitalu dmžbe ISTRABENZ TURIZEM d.d. To bo glavnemu delničarju omogočilo samostojno aktivno vodenje, nadziranje in upravljanje ciljne družbe obenem pa dopuščalo poslovodenje družbe v skladu z začrtano skupno strategijo razvoja turistične dejavnosti znotraj skupine ISTRABENZ. Družba ISTRABENZ TURIZEM d.d. je sredi procesa intenzivnega investiranja (stari hotel Palače), reorganizacije in vzpostavitve enotnih funkcij, katerih cilji so rast prihodkov, zmanjševanje stroškov in še učinkovitejši nastop na trgu, večja dobičkonosnost obstoječega poslovanja, uvajanje novih produktov in bolj racionalna izraba poslovnih sredstev. Zaradi teh procesov je družba izpostavljena dodatnim tveganjem, kiji želi Istrabenz, d.d. kot delničar, kije takšne odločitve podpiral, v celoti prevzeti nase.
Razlog za izključitev delničarjev j e tudi njihova razpršenost, ki vpliva na vodenje družbe in obseg opravil v zvezi z zadevami delničarjev, skupščinami družbe in podobno. Glavnemu delničarju se zdi primemo, da v dmžbi ISTRABENZ TURIZEM d.d. pridobi 100-odstotni delež, s čimer se zagotovi stabilno, enotno in koherentno vodenje družbe ISTRABENZ TURIZEM d.d.
Primernost višine denarne odpravnine za delnice ISTRABENZ TURIZEM,
cLd.:
Holdinška dmžba ISTRABENZ d.d. je pri določitvi ponujene cene za posamezno delnico HRPG dmžbe izdajateljice ISTRABENZ TURIZEM d.d. upoštevala Poročilo o ocenjevanju vrednosti lastniškega kapitala ISTRABENZ TURIZEM d.d. na dan 31.12.2006, ki jo je izdelala dražba TESEUS d.o.o., in ki kot ustrezno vrednost 100-odstotnega lastniškega kapitala dražbe na dan 31.12.2006 ocenjuje na 59.433.000 € oziroma 77,90 € na delnico.
Dražba ISTRABENZ d.d. predlaga kot primemo denarno odpravnino, ki naj se izplača manjšinskim delničarjem, ceno v višini 79,00 € za delnico HRPG. Dražba ISTRABENZ d.d. je mnenja, daje taka ponujena denarna odpravnina primerna ter da upošteva premoženjsko in profitno stanje dražbe v trenutku, ko skupščina ISTRABENZ TURIZEM d.d. sprejema sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev, to je dosedanje poslovanje in premoženje dražbe, njene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter strategije nadaljnjega poslovanja dražbe.
nmmmi
ttme® mmssnm
MA METULJEVIH KRILIH
Zaključni nastop Plesne skupine Metulj iz Pirana navdušil obiskovalce
Pod skupnim imenom Pomlad z metulji so se na odru portoroškega Avditorija (27. maja) predstavile	številne
plesalke; pripravnice, mlajše skupine, srednje skupine I, starejše skupine in z različnimi plesnimi umetniškimi figurami navdušile gledalce.
Plesne skupine so sicer že nastopale na različnih krajih, tokrat pa so se predstavile v Avditoriju in tako zaključile svoj tradicionalni plesni projekt. Prisotne je pozdravila Elizabeta Fičur in povedala, da se je skupina v letošnjem letu že udeležila območnega in regijskega srečanja plesnih skupin in bo skoraj zagotovo izbrana tudi za nastop na državnem srečanju plesnih skupin Slovenije. Udeležili so se tudi mednarodnega plesnega tekmovanja 25. Trofeo Intemazionale Regione Friuli Venezia Giulia v Lignanu Sabbiadoro v Italiji, na katerem je tretje mesto v kategoriji junior osvojila Romana Fičur s plesno točko Kača. Plesna skupina Metulj Piran se bo julija skoraj zagotovo udeležila plesnega tekmovanja v Avstriji, decembra pa nas bodo ponovno razveselili s plesno pravljico. Elizabeta Fičur je pozdravila predstojnico Urada za družbene dejavnosti Občine Piran Lado Tancer in najavila tudi podelitev priznanj članicam za 5 in 8 let delovanja v skupini.
Priznanje za 5 let uspešnega dela in prizadevnega delovanja v Plesni skupini Metulj so prejele:
Romana Fičur, Ana Katarina Žganjar, Sara Grižon in Tejka Lavrič.
Priznanje za 10 let uspešnega in prizadevnega delovanja v Plesni skupini Metulj je prejela Dezire Mohorčič.
Elizabeta Fičur se je po uspešni prireditvi zahvalila tudi koreografinji Nataši Pogačar in mentorici umetniški vodji Lidiji Pogačar, ki vodi piransko skupino že dolgih 47 let. Organizatorji prireditve so bili. KD Plesna skupina Metulj Piran, ZKD Karol Pahor Piran, JSKD in Avditorij Portorož.
FOTO: FK-Primorski utrip.
VRHUNSKI KONCERT V PIRANU
Na osrednji prireditvi v počastitev 16. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije in ob zaključku predsedovanje Zvezne republike Nemčije Evropski uniji sta na Tartinijevem trgu v Piranu, 21. junija 2007, nastopila Orkester Slovenske vojske in Orkester Heeresmusikkorps 14. iz ZRN.
Skupno glasbeno prireditev si je ogledal tudi veleposlanik ZRN v Republiki Sloveniji dr. Hans - Joachim Goetz, ki ga je v občinski palači sprejel piranski župan Tomaž Gantar. Visokemu gostu s spremstvom je na kratko predstavil tudi Občino Piran.
Tomaž Gantar je v pozdravne nagovoru pred začetkom koncerta na Tartinijevem trgu dejal, da je “Slovenija v svoji kratki zgodovini po	osamosvojitvi
dokazala, da premore več razsodnosti in zrelosti, kot gre pripisati njenim rosnim letom. Prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo smo izvedli preudarno in brez velikih pretresov. Ohranili smo evropsko raven socialne države, še razumno stopnjo dohodkovne neenakosti ter stabilno gospodarsko rast. Dokazali smo, da znamo sodelovati v mednarodni skupnosti, tekmovati na svetovnem
tržišču in tudi z lastnimi
oboroženimi silami oditi tja, kjer lahko s svojo navzočnostjo prispevamo k miru in spoštovanju človekovega dostojanstva, svoboščin in pravic”.
Veleposlanik Hans - Joachim Goetz seje zahvalil za topel sprejem v Piranu in zaželel Sloveniji uspešno predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008.
Slovenskemu vojaškemu orkestru, kije bil ustanovljen aprila 1996, je na nastopu v Piranu dirigirala Andreja Šolar. Vojaški orkester 14 - Das Heeresmusikkorps 14, je bil ustanovljen 1. aprila 1991 v Neubrandenburgu v ZRN. Sestavljajo ga pretežno poklicni vojaki zvezne armade (Bundesvvehr). Od 1. marca 2001 vodi orkester podpolkovnik Karl Kriner. Orkestra sta na koncu zaigrala skupno skladbo in si prislužila velik aplauz.
FOPTO: FK-Primorski utrip.
Koncert ob ioo-letnicj rojstva Marjana Kozine
w
LfU W
Portoroški zbor (predsednica Darinka Čoga) je v Kozinovi ulici ti v Luciji v nedeljo, 24. junija 2007, s pomočjo Avditorija in Občine Piran priredil jubilejni koncert v spomin na preminulega skladatelja Marjana Kozino, ki je v zadnjem obdobju svojega življenja živel in ustvarjal v občini Piran in je f s svojimi skladbami obogatil slovensko kulturno zakladnico.
Za
Jjg
JE
.
X
<

\
Matija Bari - Kekec.
