it. 105. Posamezna šievilka Din 2. V Ljubljani, v nedeljo 4. maja 1924« Poštnina * gotovini. Leto L • ?' ‘. ... ■«■■•■ i K Pl [>j|«»»^».»#n»«»>WH#t«>w»4.tm.)|t.»««ti.»nt^«Wimmmm«,»«t»«t»itf«^4M|(t|,||^ j i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. i ? Mesečna naročnina: f I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j Neodvisen političen list □ —--------------------- Uredništvo: IVoFSova ulica št. 1 /I. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. • Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. * ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, t 1 Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. L Nemške volitve. Mir je nadaljevanje vojne, le da z drugimi sredstvu Generale zamenijo diplomati in trgovsko-industrijski konkvistadorji — to v meddržavni oolitiki. v notranji pa voditelji vseh onih idejnih, gospodarskih, verskih, pokrajinskih gibanj, ki jih predstavljajo politične stranke. Danes dozori v Nemčiji vsa strate-gična umetnost, po kateri so se prelikale poslednja dva meseca strankarske fronte. Naj pripade zmaga levičarskim, središnjim ali desničarskim taborom, današnje volitve pomenijo na vsak način zelo važen člen v povojnem zapletanju nemške usode. Današnja Nemčija preživlja razvoj, ki je interesantno Podoben onemu, ki ga je od 1. 1870 do l. 1880 prebila Francija. Nemčija se mota, v eni od onih kritičnih dob, ko se bor6 mogočne, a medsebojno se izključujoče ideje na življenje in smrt. Ta Eksistenčni boj med psiho podaniške Pokorščine in evangelijem demokratične, individualne svobode v Bismarckovi domovini seveda ne bo dobojevan danes do konca; to bo še le delež zdaj Poraščajoče generacije. Mogočni propagandni aparat, s katerim so tekmovale vse stranke in pa rezko opredeljene l>ojne parole pričajo, da se nemški narod dobro zaveda, da se danes napiše važna stran v njegovi zgodovini. Saj gre za odločitev med dvema idejnima svetovoma, med čustveno utemeljenimi zmotami viljemovske dobe in racionalistično navdahnjeno demokratično Mislijo. Ravno Nemčija nudi v teh letih zanimivi pojav, kako težko, kako dolgo amirajo prežiti nazori, kako počasi poganjajo v širokih masah, konservativnih po svoji naravi, naprednejše misli. Ta volilna borba, ki je razburkala nemško miselnost do njenega dna, je bila tako ljuta ravno vsled tega, ker gre za osnovna načela osporavane vladne oblike, keT so se z racionalističnimi propagandnimi valeur-ji družili čustveni, rasni činitelji, se presekavali medsebojno vsak po mu specifično svojstveni logiki. Nemci, ti rojeni strokovnjaki, organizatorji ter realnemu svetu odtujeni ideologi — sanjarji obenem — uvidevajo zdaj, da meddržavne pogodbe niso zmeraj papirnate cunje, da so to pa lahko še tako duhovite ustavne listine, ako je ttiih duh v opreki z narodovo duševnostjo. Nemški učenjaki so obdarili *Voj narod sicer z ustavo, ki je pravo Artistično delo kompilatorične spretnosti; modro in previdno so porazdelili Narodovo suverenost na prezidenta, državni zbor, državni svet, inicijativo, referendum in gospodarski svet, spletli arcieriški predsedniški sistem z onim demokratičnega parlamentarizma, opre-•ttili to konstrukcijo z vsemi možnimi Antili in kavtelami — ampak glej, ta jflehanizem nikakor noče fungirati; ne-dostaje še ljudi, ki bi ga bili vajeni držati v toku. Pregosta je še mreža podedovanih predsodkov in odtod ta silni °dpor proti svobodi »Demokracija pri nas ne pomeni ničesar, ona ne vzbuja ^Upanja v nikomur. Mi hočemo biti ^ladani,« je rekel Fritz Thyssen so-“Udniku »Journal-a des Dčbats«. Presna večina Nemcev misli, da je demokracija isto kakor vlada večine, oni jo smatrajo za matematično formulo, ne Pa še za duha in metodo. I* matematičnega pojmovanja demokracije prihaja tudi ona razdrapa-n°st, razkosanost v nemškem političen1 strankarstvu. To sektarsko manijo ^dpim še ustanova takozvane »Reichs-^ahlliste«, po kateri se morajo po vsej r^avi razcepljeni glasovi, če tudi še nesmiselne strankice, zbrarti, da eventualno dos«že količnik in pa man-at* In tako vidimo najkurijoznejše Odgoditev zasedanja nar. skupščine. Beograd, 3. maja.' (B) Seja narodne skupščine se je začela ob 9.30. Predsednik Ljuba Jovanovič je po pre-čitanju zapisnika o zadnji seji prečital pismoi, ki ga je dobil od predsednika vlade g. Pašiča: »Spoštovanemu gospodu predsedniku narodne skupščine! Čast mi je obvestiti Vas, da se nahaja kraljevska vlada v ostavki in da vsled tega ne more prisostvovati seji narodne skupščine, dokler se kriza ne reši. Sprejmite tudi pri tej priliki izraz mojega posebnega spoštovanja. Nikola P. P&šič, predsednik kraljevske vlade v ostavki.« Na podlagi tega pisma je g. Ljuba Jovanovič izjavil, da v zmislu poslovnika in parlamentarnega reda za- ključuje današnjo sejo, prihodnja seja pa bo sklicana pismenim potom. Gg. Voja Lazič in Moskovljevič sta skočila s svojega sedeža in klicala, da sta se prijavila k besedi. Predsednik Ljuba Jovanovič je bil že zapustil svoje mesto in se nato razgovarjal z njima o tem, da-li bi jima bil moral dati besedo ali ne. Poudarjal je, da je vlada, kadar je v ostavki neodgovorna in se ne more voditi nikaka diskusija. Kljub temu, da se je seja zaključila, so poslanci ostali v dvorani še cele pol ure in se prepirali. Skoro vsi poslanci HRSS, katerih mandati so bili verificirani, so prisostvovali tej seji. Radičev proglas. Preuranjena »brzojavka« v »Die Stunde«. Dunaj, 3. maja. (B) V listu »Die Stunde« je danes Stjepan Radič objavil izvirno besedilo svojega manifesta! narodu v obliki telegrama iz Beograda pod naslovom: »Radič obtožuje kralja Aleksandra«. V telegramu se naglasa, da se je manifest razširil že po celi državi in da je izzval veliko pozornost in odobravanje. Proglas nosi naslov: »Hr-vatskemu narodu in ostalim slovanskim in neslovanskim bratom in delavcem, ki žive v Jugoslaviji. V uvodu se govori o političnih razlikah med hrvatskimi federalisti in beograjskimi centralisti, katere danes zastopa le radikalna stranka. Nadalje se navaja, da je bil dne 13. aprila 1923 z radikalno stranko sklenjen sporazum za rešitev srbsko-hrvat-skega spora, da pa je ta sporazum uničil Pašič po nalogu kralja, ta pa je to storil po nasvetu Svetozarja Pribičevi-ča. Namesto sporazuma so prišli neko-likokrat povečani davki, kuluk, nasilje itd. Iz strahu pred narodom je vlada začela s parcelacijo Slovenije, Hrvat-ske in Slavonije ter Bosne in Hercegovine, a da bi obdržala narod v bojnem razpoloženju, je pripravila napad na Bolgarijo. Da prepreči vojnov je HRSS sklenila poslati svoje zastopstvo v Beograd, da zruši vlado, ki se drži le s pomočjo korupcije. V proglasu se nadalje pravi, da bi Pašiču najbolje ugajalo, ko bi mogel še dalje sejati sovraštvo med Hrvate in Srb© in Slovence. Pašič hoče uvesti diktaturo, da bi tako okrepil neprijateljstvo med Srbi ia eni ter Hrvati in Slovenci na drugi strani. Hrvati in Slovenci so po ogromni večini republikanci, proglas pa poziva tudi Srbe, da se izjavijo za republikansko idejo. V proglasu se pravi: »Mi smo republikanci, ki stoje na tsmelju načelne človečnosti in ustavnosti. Odklanjamo vsa nasilja in revolucijo, toda ne iz bojazni, temveč iz pacifizma, brez katerega mali narodi ne morejo živeti, Jugoslavija ima 12 milijonov delovnih ljudi, a od teh je 6 milijonov že naših. Končno pa se bo vseh 12 milijonov borilo za seljaško republiko.« Proglas se konča s pozivom, da narod glasuje za HRSS. Proglas so podpisali Stjepan Radič, Juraj Valečič, Kovačevič, dr. Maček. Predavec ter sekretarja Ko-šutič in Krnjevič. trankarske nestvore slabiti že naprej o. I tu se nasilne metode zamenjajo z moralnim protektoratom, Italija bdi in preži nad Albanijo, Giolitti pospeši preklic . pogodbe Tittoni-Venizeos o razdelitvi Epi-'ra. Ni najbrž gola slučajnost, da se v tem času pojaVijo na jugoslovanskih mejah izborno oborožene in opremljene arnavtske če% še predno se pogodbi izmenjata. Toda '■ Jugoslavija ne čaka sentimentalno na 'oiakle zapadni-h diplomatskih zborov ter energično in takoj z orožjem uduši te banditske namere. Le da čuva nekdanjo Wie-dovo kraljestvo nevidni duh na poslaniški j konferenci: Jugoslovani se morijo umakniti čez Dirn, Grki izprazniti Argyroka-stron. Mednarodna komisija določi albanske meje, generalu TeUiniju se poveri nadzor nad, grško-ai banskimi okraji. Tellimja zadene kmalu maščevalna kroglja. Temu sledi krfska ekspedicija. Po enajstih letih, odkar, je izginila Turčija z Balkana m pet let po svetovni vojni Albanija še vedno ne pozna, svojih meja. Dočim se poslužuje Italija proti državam na svojem vzhodu prmektorske poze, iKidfci v materijelnem ali moralnem oziru, uporablja prod zapadrrim velesilam stare metode, obstoječe v uravnoveševanju, premetenih kombinacijah, spretnem iutrigova-iriu hi manevriranju, t. j. metode, lastne ital. plemenu izza starih davnin. Nekaj časa po vojni je še vsa Italija v dt-iiriju vsled pridobitve Trsta in Trentina iin ne posveča še toliko pazljivosti jugoslovanskim oblakom, zbir jo čim se na obzorju. Poiagoma pa se jame prebivalstva polašč^tl strah pred grozečo zapuščino avstrijske monarhije pred mlado, živahno in ambicijozrto jugoslovansko državo. Krivda se pripisuje Francozom, katerim se odovoljeraost kronično daje na znanje. Da si pokori Jugoslavijo, Italija ni pustila neizrabljeno prav nobenega sredstva v dolgi lestvici privajenih diplomatskih zvijač. Borba med tema državama kaže izza 1. 1919 pdno zanimivih detajlov, pitdresk-iiiii dogodkov, dramatičnih prizorov. Kakor rdeč trak se vleče skoz petletna pogajanja popolno omalovaževanje dogovo-rov od strani Italije; da niso Slovani tako miroljubno fatalistični, je moglo priti h kr-vavkn dogodkom. Italija je vpregla v svoje službe iredentizme okoli In okoli jugoslovanske države, razmetala v te svrhe ogromne množine vojnega orožja in opreme, zorgariiziraJa mednarodne težkoče, (kjerkoli je mogla. Staroslavni tihotapci in brigante Apenina je izkoristil vse steze tajnega trgovanja. Ker so se pa razbile vse te nakane in se ni posrečil« niti Radiču, uresničiti italijanske načrte, se je moralo radi »Fiume la aanarissima« vendar enkrat žrtvovati. Z nekakšno teatralično gesto ponudi Mussolini 13. januarja 1924 Pašiču roko. Nasprotnika se, puško ob nogi, pobotata, skleneta prijateljstvo, da se morda kmalu spreta izmova. Čeprav je bila ta borba huda, se mora pa vseeno reči, da med tema narodoma ni načelne, odreke in čustvene mržnje; tu je šlo bolj za spopad dveh interesov nego antagonizem dveh ras, dveh tradicij. V nasprotstvu med Italijani in Grki pa se uveljavlja že psihologič-ai čijiitelj. Treba je po zoro v ati, s kakšno neskončno mržnjo si stojita v orientalskih mestih obe koloniji nasproti. Eni kakor drugi se pozivajo na slavno zgodovino. Ta dva naroda se sovražita, si nasprotujeta v imenu dveh starih civilizacij, dedščino katerih si prisvaja vsaki za sebe in ostanke kateTe časti vsaki po svoje. Zgodovina je temelj fašistovske ideologije in kjerkoli se najde na vzhodu kakšen starorimski ali beneški kamen, se smatra najdišče pod in-tegulen del bodočega italijanskega imperija. Najnovejši poskus, pomnožiti kos novega rimskega imperija, je bila zasedba kriškega otoka. Zopet so poskušali Italijani vse, da obdrže ta važni otok kot navtično bazo namesto izgubljene VaJone; ni šlo; Mussolini se je moral zadovoljiti s 50 milijoni lir odškodnine ter s težkim srcem izročiti lepo postajo ob so vraž enim Grkom, Italija smatra pravzaprav celo Sredozemsko morje za veliko italijansko jezero. Zato se vmešava tudi v vse, kar zadeva zapadne njegove obale, preži, intrigira in pokaže od časa do časa svoje prave namene. Tu se ponavlja zgodovina črnega morja. Kakor nekoč ruski carji, zahteva danes Rim ključe od hiše, ki jo že nekako smatra za svojo in ni je malenkosti, da je ne bi izrabil v svrho kontrole nad izhodom na AHantiško morje. Dvanajst let se že trudi Italija v mednarodni politiki izrabiti italijansko kolonijo v Tumiziji v politične svrhe. V juliju 1923 se ji zdi prepir med italijanskimi konzularnimi agenti in domorodci zadosten povod, da pošlje pred Tan-ger liki nekoč Viljem svojega »Panterja«, torpedovko »Andace« s civilnimi karabinjerji. Drugi povod vidi v zborovanju angleških, francoskih ter španskih ekspertov, poverjenih z izdelavo Statutov tankerskega mesta.. Apeninski polotok protestira proti izključitvi od te konference. Končno nudi poset španskega kralja priliko za vročekrvne manifestacije. Oba latinska diktatorja izmenjata nazore o sodelovanju, ladjedelnice v Speziji dobe španska naročila, španske pomorske sile se jamejo jačiti. sistematično množiti. Treba je priznati, da hodi italijanska diplomacija, čeprav po ovinkih, za natančno določenim ciljem. Vsi ti dogodki v Egejskem in Jadranskem morju, v Libiji, Tuniziji ter Maroku očitujejo trdno usmerjeno voljo. Je to od dogmatizmov nezastrta po*-litika. zvesta starim zgodovinskim načelom. Italija ima program, ga izvaja kljub vsem nepričakovanim zaprekam, zna čakati, izrabiti napake nasprotnikov ter osre-dotočuje vse svoje sile na mestih, kjer je ravno najbolj potrebno. Bogata na naravnih diplomatskih, nadarjenostih, neovirana od doktrinalnih pogledov se lahko sleherni trenutek hitro prilagodi vsakokratnim položajem. ki se menjajo tako naglo v sprevrženem povojnem svetu. More se ji očitati, da ravna z dogovori kakor z monetarni po borznem tečaju, ne more se ji pa odrekati spretnosti, izrabiti vsaki dogovor v svojo korist. Priznavalka Spenglerjevih teorij, če je treba, odobrava nauk, po katerem naj se resnica podvrže dejanju in pravica nasilju. Predvsem pa rada razglablja m prede logične zaključke čisto v smislu latinske miselnosti; ona si prizadeva, predvidevati dogodke in se ne udajati njihovem potekanju. Da zadene nasprotnika, izrablja s čudovitim mojstrstvom podzemno rovarenje, diskretne dogovore ter na tihem izpodkopava ji nasprotujoče sporazume, ne straši pa se tudi v danih trenutkih nagloma in javno napasti tistega, kdor ji križa njene račune. Tem dobrim lastnostim diplomatske akcije se pridružuje nekaj napak. Velikih diplomatov, mož s svetovnim obzorjem in vplivom Italija nima. Njena nasprotstva na vzhodu naletavajo na manjše, slabejše narode, na zapadu pa se njeni interesi križajo s francoskimi. Toda Francija mora imeti tu popolnoma odprto pot, tu id govora o nikakem odstopku. Tudi Francija bi mogiia podpreti svoje sredozemske aspiracije s slavno zgodovino ob vzhodnih obalah Sredozemskega morja, prepušča pa bisere, ki jih je tod pobrala Italija, latinski posestrimi. Osnovna nota pa, na katero je ubrana vsa italijanska politika, je v stavku: »Premnogo ljudi na premajhnem prostoru.