Letos namreč mineva 100 let od zbor Senožeče, ki mu dirigira Ada ( njegovega rojstva. Poleg Portoroškega Škamperle.	1
pevskega zbora pod vodstvom Na koncertu so toplo pozdravili tudi 1 Oskarja Trebča sta nastopila še ženski Matijo Barla, ki je pred petdesetimi, Komorni zbor Iskra Bovec, ki ga leti igral Kekca.	,
vodi Urška Kralj in mešani pevski FOTO: FK-Primorski utrip.
■ W
Povezala jih je pesem	^
25 let pevske skupine Savrinke
Kulturno društvo Sloga Sv. Peter je v tamkajšnjem Kulturnem domu, 29. junija 2007, priredilo lepo domačo proslavo ob 25. obletnici delovanja ženske pevske skupine Savrinke, ki nas vedno znova razveseljujejo s svojim uglajenim domačim petjem. Podžupan Občine Piran Denis Fakin je Kulturnemu društvu Sloga, v okviru katerega deluje ženska pevska skupina, podelil občinsko plaketo. Benjamin Makovec je podelili Gallusove značke. Večerni program je povezovala Barbara Guzič.
Savrinke so slavile svojih 25 ustvarjalnih let.
Dvorana je bila nabito polna obiskovalcev.
Podžupan Denis Fakin je Savrinkam izročil občinsko plaketo.
V Svetem Petru pa znajo! To bi bil najkrajši komentar o prireditvi, ki smo jo z zanimanjem spremljali v nabito polnem Kulturnem domu v Sv. Petru, kjer so gledalci s ploskanjem pozdravili nastope različnih skupin v čast jubileju Šavrink, kijih že 25 let povezujeta ljubiteljska kultura in izvirna domača pesem. Savrinke z domačimi ljubkimi pridevki (predstavil jih je Vili Špeh); Anamarija Grižon (Šikurka,Tola), Ana Vuk (Anča Šekoca), Ana Prodan (Prodanka, Kamaradka), Nadja Grbac (od Pina Kučkiča), Nerina Špeh (Ameška), Danjela Prodan (Kortežanka), Ana Grižon (Ameška) in Jelka Grižon (Nuglšca) so z vrtnicami v rokah sedele na častnem mestu na odru in vsaj na začetku jim ni bilo treba prepevati, saj so to namesto njih storile različne pevske skupine; Kantadore, S tu ledi iz Trsta, Hrušiški fantje, Svitek, Pergula in harmonikarji iz Sv. Petra. Čisto ob strani na odru so stale mlade lepe Savrinke, med njimi tri hčere starejših Šavrink, ki bodo morda nadaljevale bogato tradicijo pevskih in kulturnih nastopov, morda že res malce utrujenih naših Šavrink.
Na odru je bilo izrečenih veliko pohvalni besed. Za njihova prizadevanja v teh dolgih letih nastopov so se jim zahvalili podžupan Občine Piran Denis Fakin, ki jim je izročil občinsko plaketo (pozneje se jim je pridružil tudi župan Tomaž Gantar), Benjamin Makovec, ki je podelil Gallusove značke, pisatelj Marjan Tomšič, Emil Zonta, predsednica KD Sloga Sv. Peter Liljana Špeh in drugi.
Jubilejno torto je svečano prerezala Nadja „„„„	„ .
Grbac	rUtO: rK Primorski utrip.
Savrinke je predstavil Vili Špeh.
Mlade bodoče velike Savrinke.
rognjemet.\
Pravo
presenečenje
je bil tudi
relativno
Roze za pisatelja Marjana Tomšiča, ki je napisal knjigo o Savrinkah.
Odljčma komedija tasa PUR DIR (Pusti, maj kar govorijo)
Režija: Ruggero Pag m
' piranskem Gledališču Tartini so v soboto, 16. junija, priredili odlično, programsko nekoliko dopolnjeno, komedijo Lasa pur dir v dveh dejanjih - m navdušili publiko.
V mestecu srednjeveško-beneškega videza, kot je Piran, zlahka nastanejo egende v povezavi s kakšnim dogodkom, ki je vzbudil zanimanje meščanov, a so lahko “obirali” tega ali onega. Tako j e nastala tudi gledališča zgodba Lasa pur dir. Ze od daljnega leta 1400 se na Mandrač (danes Tartinijev trg) odpira stavba v gotsko-beneškem stilu (Benečanka), katero večina - zaradi napisa, ki se razteza nad grbom družine Del Bello - pozna kot hišo “Lasa pur dir”, pusti naj kar govorijo.
^ovor' 0 mladeniču Marku plemenitega rodu, ki gre iskat srečo na zhod, a ga na morju ujamejo gusarji in ga prodajo kot sužnja kadiju na Jaffi. o se vrne si zaželi življenjsko družico. Zaljubi se v mlado dekle revnega stanu, kar pa je bilo za takratne čase nekaj nenavadnega, dovolj za ugibanja, obrekovanja... Dovolj tudi za najmlajšega igralca Marca Del Bello, ki je na o ru večkrat duhovito nastopil z besedami: “Nel mio paese queste cose non succedono”. V moji deželi se take stvari ne dogajajo.
materska gledališka skupina Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana se ahko upravičeno ponaša z več kot petdesetletnim delovanjem. Nastala je v okviru takratnega piranskega Italijanskega kulturnega društva. V zadnjih letih sojo vodih Ondma Luša, Marija Palakovič, Luisella Ravalico, Nives Zudič in Ruggero Paghi. V skupini deluje okrog 20 članov.
Lažne prijave vzamejo resno
Na koprskem sodišču so bile doslej že tri lažne prijave o nastavljeni bombi
Kot piše v policijskem sporočilu, ki so ga povzeli vsi primorski mediji, seje zadnji tak primer lažnega obvestila iz telefonske celice na številko 113 zgodil 4. julija ob 8.24. Neznanec je sporočil, daje na sodišču v Kopru nastavljena bomba. Več policistov je nemudoma odhitelo na kraj in zavarovalo okolico z dostopi do objekta, izpraznilo zgradbi sodišča in uprave OMV, zaposleni pa so se lahko vrnili na delo ob 9.26 uri, ko je bil zaključen temeljiti pregled objekta. Bombe ni bilo, kakor tudi nikjer doslej ob takih najavah. Neznanec, ki sije privoščil to neslano šalo, je z lažnim preplahom povzročil kar veliko dela policistom, pa tudi nagnal strah v kosti uslužbencem na sodišču in v upravi OMV, da ne omenjamo stroškov, ki so kar veliki. Kriminalisti v vsakem primeru zadevo resno raziskujejo in lahko se zgodi, da bodo osebo tudi odkrili, kot je bil že primer v Trbovljah. Neodgovornega “telefonista” čaka visoka kazen.
Zanimivo pa je, kako bi lahko nekdo kar tako z lahkoto prinesel bombo v sodniško stavbo, če pa varnostniki vsakogar, ki vstopi, do tal rengensko pregledajo. Praviloma tudi tiste, kijih poznajo, na primer novinarje, ki želijo spremljati obravnave v sodnih dvoranah.
Grenka izkušnja izolskega svetnika
Na svoji koži je občutil kako deluje lokalna politika. Tožbo zoper Občino je na prvi stopnji izgubil.
Izolski občinski svetnik LDS Robert Mulec je za trenutek protestno zapustil
Na fotografiji Primorskega utripa: Občinski svetnik LDS Izola Robert Mulec zapušča sejo.
sejo, ker na občinskem svetu ni uspel s pritožbo o razpustitvi delovnih teles. Četrta seja izolskega občinskega sveta (28. junija) je na začetku potekala nekoliko nervozno, ko je občinski svetnik LDS Robert Mulec najprej zahteval odložitev točke dnevnega reda in seznanil občinski svet, da je vložil pritožbo na upravno sodišče zoper sklep Občinskega sveta Občine Izola o razpustitvi delovnih teles (razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja). Odlično pritožbo, ki jo je delno prebral na seji, mu je verjetno sestavil kakšen dober odvetnik. Skliceval se je tudi na članke v medijih češ, da naj bi bila razrešitev delovnih teles nezakonita. Povedal je, da v občinskih predpisih niso našli nobene pravne podlage za razpustitev delovnih teles občinskega sveta. Nič ni pomagalo. Občinski svet se ni oziral na pripombe in grožnje svojega (morda sedaj že nekdanjega zaveznika) o že poslani tožbi na upravno sodišče - in je gladko izglasoval nove odbore in komisije. Robert Mulec je za hip protestno zapustil sejo in se pozneje vrnil. Občinski svetnik Mulec je sedaj na svoji koži občutil kako uspešen ali neuspešen je lahko politični boj na lokalni ravni, ki ga je še pred kratkim bila nesojena županja Breda Pečan, ko ji je on veselo bral levite.
Izola
Bojan Zadel je podžupan
Župan Občine Izola Tomislav Klokočovnik je predlagal, Občinski svet pa na 4. izredni seji (28. junija 2007) sklenil, da je od tega dne dalje poklicni podžupan Občine Izola Bojan Zadel iz Izole, Strma pot 15, s čimer se je hkrati odrekel delu gradbenega inšpektorja.
Pobude in predlogi piranskih občinskih svetnikov
SDS predlaga ponovno izhajanje Portorožana
Občinska svetnica SDS Piran Vladimira Čerin je na 7. redni seji občinskega sveta Piran (3. julija) dala pobudo za ponovno izhajanje Portorožana, glasila KS Portorož. O pobudi naj bi se pogovarjali na izvršilnem odbom stranke. Z glasilom, ki ni varčevalo s kritiko, ki je občasno mejilo na kritizerstvo prejšnje oblasti, so bili očitno zadovoljni. Očitno je bilo to nekaterim zelo opozicijskim dejavnikom zelo všeč.
Ker tu in tam še krožijo govorice, da je Portorožana ukinil novi župan, je treba še enkrat poudariti resnico o tem glasilu. Portorožan je kar nekaj mesecev izhajal nezakonito, ker ni bil vpisan v razvid medijev (izhajanje je do ureditve formalnosti z odločbo prepovedal medijski inšpektor), nadzorni odbor Občine je ugotovil, da je KS napačno (nezakonito) uporabljala finančna sredstva za njegovo izhajanje. Predlagal je celo odvzem določenih pristojnosti bivši predsednici Sveta KS. Portorožana ni ukinil Tomaž Gantar pač pa Svet KS na sej i z glasovanj em 4:2. Župan je Čerinovi odgovoril, da je portoroška KS pravna oseba in lahko izdaja svoje glasilo, če to želi in če ima zagotovljena sredstva. Občina Piran očitno ni pripravljena sofinancirati morebitnega ponovnega izhajanja Portorožana, ker je medtem že začela izdajati svoje občinsko glasilo Solni cvet.
Pobuda svetnika LDS Saša Šramla
Sponka TV naj prenaša seje tudi po septembru
Občinski svetnik LDS Piran in nekdanji profesionalni podžupan Sašo Šramlje na seji občinskega sveta Piran pod točko pobude in predlogi dal pobudo naj Sponka TV tudi po izteku pogodbenega roka prenaša seje občinskega sveta in menil, daje gledanost sej kar velika.
Pogodba med podjetjem Domates d.o.o in Občino Piran o plačanem prenosu sej občinskega sveta Piran prek kabelske TV Sponka, ki jo je podpisala nekdanja županja Vojka Stular, poteče septembra letos. Kaže, da nova občinska oblast ni več pripravljena plačevati teh prenosov in tozadevno podaljšati pogodbe, ker menijo, da lahko Sponka TV, če je zainteresirana za gledanost, seje prenaša brezplačno, kajti sicer bi bila v primerjavi z ostalimi mediji v ugodnejšem položaju. Vsi pri tem nekaj pozabljajo, da občinski svetniki, če vedo, da jih opazuje oko kamere, nastopajo bolj pazljivo in všečno.
Pobuda svetnika Piran je naš Boruta Valenčiča
Iz proračuna več denarja za obolele mačke
Občinski svetnik Občine Piran Borut Valenčič je dal pobudo naj Občina zagotovi dodatno iz proračuna 2000 evrov za preventivne ukrepe zaradi večjega števila obolevnosti tavajočih mačk, ki so zbolele tudi za mačjim aidsom.
DeSUS Piran sprašuje:
Kdo seje pritožil zaradi gradnje doma upokojencev v Luciji?
Občinska svetnica DeSUS Piran Stanislava Premru Lovšin je na seji občinskega sveta želela dobiti odgovor kdo neki seje pritožil glede gradnje doma upokojencev v Luciji. Zupan Tomaž Gantar ji ni mogel takoj odgovoriti, ker o tem naj ne bi bil seznanjen. Je pa zato odgovoril svetnik LDS Klavdij Mally in dejal, da naj bi pritožbo oziroma pobudo za obnovo postopka v imenu društva (imena ni povedal) s Seče dal odvetnik Capuder. Župan je odgovoril, da zaradi tega ne vidi nobenega razloga, da se gradbena dela, ki sedaj tečejo nemoteno naprej, ne bi nadaljevala. Kot je znano naj bi bil dom za starejše občane v Luciji nared spomladi 2008.
Jana Tolja - Strmole
Vem, da je zapihal nov veter
Vetrovno bo, takšen je bil novi slogan kongresa LDS v Žalcu 30. junija letos. Pomen slogana razumemo Primorci po svoje. Veter namreč razpiha še zadnje oblačke, ki zastirajo nebo in očisti zrak, da lažje zadihamo.
Seje kaj podobnega zgodilo z LDS?
Ne vem. Vem le, da je zapihal nov veter, svež, mlad in predvsem ženski. Prelomnica v moško naravnani LDS, prelomnica v politični miselnosti in načinu delovanja, a kljub vsemu nadaljevanje zastavljene poti.
Povezava novega in svežega, ki ga predstavlja predsednica Katarina Kresal z ustaljeno in preverjeno staro LDS- ovo politiko v osebi dr. Slavka Ziherla, našega novega podpredsednika, zagotavlja mehak prehod v novo obdobje politike LDS-a. Odmika se od Kebrovega Manifesta in postavlja v ospredje ekonomski razvoj.
Katarina Kresal je na kongresu predstavila jasno in odločno vizijo delovanja stranke v bodočnosti in obljubila, da bo stranko ponovno pripeljala na vrh.
Zadnje meritve javnega mnenja ji dajejo prav, a do volitev je še dolga pot.
Za dosego svojega cilja se bo upirala na tri osnovne dejavnike:
1.	trdo delo
2.	dober tim
3.	jasne vizije
Da zna trdo delati, o tem ne dvomim, da ima jasne vizije ,smo razbrali iz programa, kar se pa tima tiče, ji moramo pustiti še nekaj časa, a le do konca poletja.
Do takrat bo namreč pihal rahel maestral, jeseni pa nam lahko zagode že kakšna močna burja in nam tako prekriža račune.
Šalo na stran, čas je, da se končno postavimo na noge, dovolj smo se smilil samim sebi.dovolj časa smo imeli, da razčistimo vsa notranja nesoglasja. Narejen je bil viden premik tudi v razmišljanju, ženska na čelu ene intelektualno najmočnejših strank v Sloveniji je presedan, ki ga moramo dobro izkoristiti.
Prednost, ki jo Katarina Kresal prinaša v politični prostor, je ravno v njeni politični neobremenjenosti. Ni ne Ropova, ne Kacinova, ne od ene ali druge struje, je samosvoja.
Kako razmišlja, je jasno pokazala s svojim nastopom na kongresu, je odločna, trdo stoji za svojimi stališči, predvsem pa ji je dovolj Janševe vlade. Dovolj vzrokov, da se bo potrudila in
naredila vse, da LDS-u vrne ugled. Nič zato, če jih je veliko izstopilo iz vrst LDS, čas je da se začenja LDS pomlajevati, nove ideje in novi izzivi so nam v tem trenutku potrebni.