« Glavni obstojni problem sedanje Italije je, pridobiti ozemlja, da se domače prebivalstvo v ozki domovini ne zaduši. Z nekaj manj vročekrvnosti bi se bilo Italiji že prej in lažje posrečilo najti dežele, kamor naj bi se usmeril izvoz njenega ljudskega prebitka. Tako pa je ostal ta najvažnejši italijanski problem nerešen. (Konec.) Tržaško pismo. V Trstn. 2. maja 1924. Prvi maj. — Konfiskacije listov bt aret acije sociialistov. — Fašlstovski delavski sindikati. — Nova definicija fašizma. — M arinettl ali Oriani. — Slovenska politika. Naj začnem z dogodkom, Id pa ni bil letos tak, da bi se dal primerjati s tem, kar je bil druga leta. Mednarodni delavski praznik se je vršil včeraj po vsei Italiji v zelo skrčenem obsegu. Socijalistične stranke so bile pozvale somišljenike, naj se vzdržijo dela, kjer lahko to storijo, ne da bi si nakopali nepopravljive posledice. Na to stališče so se postavili unitarci in maksimalisti. medtem ko so pozivali komunsti k demonstrativni stavki. Tudi republikanska stranka se je pridružila trem imenovanim socialističnim organizacijam s svojim posebnim pozivom. S kakšnimi čustvi so brale italijanske proletarske množice te proglase in pozive, si ni težko predstavljati. Toda v Italiji je pod fašistovsko vlado praznovanje prvega maja prepovedano, tvori celo kršitev obstoječih zakonov, ki določajo, da praznik dela ni več 1. maja, temveč 1. aprila. Vlada Ima torej udobno zakonito podlago za takšen nastop proti praznovanju, kakršen se ji lahko zazdi potreben v »interesu javnega miru in reda«. In vlada se je zavedala te svole »naloge« ter odredila obsežne mere in priprave za preprečitev vsake manifestacije prevratnih elementov, s katerimi bi prišlo prvomajniško razpoloženje preveč jasno do izraza. Prve posledice te policijske reakcije so občutila glasila proletarskih strank »Avantil«, »Giustizia« in »Uniia«. Včeraj so izšli ti listi v posebnih izdajah, ki pa kažejo na več mestih velike bele lise, posledica preventivne cenzure, katero je odredil sam notranji minister Mussolini. V Italiji, kjer je svoboda tiska vsaj v paragrafskem pomenu besede, še vedno v veljavi, bi bil nastopil v preišnjih časih proti takemu nasilju ves vesoljni tisk. V sedanjih razmerah so ga nekateri listi jedva omenili, a še to le kot dneven dogodek, ki ne zasluži nikake večje pažnje nego katerikoli drugi dogodek najbanalnejše sorte. Tudi to dejstvo je zgovorno znamenje časa in razmer, ki jih sedaj doživlja in preživlja italijansko javno mnenje. Policijska reakcija proti praznovanju 1. maja je bila tudi sicer zelo nasilna in brezobzirna. Na splošno pa se zdi, da je dan minil razmeroma mirno. Socijalisti, komunisti in republikanci so povzročali policiii posebno mnogo dela s tem, da so prilepljali razne proglase, katere so policijski azenti trgali in zaplenjali. Sestanki so bili tajni, ker so bile javne manifestacije prepovedane. V Rimu je policija izvohala neki tak sestanek komunistov, obkolila gostilno, kjer so bili zbrani, aretirala vse prisotne in jih na treh kamijo-nih odpeljala na kvesturo. Isto se ie zgodilo tudi v neki drugi gostilni, kjer se je nahajal tudi komunistični poslanec Volp, Bil je z drugimi vred aretiran in odveden v ječo. Dalje je bil aretiran tudi posl. Picceli, komunist in sicer v samem parlamentu, ker je razobesil z nekega okna rdečo .zastavo. Varrostno Oblastvo je odredilo razne mere previdnosti tudi pred palačo ruskega poslaništva v Rimu, s katerega je visela včeraj velika rdeča zastava s srpom, kladivom in klasjem. Poročila o incidentih se množijo, toda do večjih izgredov ni prišlo nikjer. Eno pa je gotovo že sedaj, to namreč, da ie policija s svojim nastopom pripomogla do tega, da je postalo' praznovanje letošnjega 1. maja vendar le pomemben dogodek vsaj po svoji notranji vrednosti protifašistovske delavske manifestacije, o kateri se bo kljub vsemu nekaj časa govorilo. Po svoji zunanjosti na ni bil letošnji delavski praznik — ponavljam nikak dogodek. Včerajšnji dan je bil delavnik kakor vsak drugi, železnica, tramvaj, pristanišče, trgovine, tvornice — vse je delalo, kakor po navadi, tako v Trstu, kakor tudi po drugih večjih središčih Italiie. Odstotek delavcev, ki niso prišli ta dan na delo, je bil le neznaten. Vzroke vsemu temu sem že omenil: praznovanje 1. maja je v Italiji prepovedano. Kljub temu pa bodo režimska glasila izrabila tudi ta »praznik« kot nov »dokaz«, kako se je delavstvo pofašistilo in obrnilo hrbet svojim dosedanjim voditeljem. Nekaj malo resnice v tej trdivi bo — toda krivo je misliti. da bi se čutilo italijansko delavstvo po faši-stovskih sind. prijetno in domače. Imel sem že večkrat priliko opazovati tu v Trstu pri raznih obhodih po mestu, ki jih je priredilo tukajšnje fašistovsko vodstvo, kako mora biti pri srcu takim »fašistovskim« sindikalistom. Disciplinirano korakajo v sprevodu, štirje in štirje, ob strani na vsakih 50 korakov pa po en črnosrajčnik, ki pazi z generalski prezirljivim pogledom na to maso »organiziranih« marijonet. Brez vsakega ponosa korakajo avtomatično in enakomerno tja v en dan, njihov pogled ni niti uperlen naprej, temveč nemo gledajo v tla, kakor bi iih bilo sram pred množico, ki prisostvuje obhodu ob eni in drugi strani ulice ter dela razne opazke. Niso to nikaki organizirani svobodni ljudje dela, temveč se jim vidi že na obrazu da se čutijo kakor ujeti ptiček v tesni kletki. Kakor ta drobna živalica, tako bi tudi oni sfrčali ob prvi priliki ven iz fašistovske kletke na plati — na svobodo. Enkrat se bo to zgodilo in tedaj praznovanje 1. maja tudi v Italiji ne bo več prepovedano. Te dni se nam je predstavil italijanski fašizem v novi luči. Njegov politični oče Mussolini je vedno trdil, da je to gibanje nekaj tipično italijanskega. Novo fašistovsko vodstvo pa je definicijo fašizma raztegnilo. V proglasu, ki ga je izdalo na pokrajinske organizacije, pravi namreč, da je fašizem mednaroden pojav, nova oblika civilizacije, v katero se je zagledal ves svet. Fašistiziranju Italije bi moralo potemtakem slediti fašistiziranje vsega sveta. Kako in kdaj se bo to zgodilo, je seveda drugo vprašanje, ki se lahko pusti tudi na strani, saj je udobneje delati račune brez krčmarja, vsaj dokler se tu poslednji ne oglasi. Pretekli teden pa so izsledili fašisti tudi svojega filozofa-teoretika. To naj bi bil znani italijanski pisatelj in mislec Alfredo Oriani (1852—1909). V nedeljo se je vršila temu filozofu v čast velika spominska svečanost na njegovem grobu in v prisotstvu ministrskega predsednika Mussolinija, ki je imel tudi ob tej priliki »primeren« sveča-nosten in agitatoričen govor. Rekel je, da spadajo fašisti k pokolenju Alfreda Oriatii-ja, ki je v dobi prejšnje »paralitične Italije« prepovedoval idejno vstajo, katero je praktično izvedel fašizem. Najslavnejše delo Orianijevo je »La Rivolta Ideale«, v katerem vidijo vodilni duhovi italijanskega fašizma prve zarode svojega obnovitvenega (5) pokreta, svoje fašistovske ideje revolucije. Zelo neprijetno pa se je moral počutiti spričo teh svečanosti neki drugi sloviti obnovitelj sodobne Italije. To je oče futurizma F. T. Marinetti. Letos je izdal knjigo pod naslovom »Futurizem in fašizem« (Fu-turismo e Fassismo, Franco Campitelli, editore — Foligno), kjer dokazuje, da gre njemu tista čast, ki se je preteklo nedeljo izkazala Alfredu Orianiju, namreč čast duševnega predhodnika in očeta sedanjega fašistovskega gibanja. Ta, njegova ambicija — brez ozira na dejstvo, da je poleg drugega tudi zelo dober osebni prijatelj Mussolinija -- se mi ne zdi nikakor neutemeljena. Prava šolska definicija fašizma bi bila zares ta, da je to gibanje le nekako izvajanje Marinettijevih futurističnih naukov, presajenih na čisto politično polje. In ves nastop, vsa frazeologija, brezobzirnost. nasilnost zaničevanje preteklosti, vse fašistovske metode sploh imajo na sebi ono futuristično označje, ki ga pridiga in opisuje Marinetti v svojih brezštevilnih spisih. »Junaški državljan« (dttadino eroico), ki mora biti pripravljen za novo vojno, katera »je gotova in morda zelo blizu« (Marinetti: Fut. e Fass. str. 20), je tudi za Mussolinija ideal državljanske popolnosti, kakoT na drugi strani gotovo popolnoma navaja futuristični klic: »Gkrrifichiamo la guerra, sola igiene dol mondo!« (Poveličujmo vojno, ki je edina higijena sveta!) Z eno besedo: vsa vrtoglavost futurizma se pojavlja, ponavlja in stopnjuje v fasizeflu Marinetti si torej lasti duševno očetovstvo tega gibanja z mnogo večjo pravico nego Alfredo Oriani. » « * Ouid de nobis? V našem domačem ta* boru ni posebnih novosti. Zadnje volitve so sprožile med tržaško in klerikalno strujo na Goriškem par kočljivih Ypr_ašanl. kijih bo moral rešiti Slovanski volilni odbor, ker spadajo v likvidacijo naše letošnje volilne borbe. Do sedaj se še ni sestaL Eno izmed takih kočljivih vprašanj, katerih usoda je tesno zvezana z likvidacijo delovanja našega volilnega odbora, je vprašanje, kako se bo našla podlaga za izvajanje tiste točke volilnega sporazuma, ki določa sporazumno delovanje našega parlamentarnega zastopstva. Z ozirom na to zadevo se j« začelo zopet kričati o Narodnem svetu, K naj bi bil naš vrhovni politični organ. Toda kdo naj ga sestavi, in koga naj zastopata njegovi člani? To vprašanje ima posebne važnost vsled tega, ker je življenju sposoben Narodni svet mogoč le na pošteni in popolnoma jasni podlagi. Tri politične organizacije so sklenile1‘Volilni sporazum. Med njimi stoji le tržaško politično društvo »Edinost« na jasnem in odkritem stališču vseprimorske nestrankarske narodne organizacije, ki zbira okoli sebe vse tiste elemente, ki so za enotno fronto in enotno organizacijo primorskih Slovanov In ki smatrajo vsako strankarstvo med nami Z£ škodljivo in pogubno. Teh je ogromna ve čina in kdor misli, da so preferenčni glasovi nasproten dokaz, se hudo moti. Popolnoma drugače stoji stvar glede političnega društva »Edinost« v Gorici ter društva za Hrvate in Slovence v Istri. T5 dve društvi sta povsem strankarski klerikalni organizaciji in ako nosi klerikalna politična organizacija v Gorici še vedno kn« »Edinost«, je to pač zloraba, ki je postala po zadnjem občnem zboru tega društva, na katerem so bili izgnani iz njega vodstva vsi neklerikalci, pravo politično farbanje. V hipu. ko se je polastila društva ena sama struja, t. j. klerikalna, je društvo tudi izgubilo pravico do tega imena. Da pa je na podlagi takega farbanja nemogoč vsak pravi sporazum, je na dlani. Prave podlage zanj in za njega trajnost in izdatnost dobimo še le tedaj, ko bo sedanje dejansko stanje v našem političnem življenju tudi formalno izraženo, ko bo namreč konec sedanjemu političnemu farbanju klerikalcev na Goriškem in ko se pokažejo javnosti kot to, kar so, t j. kot Slovenska ljudska stranka na Primorskem. Do sedaj se naši goriški klerikalci branijo tega z vsemi močmi, toda razmere jih bodo prej ali slej prisilile, da bodo moTali sneti krinko in odkrito sprejeti odgovornost za svojo strankarsko politiko in za vse njene po-stedice. Tu je tisto bolno mesto našega javnega življenja, ki ga je treba ozdraviti, da se omogoči našemu izmučenemu ljudstvu nov zdrav odpor proti vsem nevarnostim na podlagi poštenega in plodonosnega sporazuma in sodelovanja vseh tistih činiteljev med nami, ki priznavajo, da mora biti vrhovni cilj vse naše politike ohranitev našega naroda na tem tužnem ozemlju. Kakor znano, je vseprimorsko politično društvo »Edinost« v Trstu priznalo go-riško klerikalno društvo v Gorici kot stranko že pred volitvami. S tem je tu naša organizacija vnovič dokazala svoj popolnoma nestrankarski značaj, dokazala je. da ji je tuj vsak strankarski imperijaiizem, ker je tudi ob tej priliki potrdila svoje stališče, da je potrebno našemu ljudstvu sodelovanje in združitev vseh njegovih živih siil. Seveda pa je v tem tudi nov dokaz o tem, da je tržaško politično društvo »Edinost« oni politični hram našega primorskega ljudstva, v katerem edino se goji in čuva prava in pristna narodna misel vsega Julijskega Slovanstva. @ Vedno zadnje novosti \ f SAMO I ® šelenburgova ulica 3 • @ Gričar & Mejač« f , .......... Naročajte in širite •.Narodni Dnevnik411 Georges: „Ce pri sodniji ne Dodeš doba pravice, kje Jo pa bodeSI" (Donesek h tehniki pravdanja.) (Dalje.) • — Nato je Zigovšek začel pripovedovati, kako je bilo. Pripovedoval je natanko tako, kakor Pukšič samo na koncu je dodal, da je on Pukšiča nazaj držal, da ne bi fi-nancarja preveč udaril, ker je vedel, da je rnočan in brezobziren, kadar je jezen. — Pravtako je popisal dogodek Ernest Perko, ki je dodal, da Je on financarja stran vlekel. — Takisto je povedal Brenkar, ki je pa povdarja!; da je on stal pri gospej In da je on financarju kapo na glavo posadil in prav ta prav razločil gručo. Kdo je tolkel, da ne more povedati, ker je bil predaleč stran, — Financar je gonil ve4no svojo, ponujal prisego in zatrjeval, da ni še slišal nikoli tako lagati. In sicer pri vedno istih besedah obtožencev. Takisto se je občinstvo zmeraj pri istih besedah smejalo, sodnik je pa svaril. — Prič ni bilo. Potolčen je bil financar, ki njemu se je bil odločil sodnik dati prise-w>. samo dognati, če je bil trezen, zato je pokli«il policijskega stražnika za pričo. »Gospod stražnik,« vpraša sodnik, »ali *e Vam je zdel ta mož pijan?« »0, pa še precej,« odvrne stražnik. »Opozarjam Vas na Vašo službeno prisego. Povejte, ali ste zapazili, da je bil fi-naficar pijan?« »Seveda je bjj. Gospod sodnik jaz se se motim, saj imam že toliko In toliko let jrfužbeno s pijanci opraviti.