Ne smemo se ozirati več v preteklost, naredili smo ogromno za to Slovenijo, to	nam
priznavaj o celo politični nasprotniki, a po 12 letih vladanja, so nas Slovenci 6 imeli dovolj.
Tako je politiki, tako je tudi prav.
In kaj želi Katarine Kresal narediti na političnem prizorišču :
L pospešiti razvoj za konkurenčno gospodarstvo in postati dražba blaginje
2.	dvigniti kakovost življenja in kulturo bivanja in živeti zdravo življenje
3.	odpreti prostor mladim in ženskam in spoštovati nove ideje
4.	prispevati k vključujoči dražbi in voditi strpen dialog
5.	evropeizirati slovensko politiko in ostati svetovljani
in kako bomo to storili:
-	izdatke v zvezi z izobraževanjem in zdravjem zaposlenih bomo priznali kot strošek podjetja
-	vztrajali bomo pri razbremenjevanju davkov visoko kvalificiranega kadra
-	ukinili bomo dvojno obdavčitev pri dobičku od kapitala, pod pogojem, da se razdeljeni dobiček re-investira
-	omogočili, da podjetje del dobička nameni za štipendije v ustanove iz katerih pridobivajo kadre, ter za financiranje raziskovalnega dela v inštitutih
-	stimulirali zaposlene pri udeležbi na dobičku
-	ukinili davek na kapitalske dobičke, kijih ustvarjajo podjetja
-	uvedli ničelno stopnjo davka za dohodke, ki jih tuji državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji dosegajo izven Slovenije
-	demonopolizirali in deregulirali uporabo zemljišč za stanovanjske in poslovne namere ter tako spodbujali nižje cene domovanj in poslovnih prostorov
-	prodali tisto državno premoženje, kjer potekajo ekonomske aktivnosti,
ki so lahko podvržene tržnim zakonitostim
- nastopili proti vsem monopolom in preprečevanjem konkurence in prostega vstopa na vseh področjih, kjer profesionalna združenja neupravičeno ovirajo konkurenco
Prizadevala pa si bo tudi, da bo LDS
postala največja borka za dražbo znanja, kjer bo pravica do izobraževanja in znanja dostopna vsem.
Posebno področje pa bo področje pravične dražbe, pravne države in načelo modernega vladanja. Medgeneracijska solidarnost je način, da mladim ne odvzamemo brezskrbnega otroštva , starejšim pa ne zagrenimo poznih let. Le ekonomsko trda dražba in socialno občutljiva država lahko to doseže.
Takšna zdrava in vama dražba lahko spoštuje človekove pravice - vsakega posameznika, vseh družbenih skupin, vseh manjših, starejših in bolnih, ogroženih. To mora postati postulat naše liberalno-demokratske politike.
Težko ji je oporekati, zastavila si je ambiciozen program, na nas liberalcih pa je , da ji pomagamo realizirati program tako, da postanemo ekonomsko uspešna in socialno občutljiva dražba.
In za konec, ni nam treba plezati na vrh sveta, tudi svetilnikov v temi ni potrebno prižigati, dovolj je, če damo vsakemu izmed nas možnost, da se razvija, da si izbere cilje in pot, ki so za vsakega posameznika najpomembnejši. Dovolj je , če si drznemo. Dovolj , če nam država to omogoči.
Kresalova si želi naše pomoči, naših idej in podpore. V uvodnem stavku svoje predstave je dejala : »Zdaj sem tu, vaša sem - a danes moram dokazati, da si to tudi zaslužim«.
In ker smo jo na kongresu z tako veliko večino sprejeli medse, dokažimo, da smo to resno mislili, pustimo naše razprtije ob strani in obrnimo nov list v zgodovini LDS -a.
. W
primorski u¥p
PRENOVILI IN OZELENILI SMO Jeseni selitev piranske HOTELSKO NASELJE BERNARDIN policijske postaje v Lucijo
V Hotelih Bernardin so na poletno turistično sezono pripravljeni s številnimi novostmi, prenovami in posodobitvami. Mnogi gostje in naključni obiskovalci ter sprehajalci so navdušeni in pozitivno sprejemajo ureditev okolice in hortikulturno urejenost hotelskega kompleksa.
Z obnovo mandrača in prenovljeno luko je narejen velik estetski premik v hotelskem naselju. Novo urejeni so privezi za plovila, ki so namenjeni predvsem hotelskim gostom. Betonski tlak je zamenjan z reliefno opečnatim in vzdolž mandrača j e z mediteranskim rastlinjem zasajeno novo področje, ki ustvarja svež in naraven ambient. Zabava za goste pa se bo odvijala na novi, s plesiščem urejeni terasi restavracije Taverna Mediteran.
V granit in steklo je odeta recepcija Hotela Vile Park, ki se ponaša še z zadnjo v celoti obnovljeno Vilo Galeb z 32 sobami. 30 let staro betonsko konstrukcijo je zakrila opečnato rdeča tasada hotela Histrion, v katerem so hdi na novo izgrajeni trije apartmaji na sončni legi z enkratnim pogledom na Portoroški zaliv, namenjeni predvsem družinam.
P°d Grand hotelom Bernardin je Posodobljena plaža, ki je zaradi svoje atraktivne lege in čistega morja vabljiva tako za goste hotela
kot zunanje obiskovalce. Tik ob sprehajalni promenadi je na novo urejen dodaten Tropic bar.
Navedene investicije so bile izvedene v obdobju januar-april 2007, skupna vrednosti 4 milijone evrov.
Kratek pregled vseh investicij:
-	Obnova Vile Galeb in recepcije hotela Vile Park -Prenovljenih je 32 sob in urejen je vhod v recepcijo z novim granitnim tlakom in razsvetljavo.
-	Izgradnja desetih nadomestnih bivalnih enot za zaposlene
-	Izgradnja treh apartmajev na terasah hotela Histrion -na
3.nadst. apartma v velikosti 102m2, opremljen na nivoju kakovosti Grand hotela Bernardin, na 2.nadst. sta urejena dva apartmaja, z možnostjo vezanih sob, v velikosti 68m2 namenjena 4-članskim družinam.
-	Obnova fasade hotela Histrion
30 let stara betonska konstrukcija hotela je obnovljena, vključno s celotno razsvetljavo balkonov.
-	Obnova mandrača ureditev privezov za plovila, odstranjen je betonski oder in vzdolž mandrača je z mediteranskim rastlinjem zasajeno novo območje, ki ustvarja svež in naraven ambient.
-	Obnova ploščadi v Laguni Bernardin
-	Ureditev terase restavracije Taverna Mediteran
-	Posodobitev plaže Grand hotela Bernardin Zamenjava balkonskih oken v Grand hotelu Bernardin
-	Parkirni in video nadzorni sistem hotelskega kompleksa - 1500 razpoložljivih parkirnih mest ob velikih dogodkih ne zadostuje za vse obiskovalce in goste, zato smo v skladu z zazidalnim načrtom vzpostavili:
o ureditev parkirnega sistema kompleksa z namestitvijo zapornic,
o uvedba video nadzora nad parkirišči
Petra B. Zabukovec
Nov pakirni režim v hotelskem kompleksu Bernardin
29. junija 2007 je pričel delovati nov parkirni režim v hotelskem kompleksu ernardin, z namenom, da se vzpostavi red in zagotovi več parkirnih mest gostom 1,1 obiskovalcem hotelskega kompleksa. Vsa parkirišča v lasti podjetja so ograjen z avtomatskimi zapornicami, parkirnimi blagajnami in video nadzorom.
Družba Hoteli Bernardin, d.d., razpolaga s 1500 parkirnimi
mesti na štirih sklopih parkirišč,
,a?P°r.ejenih na različnih Pj'aciJa v hotelskem naselju;
~ parkirišče na zgornjem glavnem vhodu v kompleks, parkirišče na spodnjem g vnem vhodu v kompleks, p , . §araža pri hotelu Vile _ /n novo parkirišče in P4 paikinšče nad Grand hotelom Bernardin.
GosU hotelov in registrirani udeleženci im^reS°V ter opalih dogodkov ,, 1°, na razpolago brezplačno P^kirišč. Ravno tako imajo go ovij eno brezplačno parkiranje obiskovalci Lagune Bernardin in is ovalci plaž ob nakupu dveh
,	.	lian upu uvcu
prvTura Ozl[omaob najemu dveh rekvizitov za plažo (ležalnik, senčnik). Za ostale koristnike parkirišč je brezplačna goste parklranJa- Parkirišče nad Grand hotelom Bernardin s 430 parkirnimi mesti je rezervirano izključno za hotelsl
Gradnja nove policijske postaje v obrtni coni v Luciji gre počasi h koncu. Primopredaja bo septembra, takrat pa naj bi se iz policijske postaje Piran v Portorožu, Obala 17A, tudi že preselili vsi policisti, vključno s servisnimi službami.
Nova Policijska postaja Piran v Luciji. F O TO: F K- Prim o rski utrip.
Komandir Policijske postaje Piran Robert Zonta je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili projekt ustanovitve informacijsko-svetovalnih pisarn povedal, moral odgovarjati tudi na številna vprašanja novinarjev v zvezi z novo Policijsko postajo v Luciji.
Do selitve naj bi prišlo že septembra 2007. Nova policijska postaja je namreč nekajkrat večja od sedanje. Je modema, tehnološko opremljena - in kar je tudi pomembno, precej se bodo izboljšali tudi delovni pogoji policistov. Stavba je zgrajena po vseh evropskih standardih za izvajanje varovanja človekovih pravic. V zgradbi bodo prostori za sprejem-recepcija, pisarne za delo policistov, prostori za pridržanje (zapori), fitness, telovadnica, menza, V posebnem delu bo 20 garsonjer za bivanje policistov.
Ker se širijo govorice, da naj bi v obrtni coni v Luciji septembra kar mrgolelo policistov, je resnica le v tem, da se bo v novo zgradbo preselilo vsega skupaj 92 ljudi, od tega 68 policistov, med katerimi je tudi 26 t.i. “schengenskih” policistov, ki že vamjejo zunanjo mejo Evropske unije s Hrvaško (vključno z zeleno mejo) na območju občine Piran. Vsekakor pa število policistov, ki bodo varovali mejo, še ni dokončno.
Investitor je Republika Slovenija - Ministrstvo za javno upravo. Projekt v skladu s schengenskim sporazumom delno financira Evropska unija. Glavni izvajalec je podjetje Macro 5. V tem času so v obrtni coni že tudi razširili in asfaltirali dovozne ceste in položili meteorno kanalizacijo ter postavili vso ustrezno infrastmkturo, žal le do konca nove stavbe. Tudi je vprašljiv dostop do obrtniških hiš na novih gradbenih parcelah nasproti policijske postaje.
Policijska postaja Piran v Portorožu iz katere se bodo morda že septembra 2007 izselili policistu
Sramotilni steber - Pranger v Piranu
V Piranu so pred davnimi leti nekoliko drugače kaznovali meščane, ki so se pregrešili zoper mestna pravila, kot to počenjamo danes. Prekršitelja ali grešnika so priklenili k sramotilnemu stebru in je bil tam nekaj časa na ogled ter v posmeh mimoidočim. Pranger še stoji pred akvarijem, v opomin vsem morebitnim nepridipravom! Na vrhu ni stebra ni več verige.
15. jubilejni Eurofest
Bilo je pravo rokometno vzdušje
V nedeljo, 1. julija 2007, se je v Izoli začel tradicionalni, že 15. Eurofest, ki je trajal vse do 6. julija 2007, ko so podelili pokale in priznanja
Na letošnjem Evropskem rokometnem festivalu je sodelovalo 160 ekip iz 19 držav Evrope in Azije. Na prireditvi v Izoli se je zbralo okoli 3000 udeležencev, prič tudi z Malte. Največ ekip (21) že po tradiciji prihaja iz Slovenije, precej številno pa je zastopana tudi Madžarska, odkoder je prišlo 11 moštev. Od prvega Eurofesta pred 15. leti, ko je sodelovalo le 20 ekip iz treh držav, je Eurofest prerasel v naj večjo športno turistično prireditev na tem prostoru. Eurofest ni le tekmovanje, je priložnost, da se mladi različnih kultur, ras, religij spoznajo in med seboj spletajo nova prijateljstva in delijo ljubezen do športa. Doslej seje pomerilo že prek 90.000 rokometašev in rokometašic iz več kot 28 držav. Na osmih igriščih v Izoli, Kopru in Piranu se je tako zvrstilo okoli 600 rokometnih dvobojev. Letos prvič tudi na Tartinijevem trgu v Piranu, s čimer so rokomet pripeljali v srce tega mesta. Eurofest sta uradno odprla Tone Barič, direktor in idejni »oče« Eurofesta in dr. Tomislav Klokočovnik, izolski
župan. Po končani uradni otvoritvi na Lonki, ki je bila letos v znamenju karnevalskega mimohoda ekip od plaže na svetilniku do osrednjega prizorišča pred Srednjo gostinsko šolo, so nagradili ekipo, ki je imela največjo zastavo. To je bila Italija, Slovaška pa se je veselila z nagrado, ki ji je pripadla za naj lepšo maskoto. Zmagovalna ekipa karnevalskega dela pa je bila rokometna ekipa mladih s Tajvana. Na koncu uvodne prireditve so se obiskovalci posladkali z veliko jubilejno torto.
Za priznanja so se poleg članskih ekip potegovali zlasti mladi fantje in dekleta v šestih starostnih kategorijah. Na rokometnem festivalu je sodilo 36 sodnikov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Poljske in Avstrije. Organizatorje poleg razglednic izdal tudi jubilejno znamko in poseben poštni žig, ki sta bila v uporabi v času turnirja. In če k temu dodamo še podatek, da v Izoli letos praznujejo poseben jubilej - 50 let igranja rokometa, je bil letošnji praznik športa in mladosti v tem kraju še posebej
slovesen.
Ob vrsti družabnih dogodkov, nekateri so žal zaradi dežja odpadli so bile v ospredju rokometne predstave, ki so bile pretežno v večernih urah. Organizacija festivala, ki že petnajsto leto zapovrstjo privabi veliko tekmovalcev, obiskovalcev zahteva kar velik finančni zalogaj. Barič meni, da je prireditev zelo uspešna, vsako leto se je udeleži večje število tako športnikov kot spremljevalcev. Vsekakor ima ta prireditev tudi ogromen turistični pomen, saj se obiskovalci tudi radi vračajo v Izolo, Koper in Piran. To je hkrati tudi izredna promocija, zato Barič upa, da bodo v prihodnje imele obalne občine več posluha za to prireditev. Mislim, da bi bilo resnično škoda, če bi morali to tradicionalno športno prireditev prav zaradi financ ukiniti. »Organizatorji smo veseli tudi pozitivnih odziv domačinov, kar nas spodbuja, da bomo pri tem delu še vztrajali,« je po zaključku jubilejnega Eurofesta strnil občutke Tone Barič.
REZULTATI:
Mini rokomet (moški): 1. RK Trsat - A (Hrv.), 2. Hsin-min (Tajvan), 3. RK Metkovič (Hrv.).
Mini rokomet (ženske): 1. Debrecen! SC (Mad.), 2. KF Ledač (Češka), 3. ŠD Maestral (Slo).
Mlajši dečki A: 1. RK Prelog (Hrv.), 2.Szentgotthard (Mad.), 3. RK Elektromodul Osijek (Hrv.).
Mlajše deklice A: 1. Debreceni SC (Mad.), 2. RK Orient-B (Hrv.), 3. Krim Mercator (Slo).