« — Financar je bil pokopan. — Govoril je še zagovornik. Kaka si lahko misliš. Nato je sodnik sklenil razpravo in obsodil Silobrankota Pukšeka tia 20 kron jjiobe in na povrnitev stroškov, ostali trije » bili Pa oproščeni. — Omeniti moram, da je bil sodnik toliko diskreten in ni vprašal, kdo je bila tista gospa. Sicer so bili pa obtoženci sklenili, da bodo predlagali preložitev razprave, če bi bil financar dobil prisego, in sicer v svrho, da se tista gospa zasliši za pričo. Po razpravi so šli obtoženci pit — mene so bili tudi povabili —, plačal le seveda zagovornik. »Povej ml,« vprašam Munlo Bekirja, »kako je mogel stražnik pod prisego izpo-, vedatl, da je bil financar pijan, ko je bil pa popolnoma trezen, kakor si mi sam pravfU — Stražnik je videl financarja šele potem. ko je bil tepen in torej razburjen. Razburjen, zlasti tepen človek pa je rdeč v obraz in torej tak kakor bi bil pijan. »No, zdaj pa vidim, kakšna je sodnijska pravica.« — O to še ni vse, odvrne Munla Beklr, pravo pride zdaL IV. — Cez dva dni je bil Sflobranko Puk- šič, ali Piikšev Branek, dobre volfle in se je nekje na nosu pobil. Ker je bil precej dobre volje, je šel pobit spat. Ko se zjutraj pogleda v zrcalo, zapazi prasko na nosu tn reče po prleško: »Čakaj, prokleti financar, sedaj bom pa jaz tebe toža!« — In res gre k zdravniku, si da napraviti zdravniško izpričevalo, da ga je ta in ta financar tega in tega dne udaril po nosu, s tem izpričevalom gre k staremu zagovorniku. dr. Bregarju, In da vložiti tožbo proti financarju radi lalike telesne poškodbe. Za priče je navel Svajdjuba Žigovška, Mirka Breukarja in Ernesta Perkota. — Razpisan je bil dan maščevalne razprave. — »Oprosti,« pravim jaz, »ali bi bili 2l-govšek, Brenkar in Perko res prisegli, da je financar udaril Pukšiča tisto noč? To bi bilo vendar nesramno.« — Vidi se tl, da sl zelenec v pravdanju, ml odvrne Munla Beklr. Seveda bi bili prisegli. Toda ne da ga je financar udaril, pač pa, da tn možnost ni izključena, da bi ea »Čudna so pota božje previdnosti, še bolj čudna so pa pota juristične znanosti in njenega jezika. Saj bi vendar po krivem prisegli.« — Osel! — mi odgovori Munla Bekir, —, kdo pa pravi, da so priče vedele, da se je Piikšev Branek potolkel šele dva dni po obsodbi? »Aa!« — Torej razprava je bila razpisana tn se je začela Financar se je zagovarjal sam, Piikševega Braneka pa Je zastopal dr. Bregar. — Razprava se je začela kakor po navadi: sodnik je prečital privatno obtožbo, vprašal tožitelja, če je res tako, kar je on potrdil, in obtoženca, če je kriv. — Ne vem, kaj je bilo financarju, ali je mislil, da je res udaril tisto noč Pukšovega Branka po nosu, ali pa si je domišljeval, da si s tem popravi svojo reputacijo (ker ie bil tisto noč tepen, kakor ajdov snop), — da prizna. Se čudiš? Da, on je priznal in pri. čam m' bilo treba, kakor tl praviš, po krivem pričati. — Nato je zastopnik Silobrankota Pukšiča predlagal, naj sodnik (ki pa sedaj ni bil tisti kakor pri prvi razpravi), oziroma sodišče obsodi tudi financarja na 20 K globe in na povrnitev stroškov, ker itd itd — Sodnik je predlogu ugodfi in obsodil financarja na 20 K globe in na povrnitev kazenskopravdnih stroškov, kamor pa spadajo tadi stroški tožiteljevega zastopstva. »To je bilo pa vendar popolnoma krivično,« pripomnim jaz. — To tl misliš — pravi Munla Beklr — toda sodnik stori sodbo na podlagi dejanskega stana, Id je zapisan ▼ aktih. Zapomni si to! — Po razpravi pride Silobranko Puk-šič ali Piikšev Branek iz dvorane in sporoči zunaj stoječim svojim trem pričam Mirku Brenkar ju, Svajoljubu Žigovšku In Ernestu Perkotu svojo zmago s temile besedami: »Če pri sodniji ne bodeš doba pravice, kje jo pa bodeš!« Nato so šil pit — povabljen sem bil tudi jaz — plačal je seveda zagovornik; kdo pa drugi. Prosveta. 40 letnica „Slavca •« IVAN DRAŽIL. Danes praznuje pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani svojo 40 letnico. Velike zasluge na lepem uspehu »Slavca« v preteklih 40 letih ima brez dvoma njegov zaslužni predsednik Ivan Dražil. Ivan Dražil je član »Slavca« že od njega ustanovitve, to je od prvega sestanka, ki ga je imel »Slavec« pred 40 ieti v gostilni 'Pri Lozarju«, takrat »Stadt Miinchen« imenovani. V odbor »Slavca« je Ivan Dražil vstopil leta 1886 in je bil leta 1837 imenovan podpredsednikom »Slavca«. Dne 6. januarja 1892 je bil Ivan Dražil izvoljen predsednikom »Slavca«, kar je še danes. 2e samo dejstvo, da je Ivan Dražil nad 32 let nepretrgoma predsednik »Slavca« nam dokazuje, da je delovanje društva ozko zvezano z njegovo osebo. Vso svojo dolgo dobo predsedovanja je bil g. Dražil priljubljen med članstvom »Slavca«, vztrajen in požrtvovalen, takten in nesebičen v vseh svojih nastopih. Vse spore, ki so se pojavili v društvu, je znal z miruo besedo oblažiti in odpraviti. Z navdušeno besedo je vžigal svojim tovarišem pevcem ljubezen do slovanske pesmi. Težko bi bilo najti predsednika. ki bi z večjo vnemo acloval za svoje društvo kot je delal to Ivan Dražil tekom svojega dolgoletnega delovanja za »Slavca«. Člani »Slavca« so znali cenid zasluge svojega predsednika in so mu prav Posebno o priliki njegove 15 letnice in 30 letnice predsednlštva izkazali zasluženo Priznanje s prireditvijo častnih večerov. Posebno proslava Dražilove 30 letnice predsedovanja je bila veličastna. Častnega večera so se udeležili poleg »Slav-čevega« članstva, deputacije številnih slovenskih pevskiii društev in zastopniki Pevskega zbora »Sloge« iz Zagreba. Dražllova vztrajnost in ljubezen do društvenega dela bi bila lahko za vzgled vs«a delavcem v pevskih društvih. VPRAŠANJE SLOVENSKE DRAME. Režiserski kolegij drame doznava za zahtevo ministrstva prosvete, da se mora v prihodnji sezoni izvršiti fuzija opere z dramo, to je: preseliti dramo iz lastne hiše v operno. Proti temu nameravanemu koraku moramo že danes najodločneje protestirati in navajamo sledeča fakta, ki protest opravičujejo. 1. Slovenska drama je zadobiia možnost razvoja šele s tistim dnem, ko se i« preselila v lastno poslopje. V tem poslopju je drama pričela svoj razvoj, ki ji Je bil onemogočen desetletja, in to ba? Iz vzroka, ker je bila prisiljena deliti čas ln kraj z opero, in je vedno in vselej ostala, sicer ne opravičeno in nenaturno na drugem mestu Umetniški nivo drame in s tem celokupna slov. dramska umetnost raste in pade z svobodnim gibanjem v lastnem domu 2. Vzroki, ki vodijo merodajne faktorje k temu početju nikakor ne odgovarjajo dejanskemu položaju denarnega vprašanja. Drama, oziroma njen poset raste od se*one dc sezone in to je dokaz, da institut ni sa* samo pro forma, temveč, da je danes pocre* ba tn sicer nujna in dragjeena. Amputacija te umetniške usanove pa bi bila tore! kulturen greh. Dramsko gledališče dokazule t svoji petletni zgodovini odkar deluje v lastni hi* ši, svoj umetniški in pa tudi svoj gospodarski razvoj. Drama krije potom svojega, dc la svoje denarne potrebe tn rabi v dosego ravnovesja le neznaten del državne subvencije. Ker torej drama kot zavod in podjoti® ne tira Narodnega gledališča (opera in dra-ma) v denarne neprillke, ne vidimo pra*' nobenega vzroka, ki naj bi opravičil njea* umetniško upropaščenje, Povdarjamo še enkrat, da )o sW'° ogromno truda bodisi uprave in bodisi P«* bitke, da je zavod začel pravilno dihati in dosegel to dostojno ta vsega razvoja sposobno vteino. Slovenski ansambdi opravka svoje delo z veseljem in ne žeti drug«*1- “* mu ostane v nadaiie Ista mo3Uro*t razvoja HiW't >%%4 Dobrovoliski pokret. (Iz tovora dobrovoljca prof. Jerasa na dobroveljskem družabnem večeru.) Dobroveljski pokret zatiranih in podjarmljenih slovanskih narodov bivše avstro-iogrske monarhije spada med najvažnejše momente v slovanski zgodovini. Iz te zgodovine morem podati’ iz tega mesta le par odlomkov, iz katerih naj žarijo vzajemnost, pobratimstvo in popolna solidarnost češkoslovaškega in jugoslovanskega dobrovoljca. Ko je bila narava v najbogatejšem zelenju in so polja obrodila stoteren sad, je Švigal iz topovskega žrela v Zemunu oster Plamen proti Beogradu. Zagrmelo je — in 'Evropa se je stresla od prve bolečine svetovne vojne. BiH so lepi dnevi in zvezdnate noči, ko smo Slovenci, Hrvati in Srbi s preka ter bratje Čehi, ki nas je zatekla vojna v svobodni Srbiji, branili Avstro-Madžarom prestop na srbska tla. Ramo ob rami s srbskim vojakom smo se dobrovoljci borili V komitskih vrstah za dedne pravice Srbov »n za osvobojenje avstrijskih Slovanov. V tej borbi smo se združili v eno srce, v eno misel... To je bilo takoj prvi dan vojne. Nemci in Madžari so potiskali pred seboj ■Proti nam še brate. Premišljeni so bili na-vrti razbojniško-madžarskih in nemških hord. Uničiti nas vse! Kljub vsemu pa se je naš krog večal in večal. Prihajali so k nam Čehi in južni Slovani, ki so si rešili življenje med dvema ognjema. Komaj so bili med nami, trgali so s sebe avstrijske uniforme in zahtevali pu-Sto, da udarijo na svojega tisočletnega zatiralca. Dosti jih je bilo — dosti jih je tudi manjkalo! V prvih bojih svetovne vojne se je dokumentirala vzajemnost Čehov in Jugoslovanov. ko so si podali roke kot dobrovoljci. Svetovna vojna je zatekla avstrijske Slovane nepripravljene, vsled česar so bili Prvi dobrovoljci neorganizirani in razdelje-® na razne polke in komitske čete. Ne sa-®o Srbi, ampak tudi ostali zavezniki še °iso imeli tedaj pravega razumevanja za Idealne načrte prvih dobrovoljcev. Vendar j« bil led prebit, začetek storjen in temu je sledil jak razmah dobrovoljskega pokreta ha vseh bojiščih svetovne vojne. Ko je v oktobru leta 1915. udarila izdajalska Bolgarija na Srbijo in jej zadala hajtežji udarec, tedaj so se v Nišu priglasili skoraj vsi češki oficirji v srbsko ar-toado, da skupno š svojimi južnimi brad branijo svobodo Srbije. In pri strašnem Umiku čez Albanijo so bili dobrovoljci tisti, <1 so se umikali zadnji in čuvali srbski r.a-fod na umiku pred sovražnikom. Na srbskih bojnih poljanah so tisoči grobov prvi in Večni spomeniki vzajemnosti in bratstva slovanskih dobrovoljcev! Ti grobovi so klicali zatirane avstrij-s« Slovane na neizprosen boj proti Germanom in Madžarom. Prvi so se odzvali te®u klicu Čehi, katerim pripada prvo mesto v dobrovoljskem pokretu. Češki polki bili prvi, ki so takoj po prihodu na bo-lisče zapuščali avstrijsko armado in z ne-topisniim oduševljenju šli tja, kamor jih je klicala majka Slavija. Proti koncu leta 1916 sem prišel v Bor-deamc, ker sem vršil poleg drugega tudi službo tolmača pri Čehih-ujetnikih. Na njih ssmtevo sem stopil v stik s čehostovaškim odborom v Parizu, da jim omogočim vstop v češkoslovaške legije. In ko sem v Farizu fhzlagal takratnemu šefu pisarne čehoslo-vaškega odbora, dr. Bemešu, želje čehosio-vaških ujetnikov, me je ta zagotavljal, da ie rešitev blizu in da naj potolažim nestrpne češke rodoljube. Ko je končno prišel oni težko pričakovani trenotek, so se Prijavili vsi in solze radosti so bile v njihovih očeh. Začetek in temelj dobrovoljske akcije V Italiji je bil skupen Jugloslovenom in čekom. 0 tem govore obširno Pivkove knjige, •j morajo postati naše narodno čtivo. Skupki dobrovoljski oddelek se je imenoval ?*reparto autonomo czeco-jugoslavo«. Ita-3N so z istim nezaupanjem gledali slo- S^Jke ujetnike ko nemške. Z velikim trušč je posrečilo slovanskim dob rovoli-zbrisati to nezaupanje in prepričati Trojansko javnost, da so avstrijski Slova-S Pripravljeni z vsemi silami pomagati raz-JJ* moč centralnih sil. V oktobru je odšel jReparto autonomo czeco-jugoslavo« na JPnto ia s svojim junaštvom zadivil liali-^o^ko javnost. Popolno Idejno edinstvo v dobroveljskem pokretu pa najdemo med avstrijskimi Slovani zlasti v Rusiji. Leta 1916 se je začela formirati v Odesi jugoslovanska do-brovoljska armada, ki se je najprej imenovala srbski dobrovoljski odred, pozneje pa dobrovoljski korpus Srbov, Hrvatov in Slovencev. V par mesecih sta bili zbrani dve polni diviziji. Prva divizija je nastopila v Dobrudžl proti združenim Bolgarom, Nemcem in Avstrijcem. Pokazala je nadčloveško hrabrost. Neki angleški državnik se je izjavil po bojih pri vasi Komardži: Evropa ni mogla najti, niti napraviti boljše barijere proti Drangu nach Osten. kakor s tem. da je stvorila veliko Jugoslavijo. Vendar pa železna disciplina in hrabro navdušenje ni moglo odtehtati napak, ki so bile storjene gede opreme divizije. Dobrovoljci so bili poslani na fronto takorekoč z golimi rokami. Posledica tehnične nepripravljenosti divizije in pa rumunske slabosti je bila, da so Bolgari prebili fronto in da je jugoslo-venska divizija odstopila daleč na sever. Izgube divizije so bile ogromne: Padlo je do 60 odstotkov dobrovoljcev. Ramo ob rami s svojimi južnimi brati so se udeležili bojev v Dobrudži tudi Čehi. Zgodovinski dokaz te skupne borbe je ohranjen v dnevnem povelju komandanta higostovenskih dobrovoljcev, generala Živkovi ča. z dne 18. aprila 1917. V tem povelju pravi med drugim general Živkovič: »Srbski narod s svojimi jugoslovenski-mi brati Hrvati in Slovenci nikdar ne pozabi češke udeležbe v skupni borbi proti tatarskim Bolgarom in hunsko tevtonskim Avstrijcem. Naš narod ne more nikdar pozabiti na sveti ogenj potomcev slavnega Žižke in obeh Prokopev kakor tudi moj korpus ne bo nikdar izbrisal iz duše žrtev slavnih častnikov Čehov, ki so na krvavih poljanah Dobnidže položili svoje dragoceno življenje za svobodo Ju gostov eno v.