Mlajši dečki B: 1. RK Prevent, 2. RK Krško, 3. RK Radovljica.
Mlajše deklice B: 1. ŠD Maestral (Slo), 2. Dozsa Diaksport (Mad.), 3. Inna Dolgun (Slo).
Starejši dečki: 1. RK Krško, 2. RD Izola, 3. RK Cimos (vsi Slo).
Starejše deklice: 1. ŠD Maestral (Slo), 2. RK Orient (Hrv.), 3. Debreceni SC (Mad.), 4. RK Burja (Slo). Kadeti: 1. RK Cimos Koper (Slo), 2. Alingsas (Šved.), 3. RK Prevent (Slo).
Kadetinje: 1. Lokomotiva (Češ.), 2. RK Izola, 3. Bekescsaba (Mad.).
Mladinci: L RK Izola, 2. Kronce (Slo), 3. Dream team (vsi Slo).
Člani: L RD KIH, 2. RD VHC (oba Slo), 3. RTU Riga (Lat.).
Članice: L LAV (Slo), 2. Nesvady (Slovaška), 3. RK Burja (Slo).
Odlična sezona Volley cluba Portorož
Po izredno uspešni sezoni dvoranske odbojke, kjer se je članska ekipa Volley cluba Portorož uvrstila v II. državno ligo, se uspehi nadaljujejo tudi na mivki.
Na močnem turnirju v organizaciji Volley cluba Portorož za pokal Portoroža, ki šteje tudi za pokal Slovenije, je 6. in 7. julija na portoroški plaži sodelovalo 32 ekip. Pri članih sta Marko Strle in Simon Stubelj (Volley club Portorož) šele v finalu klonila proti dvojici Šabec/Makovec (Hervis). Mlada dvojica Volley cluba Portorož Mohorič/Ponikvar sta bila odlična peta. Tudi v ženski konkurenci so bile zbrane vse najboljše slovenske igralke. Mlada dvojica Erika/Simona Fabjan je dosegla četrto mesto. Še večji uspeh in sicer naslov državnega prvaka do 20 let sta dosegli dvojici Mohorič/ Ponikvar pri mladincih in Simona Fabjan ter Ana Skalovnik pri mladinkah na državnem prvenstvu v Domžalah. Mladinca že v ponedeljek odpotujeta na svetovno prvenstvo do 20 let, ki bo na Poljskem.
Šola tenisa
Hari Ambrožič v Strunjanu
Tenis klub Hari v Strunjanu ponovno vabi vse otroke, ki si želijo aktivnih in zabavnih počitnic, da se udeležijo že tradicionalnega Tenis campa v Tenis centru v Strunjanu - za otroke od 4 do 18 let - ki poteka v različnih terminih že od 25. 6. 2007 dalje.
Zanimivi prosti termini:
16. 7. do 20. 7. 2007 23. 7. do 27. 7. 2007 30. 7. do 3. 8. 2007 6. 8. do 10. 8. 2007 13. 8. do 17. 8. 2007
Tenis camp obsega obširni program tenis šole - tekmovalni, rekreativni in za začetnike - s profesionalnimi učitelji PTR-ja (Professional Tennis Registry), učenje angleščine, kondicijski trening ter športne in zabavne igre (basketball, basabell, nogomet, minigolf, ping-pong, voleyball, plavanje...).
Umik: S pričetkom vsak dan med 8.30 in 9.30 do 14.00 ure. Zadnji dan se otroci med seboj pomerijo, nato sledi razglasitev rezultatov in podelitev nagrad.
Cena tečaja: 100 evrov.
Prijave sprejemajo v tenis centm Strunjan/ Bernardin, s plačilom akontacije 25 evrov.
Posamezni termin odpade, če je prijavljenih manj kot 10 udeležencev.
Informacije: 041/ 345 561 ali 041/ 635 067.
Sečovlje
Uspešen zaključek dveh gasilskih tečajev
Na fotografiji sta poleg tečajnikov in obeh zgoraj naštetih članov tudi Miro Grižon, poveljnik Gasilske Zveze Piran in Miran Gregorič, predsednik Obalne gasilske Zveze Koper.
Tečaj za gasilske častnike (za Poveljnike gasilskih enot) je uspešno zaključilo 15 tečajnikov (iz PGD Sečovlje, PGD Izola in PGD Dekani). Tečaj je bil v prostorih Gasilske brigade v Kopru, v Gasilskem domu v Sečovljah in v Izobraževalnem centm na Igu pri Ljubljani.
Tečaj za nižje gasilske častnike je uspešno zaključilo 13 tečajnikov (iz PGD Sečovlje, PGD Piran, PGD Izola in PGD Dekani). Tečaj je bil je v Gasilskem domu v Sečovljah in v Izobraževalnem centm na Igu pri Ljubljani.
Listine v napredovanj e v gasilski čin sta podelila Primož Lovrič (član predsedstva pri Gasilski zvezi Slovenije in Predsednik sveta gasilcev Obalno Kraške regije ter predsednik Gasilske zveze Piran) in Milan Lušina, poveljnik obalno - kraške regije in član poveljstva pri Gasilski zvezi Slovenije.
Vlakec že vozi
Pirančani se počasi privajajo na piskanje vlakca, ki brezplačno vozi na relaciji Fomače - Tartinijev trg. Vratca, ki so se samodejno odpirala zaradi tresljajev, so popravili. Nekateri menijo, da bi vlakec moral voziti bolj pogosto, kajti čakanje 20 minut se jim zdi predolgo. Žal pa tudi s takim prvozom v mesto in z mesta niso rešili osnovnega problema natrpanosti Tartinijevega trga in tako rekoč vseh kotičkov s pločevino. Kot je povedal župan bodo Tartinjev trg jeseni za nekaj časa zaprli in deloma na novo tlakovali. Rešitev pa vidijo edino le v primerni dovolj veliki garažni hiši pred mestom.
Koncert v spomin na Vladimirja Lovca
Glasbeno društvo Obalni komorni orkester je 26. junija zvečer v portoroškem Avditoriju priredilo brezplačni koncert v spomin na skladatelja Vladimirja Lovca. Nastopil je Obalni simfonični orkester (dirigent Aleksander Spasič), ki je izvedel zanimiv glasbeni program (E.Grieg in V. Lovec). Lea Sirk je zaigrala na flavto. O liku preminulega skladatelja in njegovem orkestralnem opusu je govorila Lea Hedžet, muzikologinja in vodja glasbenega uredništva Radia Koper-Capodistria. Koncert, ki je požel velik uspeh, so omogočili Mestna občina Koper, Občina Piran, JSKD RS, JSKD OI Koper, Banka Koper d.d., Makro gradnje 5 d.o.o., Mobitel d.d., GLG projektiranje d.o.o. in Radio Koper-Capodistria.
Spominske prireditve se je udeležila tudi žena pokojnega skladatelja Zdenka Lovec (četrta z leve). Foto: Primorski utrip
Vlil. Mednarodni slikarski Ex-tempore v Sečovljah
Letos je bil 23. junija pred gasilskim domom v Sečovljah.
Mednarodna strokovna žirija Nives Marvin (Slovenija), Eugen Borkovsky (Hrvaška) in Franco Vecchiet (Italija) se je odločila: 1. nagrado 500 evrov turističnega društva Taperin Sečovlje - organizatorja Ex-tempora, je dodelila Adriani Šuran (na fotografiji). Bilo je kar 66 udeležencev, svoja dela pa je oddalo 58. „Ex-tempore v Sečovljah lahko po svoji veličini in kakovosti slik, čeprav amaterskih, uvrščamo med tri najpomembnejše tovrstne prioreditve; v 'ranu, Grožnjanu in Sečovljah", je vidno zadovoljen povedal Anton Biloslav.
Mali oglas
Parcelo zamenjam
Gradbeno parcelo v l izmeri 1.100 m2 v Rakitni pri Ljubljani zamenjam 1 za manjšo gradbeno na , Slovenski obali. Informacije: 031 475 940
Proslavili so Dan policije in podelili priznanja
Tradicionalna proslava ob počastitvi Dneva policije je bila letos 22. junija v Divači pri spomeniku Dan prej.
Iztok Jakomin, direktor Policijske uprave Koper, Valter Ule, vodja Sektorja uniformirane policije PU Koper in Vojko Živec, po pooblastilu vodj a Sektorj a kriminalistične policije, so podelili bronasti ščit policije za prizadevno in uspešno opravljanje delovnih nalog.
Prejeli so ga:
Vera Brčin, Franc Cvajdik, Zdenko Deželak, Sebastijan Filipčič, Robert Mohorič, Evgen Obreza, Tanja Škerlj, Bojan Štefanič in Marko Žitko.
Letos so se odločili še za posebne nagrade, medalje za požrtvovalnost, za dosežene pomembne uspehe pri delu ter za nesebično pomoč, za požrtvovalnost pri reševanju ljudi ali premoženja ali pri opravljanju varnostnih nalog.
Direktor Iztok Jakomin in vodja Sektorja uniformirane policije Valter Ule sta podelila nagrado Mateju Bračiču, ki je 7. aprila 2006 hrabro ukrepal v požaru v večstanovanjski hiši v Izoli, kjer je izbruhni! požar v kopalnici stanovanja v drugem
nadstropju.
Medaljo policije za požrtvovalnost sta prejela tudi policista Vojko Kianec in Marjan Špranger, ki sta 12. junija 2006 hrabro ukrepala v primeru prometne nesreče na odseku ceste Sečovlje-Dragonja. Po prejemu obvestila, da je ob cesti v kanalu potopljen avtomobil, sta policista odšla na kraj dogodka in ukrepala. Vojko KIANEC je brez pomisleka skočil v vodo. Večkrat se je moral potopiti, da je lahko odprl vrata avtomobila in osebo potegnil iz vode. Policista sta poskušala osebo oživljati, vendar žal ni bilo več pomoči.
Srebrni znak policije za sodelovanje se podeljuje za večletno pomembno sodelovanje ali pomoč policiji pri opravljanju nalog, povezanih s širitvijo varnostne kulture ali krepitvijo in razvojem varnosti, ali za večkratno sodelovanje in pomoč pri posameznih varnostnih akcijah je podelil Iztok Jakomin, direktor PU Koper, Gojmirju Lešnjaku - Gojcu, ki uspešno sodeluje z policisti pri
izvajanju preventivnih projektov policije.
Direktor Iztok Jakomin je podelil še bronasti zank policije za sodelovanje Regijskemu centru za obveščanje Koper pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Predsednik policijskega veteranskega društva SEVER za Primorsko in Notranjsko Fabio Steffe in direktor PU Koper Iztok Jakomin sta podelila priznanja za izkazano angažiranost v času demokratičnih procesov in udeležbo v vojni za Slovenijo 1991, s čimer so policisti tvegali svoje življenje ali kako drugače prispevali k zmagi samostojnosti in neodvisnosti. Bronasti osamosvojitveni znak Združenja Sever so tokrat prejeli: Komandir Policijske postaje Piran Robert Zonta, pomočnik komandirja Policijske mejne postaje Sočerga Diego Samsa in župan občine Divača Matija Potokar.
Na proslavi smo slišali,da osrednja politična oblast tudi 16. let po osamosvoj itvi nekako noče priznati, da seje ta začela dan prej - in to na Primorskem.
F O T O : F K -Primorski utrip.
Piranska fotografija meseca
»Predvsem rad fotografiram naravoslovne motive, ker doži vij am naravo na drugačen način, ko gledam skozi objektiv«, je na otvoritvi razstave Piranske fotografije meseca,
27. julija, v cerkvici Marije
zdravja na Punti v Piranu povedal avtor fotografije Rok Dolničar. »Svoje občutke videnja motivov z veseljem prenesem na film. V fotografiranju naravoslovnih motivov sem našel višji pomen; osveščanje o neprecenljivi vrednosti naravnega habitata, na kar človeštvo pogosto pozablja. Ker se še vedno iščem in se verjetno nikoli ne bom našel, odkrivam med fotografiranjem nove in nove skrivnosti in čare. Vesel sem, da lahko skupaj z vami delim te lepe občutke«, je povedal avtor fotografije meseca julija in si zaželel, da bi nam naša najbolj zahodno ležeča cerkvica v Sloveniji, cerkvica Marije zdravja na piranski Punti, ki jo j e načel zob časa in j e nujno potrebna prenove, s svojo karizmo in preteklostjo še dolgo služila ter nudila pogoje za podobne prireditve in razstave umetniških del, kot je tudi Piranska fotografija meseca.
Za dofata velja Razočarana
Starejša gospa se pritožuje svoji prijateljici. „Pred leti sem se na pregledu pri zdravniku vedno morala sleči, sedaj pa zahteva samo, da pokažem jezik". ..Neverjetno, koliko je napredovala medicina", ji modro odvrne prijateljica.
Nič se ni zgodilo
Pravkar poročena se pritožuje. Na prvo poročno noč ni bilo nič, tudi ne drugo in tretjo. Končno se le odloči in reče mlademu možu: „Ali bo akcija, ali pa si bom pripeljala prvega dobrega moškega, ki bo stal na cesti". ..Odlično, pripelji še meni enega", ji veselo odvrne mladi soprog!"
Pogovor med zakoncema
„Kaj najraje vidiš na meni", vpraša žena svojega moža. „Mojo naravno lepoto ali moje čudovito postavo?"
„Tvoj smisel za humor", ji odvrne mož.
Dve prijateljici se pogovarjata
„Tvoj mož je nemogoč. Ima velike težave pri gramatiki. Ne loči pomena besede meni in mene" Pa ji odvrne prijateljica. „Tvoj pa vedno rad zamenja mene in tebe".
ABANKA PRENOVILA POSLOVALNICO V LUCIJI
Abanka združuje kakovost tradicije in sodoben razvoj bančnih storitev
Abanka Vipa d.d. je univerzalna banka z več kot 50-letno tradicijo in razvitim poslovanjem z občani in pravnimi osebami, investicijskim bančništvom ter upravljanjem vzajemnih skladov prek Abančne DZU. Poslovanje na področju finančnih storitev širi s pomočjo odvisnih družb še na področje faktoringa in leasinga z družbami Afaktor, Aleasing in Vogo Leasing. V svoje načrte je vključila tudi krepitev tržnega položaja na trgih jugovzhodne Evrope s sodelovanjem z bankami na teh trgih, spremljanjem slovenskih komitentov pri njihovem poslovanju v jugovzhodni Evropi in nudenjem bančnih storitev najboljšim podjetjem v regiji. Prvi korak je storila v maju z ustanovitvijo družbe z mešanim lastni štvom ASA ABANKA Leasing v Sarajevu.
Rast, razvoj, racionalizacija in povezovanje so temelji poslovne strategije, ki vodijo razvojno usmerjenost banke. Svoje poslanstvo vidi Abanka v doseganju najvišje kakovosti storitev, graditvi dolgoročnega partnerskega odnosa s svojimi strankami, varnosti poslovanja svojih komitentov, nadpovprečni donosnosti in zadovoljstvu svojih lastnikov ter zagotavljanju razvoja, varnosti in zadovoljstva svojih zaposlenih.
Poslovna mreža zajema celotno Slovenijo
Abanka Vipa d.d. posluje v razvejani poslovni mreži 40 bančnih enot po vsej Sloveniji. Svoje poslovalnice Abanka prenavlja skladno z uvajanjem sodobnih bančnih poti elektronskega bančni štva ter prenovljenim sistemom strežbe v bančnih enotah, kjer se bančna ponudba dopolnjuje z novimi storitvami klasičnega in elektronskega bančništva ter svetovanjem in osebnim bančniš tvom. V prenovljenih enotah, ki sledijo v Abanki že uveljavljenemu konceptu razdelitve na funkcionalne cone, je opravljanje bančnih storitev prijetnejše tako za stranke kot za zaposlene.