« Dobrovoljski pokret je bil ovenčan s slavo zmage na solunski fronti, kjer so se tisoči dobrovoljcev spojili s svojimi srbskimi brati v eno samo teto, ki je udarilo skupno s svojimi hrabrimi zavezniki na sovražnika. Zopet je zatrepetala Evropa, toda sedaj od zadnje bolečine svetovne vojne. Zatiranim avstro-ogrskim Slovanom je zasijala svoboda, ki je zrasla iz krvi tisočev naših in češkoslovaških dobrovoljcev. Ali je težko spoznati iz vsega tega cilje in namene dobrovoljcev? če smo se borili z orožjem v roki i češki i jugoslovenski dobrovoljci za politično ujedinjenje in osvo-bojenie svojih narodov, če nas je pri tem vodila misel bratstva in ljubezni do Slovanstva, ali naj stojimo danes ob strani, ko gre za duševno ujedinjenje našega naroda! Naša pot vodi naprej do popolnega uje-dinjenja našega naroda! V tem je zmisel dobrovoljske ideje! Če smo se znali z orožjem v roki boriti za osvobojenje proti tisočletnemu sovražniku, hi če smo v tem velikem boju zmagali, potem moramo biti kos tudi vsakemu nepii-jatelju, ki bi se drznil oskruniti našo svobodo ta edinstvo — sad tolikih žrtev. Ne samo želja, ampak zahteva bratovske ljubezni je. da mora ostati vzajemnost med našim ta češkoslov. narodom taka, kakor so jo dokazali dobrovoljci, da mora ostati zvestoba verna zvestobi. Kot dobro-voljec, iz katerega naj govori srce, naj nazdravim z vami vsemi trajni vzajemnosti čehoslovaškega in našega ujedinjenega naroda, naj nazdravim njegovima vzvišenima predstavnikoma, sivolasemu preziden-tu Masaryku in našemu vojnemu drogu kralju Aleksandru! Zdravo! Drobne vesti. = Prisega grški republiki. Na dan prvega maja so prisegli v Atenah zvestobo mladi republiki vsi ministri, državni uradniki ta vojaštvo. = Nemški kronprlnc ni bil aa Dunaju. Nemški listi zanikajo vest. ki so jo priobčili tudi razni naši listi, da bi bij pred neka* dnevi na Dunaju nemški kronprinc. Na Dunaj je prišel samo njegov brat. = Zaglul paša zahteva neodvisnost Egipta. »Morntag Post« poroča iz Kaira, da je egiptovski ministrski predsednik Zaglul paša izjavil, da bo ob priliki bodočih pogajanj z Anglijo zahteval popono neodvisnost Egipta. po-prepri- to da so njegove naloge odgovarjajoče ras-vedno večje in lepše. , Prosimo: drama naj ostane tam kjer j" £ dana možnost nadaljnega razvoja ne pa i,. Pregnati iz lastne hiše. Merodajnim cl-naj bo jasna zavest, da bi ta akcija j^tevršena zasekala v telo kuilure slovcn-naroda globoko rano — ta opozarja-kd se danes, da je odgovornost takega .tja velika ta — da jo je po našem prc zagovarjati nemogoče iu Nedelja v Narodnem gledatlšču v Uub-V operi se poje danes zvečer »Carje-ul^esta« v Isti zasedbi kakor pri premi-dvrL? t^Irom na velik uspeh, ki ga je brez dosegla ta opera pri nas. pnčaku-£č"° t«di danes zvečer velike udeležbe. Pa vprizori velezabavno češko bur-»Kantela skozi uho šivanke«. memK^°nente Teda ^ opozarjamo na spre-jr??®0 dramskega repertoarja. Po prej obnemi0? repertoarju bi morali imeli abo-vo t re<^ C v pondeljek dramsko predsta-“ »» le treba Iz repertoarnih ozirov to ima v pondeljek dramsko repTu0 *Dom« red A, dočlm imajo v to-kbonenti reda C opero »Poljub«. Vani/nH°jestvenlkl v Ljubljani. Za gosto-sl&HUi«išu®3žestvenIkov v našem Narodnem raj e!y. vlada vseobče zanimanje. 2e vče-ttko pnd dan predprodaje bilo ie ve-hodnm?VJ>rai*evanie po vstopnicah. V pri-sanJinii, j *? bodemo priobčili vsebino po-olkt j?t i !’ jih vprizarjajo stavni umet-KostnJaii so sedaj še Htidožcstveniki Pred-sfcfi« naSi državi, povsod so bile vse »tavanja^J^rodane in se ie moralo go-DotovalnftS^ jati> Vsled točno začrtanega ttovani v LUitof ].e vsako P°daliS‘>l>je go-zarhmr. i,izključeno. Zato opc- Dotovalnjati' Vsled točno začrtanega ttovani v LUiluf ].e vsako P°da'iS‘>nje go-Zarlamn fc1 izključeno. Zato opc-bosehnr, »n * 'tobltelje dramske umetnosti *tven£LP,Je vse občudovalce Hudože- fSSV.Z‘s'5? »rttl tos,<,v"u V Petakdnl Glasbene Matice ljubljanske. t«81 ™ ‘u vr51 se v Unionski dvo- f be,nf Mat,c« v Ljubljani, n Mrlies:oi' oikestral- vodstvom prof. Michla in pa pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom zborovodje Kumarja. Na tem koncertu iz raja orkestralno društvo tri orkestralne komade, pevski zbor pa celo vrsto izvirnih skladb, ki se po veliki večini prvič javno izvajajo. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni. Izšla Je 1.—4. številka glasila pevske zveze »Pevec« s sledečo vsebino. Članki: K.: Emil Adamič. — Kimovec: O glasbi. — J. Aljaž: Pevski spomini. — A. Dolinar: O pevski izobrazbi. — M. Bajuk. Narodna pesem v sekiricah. — Fr. Ferjančič: Kako sl je treba pomagati do boljše'službe. — Nove skladbe. — Vestnik Pevske zveze. — Iz naših okrožij, — Vesti iz inozemstva. — Kronika. — Za dobro voljo. — Glasbena priloga: 1. E. Adamič: MolUCv pastirčkov. 2. St. Premrl: Slovenska zemlja. 3. E. Hoch-reiter: Majski dan. 4. Laharnar; Na delo! — »Pevec« izhaja kot mesečnik v dvojnih številkah In velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 30 Din, za Italijo 10 lir in za Ameriko 1 dolar. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. 4. maja nedelja, »Kamela skozi uho šivanke«. Izven. 5. maja ponedeljek, »Dom«. Red A. 6. maja torek. Zaprto. 7. maja sreda, »Ana Karenina. Red B. 8. maja četrtek. »CesaT m Kleopatra«. Red D. 9. maja petek. Zaprto (generalna vaja). Opera. Začetek ob pol 8. uri zvečer. 4. maja nedelja, »Carjeva nevesta«. Izven. 5. maja pondeljek. Zaprto. 5. maja torek, »Poljub«. Red C. 7. maja sreda, »Carjeva nevesta«. Red E. 8. maja četrtek. »Faust«, gostuje gospod Roman Lubineckl. Red F. 0. mala petek. Zaprto. Narodni problem v vzhodni Evropi. Pretekli mesec se je vršilo v Pragi zborovanje, ki zasluži radi na njem podanih naziranj našo pozornost. Profesor Milju-kov, vodja ruskih demokratov v emigraciji, je namreč pozival v svojih predavanjih zastopnike raznih narodnosti bivš. ruskega carstva, ki so se pred boljševiškim terorjem zatekli v srednjo Evropo, da se že sedaj izjavijo za federacijo z bodočo demokratično Rusijo (točneje povedano: z Veliko- rusijo). Dne 17. aprila so se zbrali v Pragi zastopnici Ukrajincev, Belorusov, Gruzincev, Armencev, Kavkaških gorcev in Veli-korusov, ki so dali Miljukovu vsak svojo izjavo. Pripomniti je treba, da so vse njihove izjave izliv skrajnega nacijonalnega čustvovanja, ki mnogo ne računa i dejanskimi razmerami. M. Slavinski), Ukraiinec, je najprej orisal, kako se je razvijalo ukrajinsko kulturno in politično gibanje na Ukrajini neodvisno od ruskega in kako dalekosežna je bila ideologija Ukrajincev že v 19. stoletju: Zahtevala je ustanovitev zveze samostojnih republik slovanskih narodov (Cirilo-Meto-dijsko bratstvo). Mi Ukrajinci se odpovedujemo federaciji z Velikorusi. Ako se še povrnemo domov na Ukrajino, bomo delovali tam na zgradbi lastnega ukrajinskega doma. Ce se boste (Velikorusil) zadržali k nam prijateljski, vam podamo roko: drugače se bomo borili proti vam. To zahteva od nas ukrajinsko ljudstvo, ki hoče biti samostojno. Moramo se dovoriti, da ne bo-mo drug drugemu na poti. Narodi so si med seboj enaki. Kačikahvili, zastopnik gruzinske kolo-tote v Pragi, je izjavil, da Gruzija ni niti Velikorusija, niti Belorusija, niti Malorusi-ja; Gruzija sploh ni Rusija, zato je ne briga _ rusko narodnostno vnrašanje. Mi Gru-zim smo poseben narod. Še v 12. stoletju je bila Gruzija enotna država z visoko politično zavestjo in zrelo narodno kulturo, bvoje stvari bodo Gruzini sami uredili, drugi naj se ne mešajo vanje. Kričevskij, zastopnik »Beloruskega sveta«. se je pritožil, da je Miljukov najmanje govoril o Beli Rusiji. V dobi, ko je bila Moskva še vas, je v beloruskem Potočku že cvetela znanost, ki je zalagala pozneje Moskvo s knjigami in inteligenco. Še leta 1863 je zahteval eden od beloruskih rodo-ljubov neodvisnost Bele Rusi od Moskve in Poljakov Leta 1839 je bil izdal car Nikolaj I. prepoved tiskanja knjig v beloruskem je-ziku Miljukov nam predlaga federacijo z Vehkorusijo; ali federacija je mogoča samo pod pogojem popolne neodvisnosti. Sta - Kan, zastopnik armenske kolonije v Pragh zavrača trditev Miljukova, da bi se mogli' vsi Armenci združiti pod rusko suvereniteto. Armenci so se vedno trdovratno branili ruske nadvlade. Pred leti so hoteli Velikorusi vpeljati med njimi Ro-zaštvo in Miljukova štejemo mi Armenci tudi med zagovornike tega načrta. Miljukov nam predlaga federacijo: ali idejo federacije so že skompromitirali Velikorusi — boljševiki. Nevarnost panturcizma ie za nas prenehala in Armenci stoje na principu neodvisne Armenije. Akbet Canikov, zastopnik gorcev severnega Kavkaza, je govoril o ruski politični metodi, ki je po načelu »divide et im-pera« razdvojila kavkaška plemena. Ruska civilizacija je korakala po truplih kavkaških narodov. Vi, Velikorusi, ste na to že pozabili, ali mi Kavkazci ne moremo tega pozabiti. In kaj so naredili z nami v zadnjem času? Gorska republika, rezultat narodnega prebujenja Kavkazcev L 1919, je bila od Velikorusov-boljševikov neusmiljeno zatrta. Mi zahtevamo sedaj: Pustite nam strmo kavkaško skalo, da dvignemo n® nji zastavo Gorske republike! Lotockil, zastopnik Ukrajincev, nagla-ša veliko kulturno delo, ki so ga Ukrajinci izvršili v Rusiji v 16. ta 17. stoletju. Za plačilo so dobili od Moskve represalije, ki so končno zbrisale z Ukrajine vsako sled nekdanje politične in kulturne veličine. Ruska oblast je uvedla za časa carice Katarine tlačanstvo, ki je pogubno vplivalo na nacijo-nalni in gospodarski položaj vsega ukrajinskega naroda. Leta 1876 je bil izdan zakon, po katerem je bilo prepovedano izdajanje ukrajinskih knjig razven leposlovnih. Nič boljše se ni godilo Ukrajincem za časa gosudarstvene dume, v kateri je stranka Miljukova igrala veliko vlogo. Takrat so ukrajinski poslanci podali vladi peticijo, naj se uvede v ukrajinske šole ukrajinšči-na kot učni jezik: ta načrt je obležal v arhivih Dume v Petrogradu, ker se takrat vodilna stranka Miljukova ni zavzela zanj. Tudi ukrajinski okraj holmski je njegova stranka žrtvovala Poljakom. In kako je ravnala z Ukrajino po revoluciji 1. 1917. začasna ruska vlada Keren-skega! Prišli so nato boljševiki in oplenili do dobra Ukrajino. Mi Ukrajinci smo prejeli temeljit politični pouk in malo je takih med nami, ki bi verjeli geslom Velikorusov o federaciji z narodi vzhodne Evrope. Acollo, zastopnik Gruzinov, je podčrtaval, da je bila snov predavanj prof. Miljukova preveč enostranska in tendenčno pobarvana. On gotovo pozna deklaracije do-tičnih narodnosti, ali vseeno domneva, da bi bili ti narodi za federacijo. Abramovič, Vetikorus, je nazora, da Miljukov ni zadostno uvaževal principa narodnosti, ki je socijalen in zgodovinski pojav. Ako hočemo raziskovati to narodnost, se ji moramo približati analitično. Grigorlev, Ukrajinec, je pripomnil, da je predavanjem Miljukova manjkala soci-jalna analiza vladajočega in tlačenega naroda. Preje so bili narodi v carski, sedaj v boljševiški ječi. Dokler se Velikorusi ne odpovedo svojemu imperijaJističnemu nazoru, ni mogoč sporazum z njimi. Velikorusi morajo tudi v resnici dokazati, da so demokrati. Dosedaj smo videli le, da je psihologija Velikorusov psihologija diktatorjev — bodisi monarhistov, bodisi boljševikov — in da v nobenem slučaju niso demokrati. V svojem odgovoru na očitke zastopnikov vzhodnoevropejskih narodnosti je Miljukov povdarjal, da je treba vpoštevati tudi tujo voljo ta da se je treba sporazumeti z narodnostmi, n akai on tudi deluje. Veliko je bridke resnice v očitkih, ki so jih našteli zastopniki narodnosti na račun Velikorusov: na drugi strani pa so popolnoma pozabili na ogromne lastne grehe in napake, radi katerih jih je predvsem zadela njihova usoda. Zgodovina se dostikrat ne da več popraviti in mislimo, da bodo njih načrti za bodočnost ostali le pri svojem akademičnem značaju. Novo življenje na vzhdu Evrope koraka preko njih. Politične vesti. = Klikarstvo v SLS. »Ljudski tednik« piše: Znano je, da ima prvo in zadnjo besedo v SLS samo gotova klika, ki sicer veliko govori o demokraciji in ljubezni do bližnjega, ki pa seveda ne pozna ne enega ne drugega. Kadar se v vrstah SLS pojavi kak odpor proti pogubonosni in bedasti politiki njenih voditeljev, takrat ta kiika takoj najde dovolj sredstev, da zaduši neljubo opozicijo s silo in če drugače ne gre, na ta način, da skuša svojega naspi otnika gmotno ugonobiti. Ali upogneš tilnik, ali pa stradaj, je geslo mogočnjakov SLS in nešteto slučajev dokazuje, kaj se pravi z bikom bosti. = Od Zagreba do Bjeline. »Samouprava« se bavi z znanim Davidoviče-vim shodom v Zagrebu in z zadnjo narod-noradikalno manifestacijo v Bjelini ter zaključuje: Zborovanje v Zagrebu in zborovanje v Bjelini dajeta potrebne eiemente za pravilni razvoj krize. Ljudstvo je v položaju, da z večjim razumevanjem oceni, katn ga vodi smer edinstva, smer moči ta smer velike bodočnosti v tesnem in resničnem sodelovanju enega in nerazdeljivega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljudstvo pa tudi dobro vidi, kam vodi druga smer, ki hoče razdeliti narodno moč. Ta druga smer ima več varijant, toda v enem so vse složne, to je — oslabitev kompaktne državne moči ta onemogočenje enotnega nastopa Srbov. Hrvatov in Slovencev na načelni enakosti vseh državljanov. Veličastno zborovanje v Bjelini je jasna indikacija, da hoče večina. naroda čuvati svoje edinstvo. In ml smo prepričani, da bi ljudstvo pil volitvah dalo jasen odgovor v tem smislu. = Ml In reparacljsko vprašanje. Kakor znano je izročila odškodninska komisija vsem zavezniškim vladam izvedeniška poročila obeh izvedeniških odborov, da zavzamejo svoje stališče v vprašanjih, ki se tičejo neposredno njih. Vse vlade so že odgovorile in tudi naša je že poslala svoj odgovor, ki se bistveno ne razlikuje od odgovorov ostalih držav. Naša vlada pravi, da je vzela poročila na znanje z velikim zanimanjem. Poročila imajo temvečji ugled, ker so se strokovnjaki trudili, da bi izločili iz poročil vsake politične predsodke m se strogo omejili na gospodarsko polje. Pripravljena je k sodelovanju z zavezniškimi vladama v kolikor se tiče njene kompetence. — Ker pa so sklepi izvedencev samo predlogi in često samo indikacije ter bo končnoveljavno sklepala odškodninska komisija, je naša vlada mnenja, da bi se poročila, kar se tiče naše države, spremenila v toliko, da pridejo tudi naši predstavniki v razne organizme. Naše države namreč uiso izvedenci nikjer imenovali in vendar ji pritiče 5 ta pol odstotkov odškodninske vsote. Nadalje skuša naša vlada ta korak izvedencev opravičiti, češ da so se v prvi vrsti ozirali na države, ki so bile zastopane v obeli odborih in da niso na ta način vzeli v pretres naših zahtev in jih podvrgii pravični oceni. Končno pravi odgovor, da bi navzočnost naših zastopnikov v nekaterih odborih delo samo olajšala. — Naša vlada je bila torej pri svojem odgovoru zelo previdna in je zahtevala upoštevanje naših interesov. Vprašanje je samo, ia katero stran se bo postavila pri nadaijniji pogajanjih v odškodninskem vprašanju. V zadnjem času ne vlada namreč glede nadall-nega razvoja med Londonom ta Farizom popolno