Prostorska razdelitev enote sledi različnim sklopom bančnih opravil:
•	zunanji prostor s samopostrežnim bankomatom, ki je dostopen 24 ur,
•	hitra cona ali blagajna za enostavna vplačila in izplačila,
•	prostor za osebni razgovor in svetovanje, kjer se bančni delavci lahko posvetijo stranki in posredujejo vse potrebne informacije na enem mestu,
•	trženje bančno-zavarovalniških produktov.
Poslovalnica Lucija
Poslovalnica v Luciji posluje od leta 1992, in to od samega začetka na lokaciji v Luciji, na Obali 112, v neposredni bližini turistično razvitih mest Portorož in Piran. V njej so zaposleni štirje delavci.
V	obdobju od leta 1994 je enota razširila svojo ponudbo s kreditiranjem občanov. V enoti ob že običajnih storitvah strankam ponuja tudi storitve, kot so posredovanje pri nakupu in prodaji domačih in tujih vrednostnih papirjev, vlaganje v vzajemne sklade Abančne DZU ter zavarovalniške storitve, ki jih Abanka ponuja v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav in Triglav, Zdravstveno zavarovalnico, d.d.
S prenovo v sodobno enoto so se možnosti za razvoj in širitev povečale. V novi enoti bo tako zagotovljena kakovostnejša strežba s celovitim svetovanjem in z individualnim pristopom. Delovna mesta so povezana z zračno cevno pošto, ki zmanjšuje tveganje pri poslovanju z gotovino in omogoča celovito strežbo na enem mestu. Prav gotovo bodo tudi novi prostori, predvsem pa nov način poslovanja, prispevali k uspešni rasti in razvoju poslovanja Abanke v Luciji.
Aktualna ponudba
Najboljše iz trenutne ponudbe za občane nam je predstavila gospa Leonida Trošt, vodja poslovalnice:
“V Abanki želimo še pospešiti odpiranje osebnih računov, zato smo pripravili poseben paket za nove komitente. Z njim nadaljujemo lanskoletno akcijo 6VROPAKET in širimo ponudbo za nove komitente, ki s paketom prihranijo najmanj 20,45 evra. Paket zajema pet sodobnih bančnih storitev: večvalutni osebni račun, spletno banko Abanet, mobilno storitev Abasms, kreditno kartico | Visa Electron in odobritev izrednega limita.
Prav tako smo zvišali tudi obrestne mere nekaterih depozitov in Varčevanj.	S
V	kreditni ponudbi pa so aktualni novi ekološki krediti Abanke z § ugodnejšo obrestno mero od redne ponudbe, ki so namenjeni za tj gradnjo ali prenavljanje okolju prijaznih nepremičnin ali nakupu 5 energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov in okolju prijaznih ™ motornih vozil.
Podaljšali smo tudi posebno ponudbo hipotekarnih kreditov za | nakup, gradnjo ali prenovo nepremičnin z obrestno mero že od -o EURIBOR + 1,3 odstotne točke.	g_
V	ponudbi imamo še dolgoročne potrošniške kredite, ki dajejo > možnost nižjih mesečnih obrokov, obrestna mera pa je fiksna | nominalna, kar pomeni, da je obrok enak celotno odplačilno dobo.«
ABANKA
Policijske informacijsko-svetovalne pisarne
Da bi s skupnimi močmi poskušali zmanjšati število deviantnih dejanj in pojavov navezuje Policijska postaja Piran bolj tesne stike z lokalno skupnostjo na vseh ravneh. V tem smislu je tudi uspešno zaključila projekt ustanovitve posvetovalnih skupin v posameznih	krajevnih
skupnostih, ponovno pa je bil ustanovljen Varnostni svet Občine Piran.
Z julijem 2007 so (ali še bodo) zaživele informacijsko-svetovalne pisarne v mestni KS v Piranu, v KS Portorož in KS Lucija, kjer bo navzoč vodja policijskega okoliša, da ga lahko ljudje bolje spoznajo in se nanj tudi obrnejo z različnimi vprašanji. Pisarne bodo delovale v času uradnih ur KS in sicer vsako drugo in četrto sredo med 9.00 in
10.00	uro. Policijske informacijsko-svetovalne pisarne od julija dalje delujejo tudi v prostorih KS Ankaran (vsak torek med 16.00 in
18.00	uro), Škofije (vsako sredo med 16.00 in 18.00 uro) in Žustema (vsak torek med 16.00 in 18.00 uro). Jeseni predvidoma tudi v KS Olmo-Prisoje, sta na novinarski konferenci povedala Anita Leskovec, tiskovna predstavnica PU Koper in Robert Zonta, komandir PP Piran (na fotografiji).
Sodni
zaplet
JP Okolje, ki je v lasti Občine Piran, se želi čim prej seliti s Fomač v nove prostore nad garažni hišo pri pokopališču. Občina bo staro stavbo ob morju verjetno prodala, še prej pa bi radi spravili iz prostorov dolgoletnega najemnika - Sekcijo jadranja Športnega društva Piran, Milana Morgana, ki pa se ne da, saj meni, da je v dolgih letih odkar je tam veliko postoril za jadranje in tudi pridobil posestno pravico. Čakajo na sodni epilog.
Romeo im Julija
Klasični balet v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana je v Amfiteatru Avditorija Portorož, 7. julija 2007,
PRITEGNIL POZORNOST OKOLI lOOO GLEDALCEV.
Balet Vourija Vam osa po VVilliamu
Shakespearju
Dirigent: Peter Feranec
Režija in koreografija:	Youri
Vamos
Romeo: Lukas Zuschlag Julija: Ana Klašnja Capulet: Drago Grabnar k.g.
Pater Lorenzo: Viktor Isajčev Benvolio: Alenandru Barbu
Partituro za klasični balet Romeo in Julija je napisal Sergej Prokofjev, kije leta 1914 na konservatoriju v St. Peterburgu končal študij klavirja, kompozicije in dirigiranja.
Leta 1932 seje z družino vrnil v Sovjetsko zvezo in se nastanil v Moskvi. Balet Romeo in Julija je bilo skladateljevo prvo pomembno delo, ki ga je napisal po vrnitvi v domovino. Ko je bila partitura septembra 1935 dokončana, vodstvo Boljšoja (gledališča v Moskvi) sprva ni bilo zadovoljno z glasbo, ker naj ne bi bila plesna.
Krstna izvedba baleta Romeo in Julija je bila 30. decembra 1938 v Brnu (današnja Češka republika),
govori pa o tragediji dve mladih zaljubljenih oseb. Doživela je velik uspeh, pozneje tudi na velikih svetovnih odrih.
V	Ljubljanski operi in baletu SNG so delo prvič izvedli leta 1968 v koreografiji Henrika Neubauerja.
Balet Romeo in Julija (otroka sovražnih družin) uprizarjajo v treh dejanjih; v prvem dejanju se prvič srečata Romeo in Julija, oče Capulet pa ju loči. Julija razodene patru Lorenzu svojo ljubezen do Romea. Romeo jo obišče na skrivaj ponoči.
V	drugem dejanju sledijo prizori procesije in uličnega praznovanja ter poroke. Pater Lorenzo podeli božji blagoslov strastno zaljubljenemu pam. V tretjem dejanju se Romeo poslovi od Julije, ker mora v pregnanstvo. Pater Lorenzo izroči Juliji uspavalni napoj, ki naj bi povzročil njeno navidezno smrt. Obljubi, da bo obvestil Romea. Benvolio pove Romeu, daje Julija mrtva. Obupani Romeo si vzame življenje in umre v rokah prebujajoče se Julije. Dekle mu sledi v smrt.
FOTO: FK-Primorski utrip.