soglasje. Nekateri lisM so priobčili povodom obiska romunskega ministra Du-ca v Londonu vest, da se je postavila Mala antanta na angleško stran, kar je obljubil Macdonaldu dr. Beneš ob priliki svojega obiska v Londonu. = Mussolinijeve Izjave o zunanji politiki. Na ministrskem sestanku prvega maja je podal ministrski predsednik ta zunanji minister Mussolini nekaj izjav o zunanji politiki. V prvi vrsti je omenil predstoječi sestanek z belgijskima ministroma Theuni-som In Hymansom v Milanu in-obisk češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Be-neša. Razgovori, ki se bodo vršili s temi ministri v Milanu in Rimu utegnejo po Mussolinijevem mnenju imeti precejšnjo važnost za italijansko zunanjo politiko. Odno-šaji s Turčijo so povsem razjašnjeni. Italijanski poslanik Montagna v Angori je lahko zagotovil Izmet pašo. da ne stremi Italija za nikako politično ali gospodarsko ekspanzijo na ozemlju nove turške države, s katero hoče živeti v najboljših odnoša-jih. Pogajanja z Anglijo so dovedla do po-voljnih rezultatov v vprašanju Jubalanda, ki ne more biti v nobeni zvezi z vprašanjem Dodekaneza. Prijateljski duh, ki pre-veja Macdonaldovo vlado, je najboljši porok, da bodo rešena vsa vprašanja v obojestransko zadovoljstvo. = Mirovno stanje poljske armade — 350.000 mož. Iz Varšave poročajo, da je proračunska komisija poljskega sejma znižala zahteve vojnega miru. Szeptyckega od 733 miltj. zlatov na 605 milij. ziatov. Po novem zakonu o vojaški dolžnosti bo znašalo stanje poljske vojske v miru 350.000 mož, dočim jih je bilo do sedaj pod orožjem le 270.000. Izdatki za letalstvo znašajo komaj šestino vsote, ki jo je francoski parlament določil v ta namen. = Mesto Hamburga — Rotterdam. Iz Amsterdama poročajo, da so so v Berlinu pogajanja med holandsko delegacijo ta sovjetskimi zastopniki o sklenitvi trgovinske pogodbe in priznanju SSSR de jure usj>e-šno končala. Glavni pogoj Holandske ie bil, da naj se ruska zunanja trgovina, ki je šia dosedaj skoro izključno samo čez Hamburg, v veliki meri prenese v Rotterdam. Tekst trgovske pogodbe je že spisan ta manjkajo samo še jrodpisi. = Nova ureditev delavnega časa nemških rudarjev. Iz Essena poročajo o kon-čnoveljavni rešitvi vprašanja delavnega časa v porensko-vestfalsklh rudnikih. Doba dela traja prf delavcih pod zemljo splošno 8 ur, v rovih pa, *v katerih vlada toplota nad 28 stopinj Celzija, samo 7 do 7 in pol ure. Za delavce na površju velja deveturna doba. Tedenska delavna doba znaša skupaj 56 ur. Novi red stopi v veljavo s 1. junijem t. 1. = Nemčija In Zveza narodov. Izjava Macdonalda, ki jo je priobčil »Echo de Pa-r is«, da bo uradno predlagal sprejem Nemčije v Zvezo narodov, se uradno zanika. Šah. (Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »Ljubil. šah. kluba«.) Končnic* iz partije dr. Vidmar (b^ll) -s prof. As tal oš (črni), odigrane dne 26* aprila t. 1. v Ljubljani. f g Beli, dr. Vidmar, je na potezi, v navidezno slabejši poziciji. Znano je, da kmet pogosto v končnici odloča. Zato je tembolj občudovanja vreden način, ki se ga posluži naš mojster, da z natančno preračunjeno duhovito kombinacijsko igro prisili nasprotnika k sprejetju remija: Beli (dr. M. Vidmar) .-Črni (prof. L. As?*lgš 1.) Kh2‘ 2.) Ldl’ 3.) a4!‘ a4Xb5‘ Td2 Te2+!# f5Xg6+!!u Tb2 9.) Le2 10.) TXb5u 1.) Sa5 2.) Tc3* 3.) Sc4‘ 4.) Sb6T 5.) aXb5' 6.) Kf7“ 7.) h7Xg6“ 8.) Tc5 9.) Sc4u 10.) Tc7“ Naročajte .NARODNI DNEVNIK, Opombe: 1 Kralj se umakne vsled grožnje Sej-h z izgubo stolpa. Vzeti s 1.) Lb3XSc4 seveda ni kazalo, ker bi sledilo 1...) b5X Lc4 in je kmet na b-črti prost ta opašem * Edina poteza, ki je možna s tekačem, da ga črni z uspehom ne zamenja. * Crni hoče izzvati 3. potezo belega a2 —a4, da bi potem nadaljeval: 3...) Sa5— c4 ter nato eventuelno 4...) Sc4—e3 z Istočasnim napadom na obe beli figuri, v svrho čimprejšnje izmene. * Kljub temu se beli odloči za izzvano potezo ta, kakor vidimo, je njegova, v neusmiljeno kombinacijo zamotana poteza, na» ravnost sijajna. 5 3,..) b5Xa4 je seveda vsled 4.) TXS izključena! Torej ostane črnemu poteza, ki jo je bel! v svoj! kombinaciji predvidel. * Brez skrbi, kajti da pade nasprotnik s 4...) Sc4—e3 v nastavljeno past, sledi 5.) b5—b6, Se3XTd5; 6.) b6—b7! in metamorfoza b-kmeta v kraljico ni več ubranljiva. 7 Crni je torej past pravočasno opazil ter skuša izgubo še drugega kmeta prepre- čiti z navideznim naskakovalnim tempom! * Skrajni čas, da sam ne izgubi kmet« v prihodnji potezi! * Šah je vrlo potreben, ako hoče. beli IzsiHti remis. Poteza ie rezultanta konse-kventno izvedene, že s 3.) a2—a4 zapečete, sijajne kombinacije. “ Črni kralj nima drugega mesta, ako noče črni izgubiti kmetov ta igre. u Nadaljevanje kombinacije belega, k/ je vse eventualnosti črnega že pri 3d a2— a4 bistroumno izračunal. u Nadaljnja nujnica. “ Sicer edino-možna, a le navidezna obramba dvakrat napadenega kmeta b5. 14 Ako namreč sedaj 10...) Tc5XTb5, bi sledilo seveda: U.) Le2XSc4+!. nakar je tudi črni stolp izgubljen zajedno z njegovo igro. “ Torej edina poteza, ki še zamore vzdržati remis, pri sicer prvotno za celega kmeta močnejši ta navidezno boljši poziciji. • Končnica v resnici zadivtja ter Je vredna publikacije v svetovni šahovski literaturi! Šahovski turnrr za prvenstvo Ljubljane prične nepreklicno v pondeljek 5. t. m. točno ob 6. url popoldne v lokalu Ljubljanskega šahovskega kluba v Narodni kavarni. — V prvem koiu nastopijo sledeči igralci: 1. dr. Franc Čadež proti inž. Fran Zupancu: 2. Stanko Fink proti Stanku Zadneku; 3. Ljudmil Furlani proti Francu Vladimlrovlču; 4 dr. Milan Vidmar prot: Vekoslavu Iskri; 5. Aleksij Jerošov proti Josipu Vidmarju: 6. Mirko Kragelj proti Cirilu Vidmarju; 7. Rudolf Mrzllkar jmoti dr. Francu Vebru; 8. Franc Plevel] proti Vekoslavu Valentinčiču; 9. Milan Rode proti Bogomiro Stupanu. Točnost vseh igralcev dolžnosti Disciplinirani kibici dobrodošli. Pozori Pozor! Kino »Ideal" Samo še danes zadnji dan krasna ruska drama B A V II. Od pondeljka 5. do vštevši srede 7. t. m. KDO JE MORILEC? detektivska drama v 6 deJanlHi v Slavni vlosl VIGGO LARSEN. Prednaznanllo: Dnevne vesti. — Izjava ZJZ. V »Jutru* štev. 104 pra- vi »Kategorljsko organiziran železničar <, da je vse. kar je napisal v »Jutru-« št 99, čista resnica in da i*aj toživa midva, čeravno sva midva, ki njega javno dolživa, da je obrekovalec. Dotični članek v »Jutru« štev. 99 'ie čista laž. Pri tem ponovno ugotavljamo, da je stiliziran tako. da rodi vtis, kakor da je ZJ2 dala kedaj NSS kako podporo. Dopisnik pa tega ne pove direktno, temveč k zavito namiguje da so »somišljeniki (kdo je to?) določili (zakaj ne — dali?) iz strokovnih prispevkov (mar je to članarina?) za NSS podporo. Dopisnik, oziroma informator »Jutra« naj jasno in nedvoumno pove svoj očitek — in takoj bo dobil temeljit obračun. Dotlej pa naj sliši tole: Ako vedo-ma trdite ne-esnico, da je ZJ2 kedajkoli dala ali določila le en sam vinar ali vobče kakršnokoli podporo za NSS ali za kak drug sličen namen, ste obrekovalec hi lažnivec. — Za osrednji odbor ZJŽ: Finžgar, s. r„ predsednik; So vrč, s. r„ tajnik. — Spremembe pri oddelku socijalne politike v Ljubljani. Premeščeni so: pisarniški oficijai Stanko Tomc v ortopedski zavod v Beograd, pisarniški oficijai Alojzi) Mramor v ministrstvo socijalne politike v Beograd, Pleskovič Rudolf k inšpekciji parnih kotlov v Vel. Bečkerek, pisarniški oficijai Leopold Puh«', pisarniški kancedist Alojzij Jakulin in pisarniški oficijant Josip Pregelj v invalidski zavod v Surdolico, pisarniški oficijant Alojzi] Kovač v invalidski zavod v Zemun, statistačar Karl Golia je vpoklican v centralni statistični urad v Beograd. Reducirani so: pisarniški adjunkt Fran Albrecht in pisarniški olldijaH Janko Lapajne, nadalje so reducirani Tajner Franc, Leber Albin in Bračun Alojzij kot sluge ter bodo nameščeni kot hišniki (pazikuče). Z ozirom na napad v zadnji št »Orjune« ugotavljamo, da načelnik oddelka socijalne politike g. dr. France Goršič te redukcije ni predlagal teT je samo ministrstvo odredilo te premestitve, oz. odpovedi, ker po drugih potih ni našla možnosti budžetnega pokritja. — Škoda v sled poplav. Po poročilih, ki je dobilo ministrstvo za kmetijstvo m vode, znaša skupna škoda vsled zadnjih poplav več kot 30 milijonov dinarjev. Škoda te ca gotovo še mnogo večja, ker ministrstvo še ni dobilo poročil iz Bosne in Čme-»ore, kjer so bile tudi velike poplave. — — Ureditev prometa z Italijo. V ministrstvu za promet se je vršila konferenca z Italijanskimi delegati, na kateri se je obravnavalo vprašanje ureditve komercijalne prometne službe med našo državo m Italijo. — Ukinitev pravoslavno-bogoslovne fakultete v Zagrebu. Z odlokom ministrstva prosvete je ukinjena pravoslavno-bogosiov-na fakulteta v Zagrebu. Vsled te odTedbe je odpuščenih troje profesorjev. — Novi konzuli Anglije In Argentlnije. Vlada je izdala ekzekvaturo Djordju Evelin Arturju Šajn Monk-Mansonu, kot vicekonzulu Velike Britanije in Irske v Skoplju in Rtfhairdu Špankemburgu kot konzulu repub-iUke Argentinije v Splitu. — Avstrijski visokošoici v Dalmaciji. V velikonočnih praznikih je posetilo 38 avstrijskih dijakov te graške univerze Dubrovnik. Iz Dubrovnika potujejo dijaki v Bosno in potem v vsa večja mesta Jugoslavije, — Pisarna odvetnika dr. J. Ravnika v Beogradu se je s 1. majem preselila te Skopljanske ulice v Kosovsko ulico br. 22. — Odpust tujih delavcev. Oblastna inšpekcija dela v Novem Sadu je že zaključila popis inozemskih delavcev to. strokovnjakov. V najkrajšem času se prične z odpuščanjem inozemskih delavcev, da tako pridejo naši domači brezposelni delavci do kruba. — Vračanje ruskih beguncev v domovino. Tekom meseca marca je odpotovalo v Rusijo s potnimi listi ministrstva notranjih zadev okrog 1000 ruskih beguncev. Tekom leta 1923 Je odpotovalo v Rusijo Iz naše dr-iave 5000 Rusov. — časopis za slepe. Angleški fond za oslepele v vojni bo izdajal v Parizu nov mesečnik za slepe. Angleški časopfs za slepe bo preveden v razne jezike. Izdajo na srbski jezik bo oskrbel Veljko Ramadaraovič, upravnik zavoda za s)>epe v Zemunu. — IL kongres grafičnih delavcev. Drugi redni kongres grafičnih delavcev iz cede države bo 13. julija v Beogradu. — Odbor za Malgajev spomenik v Gu-štanju prosi p. n. društva, korporacije Sn osebe da do 10. maja javijo svojo udeležbo k dcdcrttju Malgajevega spomenika. Zadeva je zelo nujna in to radi polovične vožnje, posebnih vlakov, prehrane to za spopolnitev slavnostnega programa. —- Skupščina četašev. Dne 6. maja se vrši letna skupščina četašev v Beogradu. Skupščina se vrši v domu Kola srbskih sester in bo obravnavala predvsem organi-zatorfčna vprašanja in o delu četaške organizacije v ogroženih krajih Južne Srbije. Ljubljana, 3. maja 1924. — Beograjski trgovski akademiki v Bratislavi V petek popoldne je prispelo v Bratislavo s posebnimi vlaki večje število beograjskih trgovskih akademikov, da si ogledajo ondotna industrijska podjetja in pristaniške naprave. Akademiki se vrnejo danes preko Budimpešte v Beograd. — Beograjska električna cestna železnica. Med beograjsko občino in belgijskim tramvajskim društvom, se je dosegel sporazum, po katerem ima beograjska občina plačati za postavitev električne cestne že-teznice 3 in pol milijona zlatih belgijskih frankov po tečaju 1. januarja t. 1. — Lov krajevne občine Zminec oddam v zakup na javni dražbi na uradnem dnevu v Škofji Loki dne 26. junija t. L ob 9. url za dobo od 1. avgusta 1924 do 31. maja 1929. leta. Zakupne in dražbene pogoje lahko vpogleda vsakdo na podpisanem uradu med navadnimi uradnimi uTami. — Okrajni glavar: Žnidarčič, 1. r. —■ Čebelarsko predavanje. Dne 4. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši v Kostrivnici pri Rogaški Slatini predavanje o čebelarstvu. Predaval bo potovalni učitelj g. Jurančič. Uubijana. — Danes v nedeljo vsi na jurjevanje na Ljubljanski grad. Jurjevanje traja od 8. zjutraj do mraka in sicer taboTe šentjakobsko-trnovske podružnice na obširnem senčnatem prostoru pred gradom, kjer sodeluje vojaška godba, šentpeterske pa na grajskem dvorišču, kjer igra železničarska godba. Šentjako 10. maja lekarna »Pri Zamorcu«. — Nogomet. V nedeljo dne 4. t. m. se vrš! nogometna tekma med S. K. Ptuj in S. K. Svobodo Maribor. — Pretepi. Zadnjo nedeljo so blagoslavljali nove zvonove pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Pri tej priliki je prišlo do prepira in fantje od Sv. Benedikta so z noži obdelali krojaškega pomočnika Nekrepa, da je podlegel ranam. OrožniŠtvo je otiralo tri pretepače in jih oddalo sodišču. — Tudi v Makolah pri Ptuju so se isti dan stepli fantje. Več fantov Je iz ooja odneslo večje fn manjše rane. Eden izmed njih ima tako poškodovano glavo, da Je velika nevarnost za njegovo življenje. Novo mesto. — Umrl Je na gradu Struga £■ ^ton vitez pj. Fichteilau. Pokopali so ga v četrtek popoldne na tukajšnjem pokopališču. — Slov. plan. društvo, podružnica Novo mesto* hna v torek 6. maja ob 8. uri zvečer v Narodnem domu svoj redni občni zbor. — Poletni pouk. Sredi maja prične na srminaizijl, trgovski in osnovni šoU pouk ob 7. uri zjutraj. — Cvetlični dan priredi v nedeljo 4. t. m. tukajšnja nodr. Kola jugostov. sester. — Orlovski krožek IgTa v soboto in v nedeljo v Rokodelskem domu dramo »Užit- — Naši mesaril nas tlačijo pa že malo preveč. Teleta kupujejo po 50 K kg, prodajajo pa po 120 K kg. To Je majo hudo za na£e žepe. — Kino »Meteor« Je po dolgem presledku pričel zopet s predstavami, ZeleE bi le za viaoko uma r«i Jedli ftiin*QY< I. nogom. moštvo Ilirije: (Od leve na desno) trener Pammer, Oman. Beltram, Miklavčič, Vidmajer, insp Negovetič, nač. nog. sekcije, Učak, Dolinar in 4 bratje Zupančič: Milan, Lado, Gabrijel in Janez. S. K. Ilirija senior naših športnih klubov si Je pridobila za naš še mlad športni po-kret nevenljivih zaslug. Kot prva je pričela orati trdo ledino, ki nosi danes že lepe sadove. Predvsem je zasluga delavne in podjetne Ilirije, da se je vzbudilo pri nas zanimanje za šport, da ga uvažuje danes že širša Javnost. Njena inirijativa je tudi pripomogla. da so se ustanavljali novi športni klubL Ilirija je ustanovljena leta 1911 in sicer kot izključno nogometni klub. Še istega leta se je po fuziji s srednješolskim S. K. Hermesom razvila v prvi splošno-sportni klub V Sloveniji. Svoje delovanje je razširila tekom leta na lahkoadetiko, pavanje, rokomet, tenis to zimski šport. Lahkoatietiko in roko- met je gojila kot prva v Slovenji, medtem ko je pa plavalni šport in tenis po vojni obnovila razširila in izpopolnila. Ilirija se Je tudi prva povzpela tako visoko, da Je stopila v tekmovanje s hrvatskimi, beograjskimi klubi ter vzdržuje stalne mednar. stike. Klub šteje nad 1000 članov to ima danes 7 sekcij: nogometno, lahkoatletsko, plavalno, damsko (hazena ta lahatl). tenis, smuško in drsalno. Razpolaga s prvovrstnim športnim prostorom za nogomet, lahkoatletiko in rokomet in novo, moderno urejeno garderobo, nadalje poseduje 4 igrišča za tenis to drsališče. SK Ilirija nosi prvenstvo (v nogometu rokometu, ženski lahkoatletiki, umetnem drsanju in tenisu). Najbolj razvita je Ilirija v nogometu, kjer drži prvenstvo že od leta 1920 ter ima najboljše izglede, da si 15. junija v finalu s prvakom Maribora pribori četrtič prvenstvo Slovenije. V svojem moštvu ima izbora« moči, od katerih je vpoklican mladi Lado Z v našo državno olimpijsko reprezentanco. SLOVAN t ILIRIJA 4 : 3 (0 .• 1). Naravnost propagandna igra — Ilirija odigrala svojo naiboljšo tekmo. Slovan: Hlousek—Blizenec, Poj ar—Popek, Baax, Klepetka — Sovvska, Listopad Hannel, Ptazcek, Eckl. Ilirija: Miklavčič—Dolinar Beltram—Hus, Gabe Z., Lado Z.—Zupančič L, Oman, Milan Z., Pammer, Vidmajer. Sodnik Wagner (Dunaj). Igrišče Krije. Občinstva 1500. Lepaku ki naznanjajo gostovanje Slovana, nam niso nič preveč obetali. Gostovanje dunajskih Čehov znači res višek sezone. Pred kratkim smo videli Ostmarko, tudi dunajsko prvorazredno moštvo, vendar zda-leka ni zapustila tako dobrega vtisa, kakor Slovan. Današnji gostje so čisto drugega, boljšega kova in slednjič tudi Ilirija se je predstavila v povsem drugi luči kot zadnjič. Oba nasprotnika sta odigrala tekmo, ki je bila polna največje, mestoma naravnost epične lepote. Videli smo igro, ki je pač zadovoljila vse. Slovan je izpolnil v njega dana pričakovanja. Moštvo je izglajeno, tehnično in taktično sijajno in se poslužuje izvanredno lepe kombinacije čiste dunajske šole, le pred golom je nekoliko preveč rezervirano. Posebno izrazita je njihova igra z glavo. Napadalci »streljajoč na gol z glavo nič manj ostro kot z nogo. V moštvu je manjkal Bulla, ki igra danes v Berlinu v. mednarodni tekmi Dunaj—Berlin. Rezervi Klepetka tn Sovvska sta pa popoinoma Izpolnili dano nalogo. Izborna je obramba, osoblto pa smehljajoči se Pojar. V krilski vrsti Je ugajal najbolje Popek, ki je krilec izrednih kvcu Mtet. V napadu je bila leva stran s centrom nekoliko boljša od desr.e. Osobito prodorna Sta Hannel ta Ptaczek. Ilirija Je zapustila najboljši vtis ter odigrala svojo najboljšo tekmo. Moštvo je nastopilo in igralo res enotno. Bilo je sicer v njem nekaj šibkejših točk. Vendar ni to v celem kvarilo tega lepega vtisa Brez treme in nervoznosti je Igrala mimo. odločno, predvsem pa smiselno igro. Sploh pa Je Ilirija nastopila v postavi, ki je pač njena najboljša Najbolje je ugajal napad, v katerem sta igrala Milan in Pammer glavno vlogo. Milan se je pokazal tabornega srednjega napadalca ter se kot tak posluževal trikov, ki jih ne bi pričakoval od tako mladega igralca. Pammer je slednjič pokazal, da zna veliko, veliko več, kot smo do sedaj videli od njega Njegova čisto osebna zasluga je bi! drugi go! ter tudi drugače razvije velik repertoar tehničnih in taktičnih fines. Zelo dobri sta bril obe krili Zupančič in Vidmaier. Krilska VTSta je bila najjačja v obeh Zupančičih, ki sti izmenjaje nadkrilje-vala eden drugega. V sicer dobri obrambi je bil Beltram boljši. Vratar popušča. Tekma je stopnjevala na zanimivosti in lepoti od minute do minute ter dosegla na koncu svoj višek. Nudila je popoln in naj-večjl športni užitek, kajti bila je prepojena z vsemi finesami nogometne umetnosti. V prvem polčasu je bila igra bol) mirna, vendar vedno lepa Slovan Je sicer imel več od igre, Ilirija pa več šans za goale, ki Jih je pa redno zastreljala. V 43 min. slednjič strelja Lado iz večje oddaljenosti ter doseže vodstvo za Ilirijo. V drugem polčasu pa tempo trajno narašča. Že takoj početka IzenaS Ptaczek in nekaj minut kasneje doseže Hannel vodstvo za goste. Ne dolgo ta igra je zopet izravnana. Pammer ukani Hlouseka ter pošlje žogo v prazna vrata Krasen je bil tretji gol za Slovana, ki ga zabije Ptaczek z glavo. Listopad zviša score na 4 : 2. Slednjič uide Vidmajer ter odda že izgubljeno žogo v sredino, kjer čaka Milan, ki jo pošlje z razantnim strelom v mrežo ter doseže tretji goal za Ilirijo in obenem spkili najlepši zgoditek dneva. Slovan ta Ilirija zabijeta nato še po en goal, ki ju pa sodnfk ne prizna radi offsida. Sodnik g. Wagner iz Dunaja »non pha ultra«. Vodil Je izborno igro ter prektaH igro res samo takrat ko je bilo potreba In to vedno točno. Piščalka Je igrala žeto malo vlogo. — Tekmi sta prisostvovala g. gen. konzul dr. Beneš ta veliki župan dr. Sponk »ATENA.« Srečolov za otroke društva »Ateoa«, prirejen v korist ortopedskemu zavodu Je uspel nad vse ugodno, le žal, da se ni moglo zadostiti vsem sreče-željnim mladim kupcem, ker je Mo prehitro razpečano veliko število pripravljenih srečk. Veselje }e bBo opazovati pričakovanja polne svetle oči otročičev, ki so prihajali po dobitke. Bov»wirwyw 0 F E M I N A © Pismo iz Prage. j& . j{- -.*■'/» ‘V Spoštovani gospod urednik! — Zahtevate od mene poročilo, v kakšnem zmislu letos pri nas Moda. absolutna vladarica ženskega svet«, »prtminja lanske, predlanske vrednote. Nisem pisateljevala nikoli, no, pa k« gre za Vaš »Dnevnik«, tedaj poskusim. Moda je menda mednarodna — potemtakem bi seveda spadala v kompetenco Zveze narodov — toda na potovanjih je zapaziti v vsakem mestu kakšna posebnost, kakšna priljubljenost v če-mersibodi. Bodi povedano mimogrede, da bi me smrtno razžalil, kdor bi trdil, da so Vaše ljubljanske gospodične one pisane »nogavičice«, kakor so jih nosile to zimo, izmislile same; mislim, da je bila to le nalezena bolezen, čisto navaden baccillus germanuf. Priljubljenost iz vestnih predmetov pri izvestnih slojih je znana. Vidiš li »Dirndl« - kostim, misliš hot6 nehote na kakšno Greti in njenega Mihla. Po briljantovih boutonih in dragocenih kožuhovinah sklepaš na kakšen »težak slučaj«. Težak je zadevni kapital ali pa flirt s tem kapitalom. Oboje se da analizirati s pomočjo ključa, kateri je ali že viden ali šele prihaja na dan. Slabše je, ako vidiš parafrazo na ta težki slučaj v obliki ceneno pripremljenih kun-čkov ali žoltih zajcev, s katerimi njih imetnice pometajo zablatene ulice. Pseu-do - eleganca je neokusnost in nevarnost prirojenemu čutu za harmonijo in lepoto, ki diči ljubljanske žene v tako obilni meri To je treba od časa do časa povedati, ker je preenostavna resnica. Zategadelj pozor ravno sedaj in čuvati se »lepotičnegsa bacila«, ki pomeni nevarnost tudi v gospodarskem oziru — kajti te odvišne korale, pentlje, bordure, čipkice, paski, okraski, prišivki, izrezki itd., to vse so tovarniške smeti — nepotrebno razsipanje materij ata in pa denarja. Oddaljila: sem se od predmeta samo ato, ker hočem opozoriti na prizadevanja čeških estetov in estetk, ki oznanjajo eleganco v enostavnosti, dobrem n>a-terijalu ter skrbno izdelani fasoni in last not least v kulturi telesa, kajti šele telo podaja obleki elegantno obliko in chic, česar ne zmore nobena, šivilja. Še le harmonične kretnje, prožna hoja in telesu prilagojena obleka store elegantno postavo, nikdar pa narobe. Torej nikar ne litrove noge v polliterske nogavice! Ni vseeno, kdo kaj nosi in kako kaj nosi. Ni sramota, ne imeti kakšne novosti, sramota pa je, razkazovati neokusnosti. Tisočkrat mi je milejša estetična Praga, 29. aprila 1924. tenkočutnost v navadni pralni obleki nego skvarjena v najdražjih tkaninah. Prava noblesa j« k sreči nekaj, kar se ne da kupiti, so n« mor« kopirati niti priobčiti, temveč se pridobi šele z vzgojo, s telesno in duševno kulturo. Ta načela, po katerih se ravna sedaj mlada češka ženska generacija, priporočajo redno gojitev športa in iger. Tenis, plavanje, jahanje, sokolske vaje, ritmika (sistem Dalcroce) ublažujejo učinke izdatne češke kuhinje ter vzgojujejo postavna, lepo razvita telesa. Tern športu privajenim telesom ne prilega francoska moda in to je bržkone vzrok, da je videti toliko covercoatovih in gabardino-vih kostimov ter enostavno priprostih ter pestrih »cloches«. Videti je relativno malo svile, čeprav je poceni (surova svila od 15 kč. trikotinova svila 25 Kč itd. Kostimi so običajno spopolnjeni z belimi bluzkami, okrašenimi s pestrimi, ozkimi batikovanimi traki. Razne umetniške modne detajle si napravljalo tukajšnje žene po navadi same, saj se za pridne in štedljive tu v ta namen priredi toliko učnih tečajev. Za one, ki nimajo dosti časa pa lahko pogrešajo kakšno »kačko« (kč), je nakopičeno v umetniških tržnicah, ki jih je tu polno, toliko umetniških originalnih stvari in stvarčic, da cd bogate izbire bolijo očesa. Na vsak način pa je t‘u propagirana moda vrlo lagodna ter pripravna ter se razlikuje kakor dan in noč od one nesrečne mode naših tetk in mamic, ki so si morale nesrečnice klobuke na lase »pridratovati« ter nosile vlečke, pometajoč ž njimi ulice v grozo in strah stričkov in očetov. Splošni dojem o praški modi dobre družbe je preprosta enostavnost, pogojena z izborno kvaliteto materijala in vestno izvršenim delom. Goji se prema linija brez izrezkov in pristrižkov, harmonično prikrojena ploskev brez okraskov in paskov, brez nepotrebnih našiv-kov ali izkrivkov. Ako bi se hotela spuščati v podrobnosti, bi Vam morala napisati nekaj epi-štol. drage Ljubljančanke, čeprav ste gotovo vsaj ravno toliko radovedne, kakor vse Evine hčere, le da bi Vas morda že tako ne zanimalo, do detajlov izvedeti križajoče in prepletajoče se smeri v modnem vprašanju tako dalekega mesta. Za zdaj Vas srčno pozdravljam in se veselim, da Vas morda kmalu zopet kaj vidim. ■ ’Vaša Maša. Pomladna simfonija. Maj! Srce gospodinje udarja v veselih akordih: Vsega je na trgu: Jajc in masla, mleka ta sira; ribe, mlada teletina, jagnje, perutnina in zelenjadi! Rdeča redkvica, aežna »lata-berivka, špinača, d&eti mavrahi, mladi grah in Sparglji... Nekdaj Je vladal pri nas običaj ta pravica, da si smel pri mM soseda potrepljati za uho vsakokiat, ko je bilo v opoldanski skledi kaj »svežega«. »Novina, novina,« smo kričali otroci in vlekli (cel6!) strička ta uho, dokler ni konstatiral mlade repce. To je bilo davno. Takrat so še vozile Vrpavke s potrpežljivo mulo voz za vozom okroglih canj, polnih črnih, belih, rdečih črešenj kar preko Hrušice naravnost v Ljubljano. Takrat ni bilo ne meie, ne ;atine. ne dragih srebrnih lir. Pač pa je na stveru ždela zavistna in prevzetna mačeha, ki je pisano gledala, če smo se tu na jugu preveč pomladansko kretali. Koder je mogla, nam Je pristrigla peroti ta leto za letom Je drdralo več sadov iz posvečene »rdeče zemlje« ob Jadranu mimo nas v cesarski Dunaj. Saj tam so imeli novce ta bankirje, ta tujce in hotele. Pa saj ni bfio slajšega graha, kot oni z istrskih otokov; ves droben, svitlo zelen in od same zelene mladosti nagrbančen. In novi krompir, mavrahi Izpod Krima, soriški špargelj. rdečkasta karota... Novina, novina... Mesec april in maj, Junij, julij ta avgust, same novtae od rakov pa do sočne breskve, od prve rdeče jagode do sladke »kralievine« iz soriških brd. A ko so počili prvi topovi svetovne vojne, so mahoma izginile še tiste pomladanske dobrote, ki smo jih bili ostali še deležni. Prav vse je zdaj romalo na Dunaj in v »Hauptkvartirje«, In v oficirske menze na frontah, Še bolj pa v zaledje. Mi pa smo se smeli trenirati za »Durchholten«. Še naše trnovske in krakovske vrtove so nam oplenilL Takrat — se-li spominjate — so zbolele naše gospodinje za čudno boleznijo. Hudomušneži so jo krstili za »Weckizem«. Povzročitelj mu Je bil bacii-3us Weck, seveda Nemec, Id je iznašel aparat, s katerim sl zamogel sterilizirati vsako reč od postrv do telečjega zrezka, od šptaačke do kraljevske artičoke. Iznašel je tak priročen aparat in ga poklonil 1 ! - tMaMMtfaa. O, EK** trik! Kal aparat; ■— aparatov. fl«o£ aparatov, ea milijo*. Vee »e je skuhava!©, s« *U#e. port/te z«Uj St dane* k«aMrvirate? Samo *e »navite oS> aajlep* m*lek. V ra«! ktrtiteji rrf nikdar »pomladi ta vafia deca nič ae v6, kdaj se ialuša 4» zel »a« posteljice prvi nefci gra-4«k; la aihče vas ljubeče at povleče za ■ho: »Mamica, maviaa!« V kozarce sodi po moji pameti le kompot od sadja. Grah in fiSoi v stročju, špar-gedj ta špinačo, ta peso. artičoko, kiselco, korenje mlado, to pojejte sveže. Mesto, da stojite ves ljubJ dan v kuhinji ob termometru. poidite z vašo deco v božje solnce trgati šmarnica ta poslušati nesem škrjan-čkov. In maja jejte gTah, ta junija fižol ta tak« dalje, saj za »im« vam ostane £• *»-dosti: suhi Jurčki, ohrovt. ki siv zafle. mh fliaL sardele, kapre, hren in vse omake. Pustite aalenjadna konzerve. Konzerve so kot našminkane stare kakat« — brez soka bi mladosti. Vsaka stvar nai se uživa ob svojem času. Takrat ko dozori V zimi, ko solnca ni, se stisnejo za gorko peč, ta delamo, ta sanjamo, in čakamo. Da pride maj. Vse zeleni In ml smo zdravi, krepki ta spoSti. Glej, prvi grah, in firešnje rdeče. Glej, no-vine! Oj, pomlad! Odkod? Iz naše Istre. Iz Gorice solnčne, iz Vipave! Pozdravljeni, pozdravljeni!------------ Ko pride čas------------------ Raznoterosti. Poletna oblake, posebno one lz pralnega blaga, so vseskozi najpreprosteje ukrojene, da se dado prav hitro oprati ta zlikati. Pri pralni obleki Je pač glavno, da takorekoč diši čistoče, ta da m nikdar pomečkana. Da pa ne lzgledajo vse te priproste ha-Ijine preveč enakomerne in dolgočasne, zato skrbi bogata izbera najrazličnejših ovratnikov in manšet Kot najbolj prikJadno blago za ta ljubezniv nakit prihaja v poštev vedno še bel OTgandi, batist, mul ta batistno platno (Ltaon). Jako mnogo se uporabljajo kot okras tem garnituram ozki ustavki iz valansijenskih čipk, ozki drugo barvni bijejo istega materijala ali trakovi Iz pralnega krepdešina; mnogo garnitur Je tudi kombiniranih iz več vrst ozkih valansijenskih čipk. Oblika »Garcon« je vedno še priljubljena. Večji izrezi pa zahtevajo njtai primernega dvojnega, celo trojnega ozkega okroglega ovratnika. V Jako poučenih krosih se Sepeta o tem, da se bo za praJtoe obleke svileno apaSko ruto prevedlo v s čipkam! obrobljen ali izvezen mehak batist, ki bi se kot nekak fiši vezal okrog dekolteja. Ta nošnja naj bi izpodrinila tudi že nekoliko zastarele »dečve«. Alf ne bi mogle tudi me te mične Ideje nekako nacionalizirati? Mislim na marsikatero bogato pečo, marsikak umetno izvezen predpasnik iz belega tila davnih slovenskih nevest. — Poskusimo vendar spraviti v svetovne modne ideje nekoliko lastne note... AH smo sploh že mislile na to, da so toliko zaželjene a paške rute v ozkem sorodstvu z ovratnimi rutami naših gorenjskih fantov in deklet? Posezite mak) v stare skrinje, sestre, ta presenetite nas s kakšno ukusno izvirno 'dejo! Pini porcelan. umivaj vedno le v redki milnici, a nikd* a« pridovaj sode ali drugih pralnih praškov, kar po njih občutljiva glazura rada razpoka. Tudi ne stavi celih gor porcelana T um»va1luo mlačno vodo, temveč umij vsak krožnik posebej skrbno z mehko krpo, ter ta položi takoj v veliko posodo z Hiral* vodo. kjer pa lahko brez Škode dolge se. Potew povezni, v« porcelan na pokrito z mehkimi cunjami, da se oteče a osuši, ter izbriši s svežo, mehko brieače. : George Clemenceau kot dramatik Georgss Clemenceau ni popolnoma neznan dramatik, njegova Koprena sreča« ka3e W precejšnjo fantazijo ta gledališko telun* ko... Malo je manjkalo, da nismo v aad-njecn času dočakali nadaljevanja gledaHik* karijere starega tigra: Cecile Sorel, slavn* koketka Cccičdie Fran?aise, je to sporočila nekemu balgijskemu novinarju kot go-, tovo stvar. Danes se čuti stari tiger safli^ primoranega popraviti to Jobovo ve§t: P*j njegovem poročilu je preživel s Cecife Sori rel 14 dni na krovu neke ladje in Cecile J<3 napela vse svoje sile, da bi spisal Clemenceau zanjo kako vlogo. Toda George*^ j se je zoperstavil tej, kakor tudi marsika*’j teri drugi skušnjavi: za vsako ceno ga je^< hotela n. pr. Sorel prisiliti, da bi ž njo P1*"' sal foxtrott. »Tempi passati« Je vzdihnil ger, spominjajoč se svojega županovanja^ svobodni občini montmartski, ko je mlad mož često privzdigoval spočite ob zvokih prijetne godbe. : Filozof miru In maršal vojne- O'5 liki Kantove proslave v Konigsbergu Je do- _ bil berlinski »Tag« brzojavko, da Je bila koncu proslave prečitana brzojavka, ki N f je poslal Hindenburg. Ko Jo Je prečita« s reetor magnlficus, Je nastalo v dvoran* burno odobravanje. Nekateri ioozemd Pa i. so se spogledali, ker niso mogli razunietli da Je zbral rektor iz debelega šopa brflj" javk ravno brzojavko doetoris honort» causa Hindenburga. Odnošajl Hindenburg ki ni čital po lastni Izjavi od svojih let nobene ne vojaške knjige, do Kanta, ** je smatral vojno za »ostanek ljudožrstva*)*; / niso povsem razumljivi. Se bolj nera*«®! ; IJivo pa Je, da so razumljivim fUozofotn-J" * hi vendar morali kot prvi upoštevati “ » gtko. KINO »LJUBLJANSKI DVOR1 Samo 3 dnil 2 urnepredstavel Pozor! 'yvyTTTTTTYTTYYYTT*TTTff Y Pozori Samo 3 dni! Nedelja pondeljeh S., M G. VelltastneJSega In raskoinejSega filma še ni videlo VaSe oko kot: 2 ume s! ARABSKE NOČI I. del: Okamenelo mesto (Tisoč in ena noč.) Prekrasna orijentalska drama v 2 delih, 10 dejanjih. || jg|. živa zakopana oba dela v enem sporedu, v glavnih vlogah ^ NATHAUE KOVANKO NIKOLA RIMSKV l Film prekrasnih zgodb, pustolovščin lepega princa in princese s imenom Gould-Y Humar, do sedaj še ne vidnega orijentalskega razkošja, film P** | estnih krajev z vzhoda, peiin, jam, starih trdnjav, brezkončnih peščenih pustinj, film oaz, konjenikov, razbojnikov, film ljudska hudobije in epote. — Strast, nežna ljubav, iarki temperamenti, lokavost, žilava vstrajnost, brezkrajne opasnoati, doživljaji v okamenelem mestu, grozote $ ki dopusti, da se žena Siva zakoplje, vse to so scene, ki zadivljajo vsakega. ? Pozori — 2 urne predstave samo pri tem filmu: ob 3., 5., 7„ 9. ^ v nedeljo tudi ob pol 11. url dopoldne. Colette: Klavdilin dom. H. Divjak. Stara je bia osemnajst let, ko jo je bil odvel vz kroga njene rodbine in njei-nih prijateljev. Rodbino sta tvorila dva brata, francoska časnikarja, ki sta bila poročena v Belgiji* prijatelje pa slikarji, glasbeniki in pesniki, vsa francoska »n belgijska bohema mladih umetnikov. Bila je plavolasa deklica zmerne lepote in ljubeznivosti, z ozko bradico in velikimi usti, s sivimi, veselimi očimi, ki je nosite globoko na tilniku pripet ši-njon živih, spolzkih las in je svobodno l pošteno živela! v družbi fantov, bratov in tovarišev. Bila je mlada deklica brez bale, dote in brez dragocenosti; deklica šibkih prs, ki so se gracijozno zibala nad širokim krilom, ozkega ži-votka in obiiih ramen, malo pa krepko dekletce. Ko je prišla nekoč iz Belgije v Francijo na posete za* par poletnih tednov k kmetici-dojki, jo je videl »Divjak«, ko je jahal pregledovat posestva v okolici. Vajen le dekel in služabnic, ki jih je pravtako hitro zapuščaj kot osvajaj je zasaajarii o tej neprisiljeni mla- denki, ki ni povesila oči, ko jo je gledal, a ki se mu tudi ni nasmehnila. Njej tudi ni bila baš nevšečna njegova mlada, črna brada, bledo lice distingirame-ga vampirja in njegov konj, teman kot črna črešnja — a ko je jel po njej povpraševati. ga je že bila davno pozabila. A on je poizvedel nje ime — da se jo kliče Sido — kratko za Sidonijo. Formaiist, kot marsikateri »divjak« je vpregel bilježnika in vse sorodstvo in kmalu se je razvedelo v Belgiji, da poseduje ta potomec plemenitaških steklarjev gozdove in pristave, hišo z vrtom in siopnjiščem ter novce v gotovini. Sido je vse to čula, vsa nema in prestrašena ter svoje dolge kodre ovijala krog tankih prstov. A kaj bi mlada deklica brez poklica in denarja, živeča na.trošek svojih bratov kot da molči in izrabi dobro priliko in hvali ljubega Boga. Tako je zapustila toplo hišo v Belgiji in podzemsko kuhinjo, dišečo po plinu, kavi in svežepečenem knihu; zapustila je glasovir in gosli, mogočnega Salvator Roza, zapuščino po očetu, prstene, fine pipe in tobačni lonec, odprte knjige, pomečkane liste in se je, mlada žena vselila v prekrasno hišo z vrtom k stopajtfčttn. počivajočo to v zim- skem mrazu sredi gozdnate pokrajine. Nepričakovano je tu našla v pritličju bel salon in zlat, a prvo nadstropje, za silo ometem* je bilo zapuščeno kot podstrešje. Dve kravi in dva konja v hlevu sta bila prenasičena sena in ovsa; medli so surovo mask) in stiskali sir v hlebe; a splanice, vse ledene od Jnra-za niso šepetale ne o ljubezni, ne o sladkem spanju. Srebra z znatmko koze, stoječe na zadnjih nogah, steklenine in vina je bilo v izobilju. V kuhinji so stare, mračne žene urejevale predivo s posestev, ter ob medli lojevki predle, da ne bi zmankalo za postelje in mize težkega, neokretnega in mrzlega platna. Ostro klevetanje bojevitih kuharic je naraščalo in splahnevalo v razmerju, kot se je hišni gospodar oddaljeval in vračal. S Pogledi na novo gospodinjo so brkate vile prorokovale le nesrečo. Na vodnjak oprta je plakala ta in ona lepa perica za Divjakom, ki je bil odjahal na lov. A Sido, ki si je želela prijateljevk ter nedolžne in vesele družbe, je našla v novem domu le služabnike in čuvaje-lovce, ki so si ždeli le krvi divjačine in vina, in so s seboj prinesli vonj po ho-sti in volkovih. Tudi z njimi je Divjak govoril le iz viška; od plemenitih lastnosti njegovih prednikov so mu ostal« le razvaline, nekoliko olike, prevzetnosti, ukus nižjih slojev in surovost. Ime »Divjak« mu je pridobila navada, da je jezdaril vedno sam, in sam lovil, brez psov in tovarišev. Sido pa je ljubila šalo in pomenke, živahnost, despotično dobroto in sladko milino. Tedaj je s cvetjem) zaljšala obširno hišo, temačno kuhinjo je ukazala pobeliti, nadzirala je kuhanje in pripravljanje pristnih flamskih jedi, mesila je rozinove kolačke* — Pričakovala svoje prvo dete. »Divjak« se ji je nasmihava! in zopet odšel. Vračal se je v svoje laze, v mokrotne gozde; rad se je zakasnil v gostilni na križpotju, koder je vse črno krog visoke lojevke: tramovi, zakajeno zidovje, kruh od rži in vino v železnih čašah. Ko je bila Sido na kraju kuhinjskih receptov* potrpežljivosti in ročnih del, je od samote hujšala in plakala; a ko je Divjak na njenih licih' našel sled soJzfi, je solze utajila. Vendar je nejasno razumel, da se dolgočasi, da ji nečesa primanjkuje, nekaj prijetnega, razkošnega^ nekaj, njegovi otožnosti povsem neznanem A kaj? Nekega dne je zajahal konja in klopotal v pokrajinsko glavno mesto — štirideset kilometrov — prebredel mesto ter se vrnil šele prihodnjo noč. S seboj j« prinesel t ponosno nerodnim izrazom na licu dva presenetljiva , meta, ki sta bila povsem ustvarjen*’ . j potolažita sl6 In skomine vsake žene: majhen možnar iz redkega. ^. gocenega marmorja in rdeč kašn1^ * šal iz Indije. ^ V skrhanem in oslepelem možnaIS ^ bi danes še zamogla treti mandlje mešati s sladkorjem in citronskim h kom. A Bog ne daj, da bi razred *• rdeč kašmiTski šal za potnpadure in moderne divanske blazine. $ Kajti moja mati, ki je bila Sido jj? jega prvega neljubljenega in ne^Pr^ vanega soproga, je s sentimentalna. w rokami čuvala rdečkast Sal In r možnarček. »Vidiš,« je rekla, »prinesel mi ^ oni Divjak, ki ni znal, kaiko se daje-vendar mi jih je prinesel z velikim ^ dom* pritrjene na kobilo Musta***^ stal je pred menoj z obloženimi roKfj t ponosen in neroden kot velik Pfs- ^ SJ; mogočnim gobcem prinaša droben lenček. In razumela sem, da ta zanj nistai bila možnarček in kašmu 5q Kilo fn rea* < šal; da dragocena* je ahl mlado bila to »darilci«. od daleč prineSena. I UUBUANSKA KREDITNA BANKA Rezervni zakladi Din f0,OO®JO®a- Se priporoča za vse v basilno stroko spadajoče posle. Centrala (lasno) Ljubljana Delniška glavnica Din. 60.000.000 Rezerve: Din. 32.515.000 Podružnice Korčula Kotor Kranj Beograd Bled Cavtat Celje Dubrovhik Ercegnovi Jelša Jesenice Ljubljana Maribor Metkovič Prevalje Sarajevo Split Šibenik Zagreb -------------- Naslov za brzojave: JADRAN SKA---------------------------- --------------Amerikanski oddelek — Potniški urad------------------------ INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Tugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales. AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 CortlandTSt. Nev/ York Gty. NARODNI DNEVNIK, 4. maja 192* Stran 7. fleoantn® oblečeni ■•■Bil M | |U||| mi||||iir- Prvovrstno blago uvoženo iz Anglije in Češkoslovaške. — Perilo za gospode v ogromni izbiri. — Vsa oblačila se izdelujejo v lastni režiji in se jamči za solidno delol bodete le tedaj, ako si nabavite toalete ali blago najmodernejših vzorcev pri znano solidnem domačem podjetju DRAGO S€RWAB LJUBLJANA : DVORNI TRG 8 Delniška glavnica Din m m® CENTRALA; LJUBLJANA - DUNUJSiCJI CESTI Podrulnice; Brežice Črnomelj Kranj Petkovič Ptuj Split Celja Geriča Maribor Novi Sad Sarajevo Trst j Brzojavni naslov;* • Banka Ljubljana! Izšel j c novi zvezek »Splošne knjižnice”: L. Andrejev: »ČRNE MASKE” drama, 82 strani, broš. Din 12'—, vez. Din 17’—. Ker se ta drama vprizori v kratkem v ii*}iein gledališču, jo cenjenemu občinstvu . Poročamo v nakup. BK.. ,wVOZI gftEZ-BENCSNA KUri-z-ogljem ^HTEVAD - PROSPEKTE yUQO-HAQ ^UBlJANA-BOHORIčEVA-UL-24 TEL.-560 > L MERAKL MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EMAJLE, •PVE 1JAMAČMO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOCE NUDI ItEDIČ-ZANKL Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBU AN A, DOMŽALE ZAGREB. zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. zelo močni 2. krasna oblika 3. lahka hoja • nizke cene imajo čevlji veletrgovine j Ro Stermecki, Celje t s kltnci podbite čevlje iz kravine, teletine m boksa izdelajo domači čevljarji. ? Cenik zastonj. Trgovci engros cene. Izšla je zanimiva narodnogospodarska knjiga: Dr. Karol Engliš: DENAR v# slovenskem prevodu dr. Albina Ogrisa. Širšim krogom inteligence kot orijentacen spis o denarju koristen svetovalec. Knjiga je izšla v okvirju »Splošne knjižnice", kot 14. zvezek in obsega 236 strani. Cena: broS. Din 26'— vez. Din 32*— Naročila sprejema: tena knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8. Edini tihi pisalni stroj L.C.Smitti & Bros mad.O brez najmanjšega ropota. Zastopstvo: LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 61 tmMmMMM Skladište in zastupstvo strojev za pisanje jlt nadalje karbo - papir, vrpce za sve sustave. Mali ručni „UNDER-WOOD“ u kovčegu, praktičan za putovanje .Uncterivood*, Zagreb, Metnftka ul 1 DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA MSn. CENTRALA »SapB NOVI SAD ^'RU*NlCA SKLADIŠTE 1w TVORNICE: te^jBUANA- MEDVODE Zastonj Vam »leko in per da, blaga za obleko in perilo nikdo ne J * 4 4 toda po izredno nizki ceni ga dobite pri 4 tvrdki # ,,Danica“ j Maizel! & RaJšelf, J Ljubljana, Turjaški trs 1 (bivša Preskrbovatnica) 4 j Velika zaloga najrazličnejšega manufaktur- j £ nega in galanterijskega blaga ter usnja 4 vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. — Krojači t in preprodajalci poseben popust. 1 da PR E S E LITE Y. Cenjenemu občinstvu in vsem uglednim organizacijam vljudno javljam, sem svojo dobro znano zalogo slavnostnih krojev, telovadnih potrebščin 111 ^odno krojačnico za gospode PRESELIL V DALMATINOVO ULICO (palača Vzajemne posojilnice). Priporočam se vsem za nadaljno cenjeno naklonjenost! ^ PETER CAPUDER » & I & i I I Ruski avtorji v prevodih & izdaje Zvezne knjigarne * Splošna knjižnica: Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslov. U. Zun, broš. 112 str...................................... Din lO*— » 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil Fran Pogačnik, 136 str..............................* 14"— n 26. L. Andrejev: Crne maske, drama, poslovenil Josip Vidmar, 82 str.........................................., 12 — in Andrejev: Gaudeamus, komedija, poslovenil Dr. Jože Glonar . . „ 10*— Azov in Teffi: Humoreske....................................... , 8'— L. N. Tolstoj: Spoved.............................................. 10'— Puškin: Pikova dama, novela.................................... 4'— vez. Din 15--. 20- - # 4 4 4 4 4 4 4' # # 4 4 4 4 4 TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi). KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000'- Izoršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovska. Telefon: 139, 146. 458. EKSPOZITURE: Konjice Meža-Dravograd t & & I £ % A NW»%» »»»»^ i»WSWHm / Ministrstvo pravde sekcija za sekvestre v Ljubljani Št. 2987/19—265. RAZGLAS. Na podlagi rešen j a gospoda ministra pravde z dne 24. junija 1922, S. br. 5873 in z dne 29. junija 1923, A. S. br. 6337 prodala se bo potom javne ustne licitacije celokupna premična in nepremična imovina nemških podanikov »Bratje ,W i n k 1 e« v Sevnici v Sloveniji. Licitacija se bo vršila dne 15. julija 1924 v občinski pisarni v Sevnici, in sicer se bo pričela ob 9. uri, končala pa ob 15. uri. Imovina, ki se bo prodala, obsega: Imovina protokolirane firme B;atIeWinkle(BrUderWinkle): Imovina protokolirane firme »Bratje Win-fcle« (Bruder Winkle): 1. zemljišča V kat. občini Sevnica pod a) vložno številko 354, b) vložno številko 534; 2. zemljišča v katastrski občini Metenvrh pod vložno številko 3; 3. vse stavbe na pod 1. in 2. navedenih zemljiščih; 4. ves živ in mrtvi inventar, ki je last firme »Bratje Winkle« in pripade k tej imovini, kakor tudi sploh vsi stroji fabrike, vse premičnine ter zaloge te firme. B Priv. imovina julija Winkle: a) zemljišče v katastralni občini Sevnica pod vi. štev. 517; b) zemljišča v katastralni občini Staravas-yidem pod vi. štev. 117; c) vse stavbe na teh zemljiščih. C Priv. imovina Andjreja Winkle: a) zemljišča v katastralni občini Sevnica pod vi. štev. 493; b) zemljišča v katastralni občini Ledina pod vL štev. 303 in 311; c) vse stavbe na teh zemljiščih. Pogoji za licitacijo so: 1. Pravico licitacije imajo le naši državljani, ki po zmislu člena 40 Uredbe o imovini neprija-teljskih podanikov niso izključeni od licitacije. Zato je vsak licitant dolžan pred pričetkom licitacije doprinesti dokaz o sposobnosti, da more licitirati; 2. Od licitacije so izvzete terjatve firme pri denarnih zavodih, pri čekovnem uradu in denarne zaloge v blagajni, ki spadajo v sekvestra-cijsko maso; 3. V kolikor gre za imovino pod A se prodala razteza na celokupno imovino firme »Bratje Winkle«, t. j. na fabriko z vsemi njenimi pripadnostmi, premičnine, zemljišča in pa celokupna aktiva in pasiva; 4. Glede nepremičnin, ki se prodajo na javni . dražbi, je merodajno stanje v zemljiški knjigi na dan licitacije; 5. Imovine, navedene pod A, B in C, se prodajajo otvorjeno Vsaka zase. Vzklicna cena znaša: Glede imovine pod A 4,050.000 dinarjev; glede imovine pod B 36.400 dinarjev; glede imovine pod C 106.000 dinarjev. 6. Vsak licitant mora pred licitacijo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani položiti kavcijo v znesku 10% posamezne vzklicne cene v gotovini ali državnih vrednostnih efektih ter pred pričetkom licitacije voditelju licitacije predložiti izvirno pobotnico o položeni kavciji; 7. Izdražitelj mora po izvršeni licitaciji položiti Se 10% izlicitirane cene pri fin. dež. blagajni v Ljubljani in tozadevno uradno potrdilo tekom 3 dni predložiti sekciji za sekvestre v Ljubjnani. 8. Prodaja je za državo obvezn/a šele, ko jo odobri gospod minister pravde, a za izdražitelja takoj, ker je licitacija končana. Obrat fabrike vodi do dneva odobrenja licitacije na račun kupca državni komisar. Kupec mora nositi od dneva licitacije vse stroške za plače, mezde in zavarovanje na podjetju zaposlenega osobja, kakor tudi prevzeti v plačilo vse davke in javne davščine. 9. lzlicitirana imovina se izroči kupcu, čim gospod minister pravde odobri in kupec položi jEllcitirano vsoto po določilu gospoda ministra pravde. 10. Kupec je dolžan obrat fabrike v navedenem obsegu vzdržati najmanj eno leto po izročitvi fabrike. 11. O vseh spornih vprašanjih, ki bi po izvršeni licitaciji nastale vsled te licitacije bodisi .glede objektov izlicitirane imovine, bodisi v kakršnem koli drugem pogledu, razsodi končno-veljavno gospod minister pravde in je vsaka pravdna pot izključena. 12. Pojasnila v zadevi daje sekcija za sekvestre v Ljubljani, s čigar dovoljenjem si lahko ogledajo tudi predmestne imovine na licu mesta. . V Ljubljani, dne 27. aprila 1924. 4 Šef sekcije za sekvestre: Zamlda. ••••••••••••••m« ************••«••• RUSSKAJA PECATJ 0.20.2. * r i ¥■ ima na zalogi vse vrste RUSKIH KNJIG kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, velika zaloga not, lastnih izdaj. - Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. Kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno znižane! /. Plačljivo tudi v mesečnih obrokihI •••••••••••••••••••••••••••»»»»»»»»»»»»»»s Šolska mladina* pozor! Skicirke in notni zvezki na najboljšem papirju prodaja najceneje samo Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8. Razširjajte »Narodni Dnevnik"! SPLOŠNA KNJIŽNICA Brač. Vtfc Poljedelski stroji Mlini Žage Gatri Lokomoblle na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne Lastna livarna 2eleza in kovin Krožne peči Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno in naravno K.&R. Ježek, Maribor. Centrala: Blansko (Č S. R.). Zahtevajte prospekte in ponudbe! t,EUN‘ družba za električno industrijo d. z o. z. Gradi električne centrale in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materliala. — Cene izredno nizke. — Postrežba točna. — Na željo poset inženirja brezplačno. * Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239. Oblačilnica, ki je skrbela v najtežjih časih, da so dobili uradniki dobro in po ceni manufaktumo blago, opozarja uradništvo, da si ogleda njene zaloge v Stritarjevi ulici, na Miklošičevi cesti in v hiši Gospodarske zveze. Oblačilnica ima na zalogi le prvovrstno češko blago. Kdor kupi dobro blago, kupi dvakrat Prodaja se tudi na obroke. 1 Utemeljeno 1870 Tovarna umetnih brusov In osi priporoma v nakup svoje, svetovni slas uživajoče izdelke: Swaty-kamen, znamke »Alumin«, Swa-ty-kamen »Diamond« in »Swatyn«, najboljše povlačilne kamne za britve, nadalje po-vlačilne kamne za orodje, Swaty-kamen »Rapid« v vseh zrnatih vrstah in Swaty-kamen »Grlzlith«, kožne kamne za odstranitev kurjih očes in trde kože ter pile za nohte »Swatyn«, brusne kamne za kose, znamke »Swatyn«, iz izvrstne brusne tvarine. Veliko skladišče pravih belgijskih kamnov in odlomkov, kakor tudi gladllnih in Carborundum-ploii vseh mer in raznih zrn. Najboljše žaelne brusne plošče v treh velikostih in dveh Jakostih. Vsakovrstna brusilna In likalna sredstva in končno naravni brusni kamni ter drčalaikl. Mt Maistrova ulita Sl. 5. . St. 1. L Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str. . . j » 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . . j „ 3. L Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str. • „ 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. • . 5. Fran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in njegova • družina, veseiomodre črtice 1., 72 str........................ • » 6. L. Novdk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, po- • slovenil dr. Fr. Bradač, 45 str............................... • „ 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino pri- • redila Utva, 111 str.......................................... f » a Gaboriau: Akt Stev. 113, roman, poslov. E. V., 536 str. ’ Pr-fr-Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str. ! • ]?■ *■ Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55str. t ,11. Pavel Goiia: Peterčkove poslednje sanje, božična ? povest v 4 slikah, 84 str..................................... ? •12 Pr?n Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v i 4 dejanjih, 91 str.. ........... .................. J . 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslo- f venil U. Zun, 112 str................................. ? . 14. Dr. Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, po- J slovenil dr. Albin Ogris, 236 str. . . . .... • »15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, ro- • man, prevel P. V. B., 239 str................................. T . 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str.......................... • .17. Prosper Mčrimde: Verne duše v vicah, povest, prevel » Mirko Pretnar, 80 str................. ........................ . 18. Jarosl. Vrh!icky: Oporoka Inkovskega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str. . . 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str.......... , 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str............... - 21- Frid.Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, Ii.,73str. * t- ^ Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil Fr. Pogačnik................................................. • S Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str. . 24. E. L. Buli ver: Poslednji dnevi Pompejev, I. del (v tisku).............................................. „25. E. L. Bullver: Poslednji dnevi Pompejev, H del (v tisku).............................................. „26 L Andrejev: Črne maske, drama, poslov. Jos. Vidmar, 82 str. broš. . ................... Znanstvena zbirka (veliki 8* format): št I. Dr. L. Čermelj s Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v Inči relativnostne teorije, 52 str. . Bn»š. Din 12-— Din 17 f 16-- 12-— 20-- 8-— 6 — 12— 22-— 24’-6 — 12 — 12— 10— 26— 15-— 15— 9-— 6— 16— 14— 8— 14 — 9.— 12— 16— 22- 17 26 13- 11 17- 28'- 30- 11- 17- 17- 15- 32- 21- 20* 14-11- 22- 20- 13- 20- 14- 17' 23"" i S Za vsak zvezek je računati po Din —'80 poštnine in odpravnine. Mia sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg ZAHTEVAJTE CENIK!-------- ZICNIKE kolamike, brezglavnike, žičnike, za strešno lepenko in krovnike, krepln-stifte, Ščetarje in tapetnike, štukatume kaveljčke, poveznike s polokrog* limi glavami, sponke za brzojavno žico, kotnike z zarezo, žbice za čevlje z vdrto glavo, londonske žbice s polokroglo glavo, cvikovce za pete znamke „P“ in raznovrstno vlečeno in žgano iice izdelujem in razpošiljam na veliko in malo že od 100 kg dalje po najnlžlih cenah. SIMON PIRC, KROPA (Slovenila) ZAHTEVAJTE CENIKI----------------- 1 MALI OGLASI Cena oglasom do ZObtitd Din S*—; vsaka nadalina beseda 25 para s davščino vred. Gmotno slabejžim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju » malih oglasih I Ha mol do sedaj n« vodilnem mestu, zmožna vseh pisarniških del; knjigovodstva, korespondence, itd. nemsJlne, siovenšiine t večletno prakso, želi premeniti mesto. Cen), ponudbe na upravo lista pod »Takojšnji nastop" inteligentna, v Ljubljani tujka bi se vsled pomanjkanja znanja rada seznanila z gospodom, vsestransko izobraženim, v svrho globljega spoznanja ljubljanske okolice. Ki? Ju Osoje*. kjer se toži dobro vino. Za balinanje 2 igrišči na razpolago in nove krogle. 3 sode vinske od 46 do 60 1 naprodaj. Ponudbe pod „Vinskl »odi“ na upravo lista. loto »Prags« 12/16 H. P. štirisede-žem ravno generalno popravljen in presnažen se proda ali zamenja * najnovejšo Typo »Indiana* z originalnim priklopnim vozom. Ogleda se pri tvrdki Drago Gana. Celje, G*-berje 91. II najem a i> primeren prostor za kiojaško obrt, v neposredni bližini Ljubljane, ob to ježe is velike delavnice in lokala ter stanovanj«, najraje ob kaki glavni prometni tetki. Ponudb* am upravo Usta. t Petit Laronse ilustrirano, vezan v platno, izdaja 1924 za nizko ceno naprodaj v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8. Ilova Miooita boljša, tvrdke Lubas, šririvrstna z lepim prijaznim glasom se proda. Naslov: Štefan, Rožna dolina Št. 34 pri Ljubljani. Anton ta krojaški mojster, Kranj, Izdeluje po naroillu čepice vseh vrst, športne, gasilske, sokolske, orlovske in orožniške najceneje, ter se priporoča za conj. naročila. — Pri večjem odjemu konkurenčne cene. splošno ključavničarstvo Za gradom 0 v Ljubljani Izvršuj* vsa v to stroko spadajoča dela točno in po solidni oeni. MM pozori Prodam dva popolnoma nova prekaj. stroja znamke »Wolf« in >Blitz« na električni pogon, zraven še nerabljen nov motor. Josip Križnar, mesar In preka-jevalec, Stražišče pri Kranju. M Mančki" kavarna in gostilna, pot v Rožno dolino se priporoča. Odprta ž* ob 5 uri zjutraj. Izletniki v okolioo dobe dobro kavo, likerje itd. Postrežba točua in solidna. Vino čez ulloo 1 Din cenej*. Sprejemajo se aboaenti na hrano. Ob«d do pol 3 ur*. Matij* Zgonc. Mm portoiko sprejmem za stalno. Koštomaj, brivce, Celje. krojaški mojster, Primsko 48, p. Kranj izgotovija po meri in naročilu Moške in ženske obleke po nizki ceni ter se priporoča za cenj. naročila, — Tudi se sprejme vajenoa. Ho kolo v dobrem stanju se kupi. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na upravo Usta. POZOTl Naznanja se, da s* bo od 19. t. m. dalje zopet prodajalo na občinski mesnlei v Udmatu pri šoU prlma goveje meso po Din 22*60 kg. Postrežba dobra! Se toplo priporoča Jakob Otrin. mm posestnik lepe hiše na Gorenjskem želi znanja z gospodično iz dežele, ki bi posedovala 100.000 Din premoženja. Ženitev čimpreje! — Ponudbe pod »Srečno življenje« na upravo lista. Meivioo sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo išče miroljubna gospodična, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe pod šifro »Meblovana soba« m upr. Usta. event. trg. sotrudnik, v°\ prost, išče prlmerneg* najraje v Ljubljani. poslati na upravo šifro »AgUen«. Stanovanje s popolno hrano iš& pri kaki mirni stranki, v sredini mesta. PonU'“ šifro »Mirna«, na up** Ženitev Državni uslužbenec *• ročitl z gospodično * vtei& 35-45 let, katera J. pP ženje aU obrt P°»u<^ I “ »Dobro srce na tiaterisl... samski, se išč* ** bV> jan ko, — vešč mor*„nll(ib* žage. Nastop takoj- P ^ A Dr? Šandor Goyan, demlčki trg. prevzema vsa v g menjeno 8tr°^° --vil*' joža dela in ManrAVII Piavi Mafti iz koprivčevega lesft’ v f'*?! priporoča g. tr8oy°® Ojoj množini po ko“kU„7k0v prva tovarna bičevn Kov ^ prva tovarna , jUb Novak, Brezovi0* h. Kleparstvo ii »odovsdM Franjo Boltai. w . _ — mmmCt V 8 < . . Naprava vodov in popr«^* J