Ilfeitkrcuki fern* T Zj€di«u«ih I T A TkT A Ti AT\ A I 11,6 S10™1*311 dai,y in the f < državah. f ( | /% W 1X1 /\ i^C III ■ /\ ' ? United States, khiiit vsak dan imemši itedeQ ii JJ XJI JLif JLjmLw praznikov. 4 ^ ^ _ g and Holidays. £ £ List sloyenskih delavcev v Ameriki* 1 .. . TELEFON PI8AB1TE: 4087 CORTLANDT. IB Entered u Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Fort Off ice at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 46S7 CORTLANDT. NO 240. — ŠTEV. 240. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 13, 1910. — ČETRTEK 13. VINOTOKA 1910. VOLUME XVITL — LETNIK XVIII. Iz delavskih krogov. Bossi se organizujejo, Izdelovalke kravat so polne zaupanja, da bodo zmagale s svojimi zahtevami. VELIK SOCIALISTIČNI SHOD. I —o— Vlagatelji v tobačnih tovarnah se bodo pridružili drugim strajkujočim -delavcem. -o- V Broadway Central Hotel so včeraj zborovali lastniki kravatnih tovarn. Neki advokat jim je razlagal I f dobrote organizacije, za katero se pa niso mogli zediniti iti lako bodo vi jH-tek imeli še eno zborovanje. Naj- i hrže bodo sklenili medsebojno zvezo, j \ i.-teui hotelu so zborovali krojaški I mojstri, ki pa so takoj ustanovili i 'Merchant Tailor Protective Associa-j t ion. Kaj mislijo mojstri ukreniti zaradi progflasenejra generalnega št raj- j Ua krojnškib delavcev, o tem 5e m javnost ničesar izvedela. - 1 Štrajk v tovarnah za kravate. Morda ena četrtina stavkajočih iz-: delovalk kravat se je pod linijskimi j * poboji vrnilo na delo, druge delavke • |»a Mrajkiijo in IhhIo imele hud boj i (»redno bodo zmagale. Položaj je zaradi t:'ga zelo zamotan, ker večina ; delavk in delavcev ni direktno upo- ! tdena pri tovarnarjih, marveč pri kon- j J traktorjih, ki »a vse mogoče načine izkoriščajo delavce. Zaslužek izdelo-, valk kravat je z:ilo majhen, ali še od j tcja zaslužka jim kontraktorji odte-g J jejo pod raznimi povodi 30 odstot-kov. Delavke zahtevajo, da ti odbitki | odpadejo in da se jim dovoli petod-stotno zvišanje plače. V resnici za- i blevajo samo p^todstotno zvišauje. Štrajk tobačnih delavcev. St ra.j kujoči tobačni delavci so pri-! redili v 1bor Temple in v Bohemias j Hail zborovanja, katerih so se ndele- ; / li imli vlagatelji tmodk. I^e-ti so iz-javili, da s? pridružijo drugim stavku- i jočim tobačnim delavcem. Med stav-' k ar je se hoče za ne-t i prepir, na Ku- j bane« >e namreč vpliva, da bi se nc^ udeležili štrajka. kar pa ti ne bodo Morili. Vsi tobačni delavci so solidarni v boj u. Velik socijaliatični shod. Ko-ijaiistična stranka priredi v so-' boto v Carnegie Hall velik socijali-! stični shod, na katerem bode govoril: med drugimi tudi Rev. Aleksander Ir-i v ius, pastor u 'ke protestantovske cerkve. (lovori! lx»de tudi socijalistični | guveriivr*ki kandidat liussei. Delavska, voditelja oproščena. Marry Mc( "ormick, tajnik in bla-uajiiik. in Daniel McDonald, agent od International Brotherhood of Teamsters sta bila obdolžena, da sta hotela izsilili od trgovca z živili William Davidsona v Warren St. $150 pod pretvc/.o, da bosta uničila štrajk, katerega s«, bili njegovi vozniki uprizorili. Davidson ju je bil ovadil, a tudi ona st« bila naznanila policistu, da ju je skušal podkupiti. Sodnik Apple-^ ton je oba obtoženca oprostil, ker ni imel dokazov, da sta res nameravala izsiljevanje. Denarje v staro domovino »•llllaae sa f 10.88 ............. it kje«, za SO.50 ..................100 krom, aa 41.00 ............. 200 krea aa 102.50 ............. 800 knt, aa 804.80 ............. 1800 kros aa 1020.00 ............ »000 kres Foitarlna je vftteta pri »ah svotah Doma ee nh^ia noto popotnem« izplačajo brea vinarja odbitka. Vale denarne poftOJatve IsplaHJ« _ c. kr. pofttal hranilni arad v 1L da f 11 dneh. Denarje mam »e«U« Je aaJyrOit naje do $25.00 ▼ gotovim * pripor* anaeke po Domestic Postal Money Order ali pa New Tnk Bank Drafl FRANK 1AJUEX 00, •104 m. GFIair Ave. W. m IB Položaj u Portugalu. Cilji nove vlade. Nova vlada se je obrnila do Anglije, da nemudoma pripozna nove razmere v Portugalski državi. KRALJ POJDE NA ANGLEŠKO. —o— V Gibraltar« je bil aretovan Portugalec, ki je na sumu, da je hotel izvršiti atentat na kralja. ■-o- Lizbona, 1*2. oktobra. — V mestu vlada zopet mir. Vojaštvo se je umaknilo iz ulic in prebivalstvo irre zopet ta svojimi posli. Mesto je še sicer ve-Ino pod vojnim pravom in še ostane, lokler se ne izvede reorganizacija iprave. Pred saxoostani stoje straže-la odvrnejo eventuelue napade. Pa->ežev nuncij je v f intra in je razobe--il nad svojo palačo avstrijsko zasta-,0. Vlada je kontiskovala nekatera •ci-kvena posestva in zapečatila jm>-dopja. Poseben razglas vlade bode ip.djal sploš.10 vojaško službo. Zu-lanji minister Machauo je naprosil »»gleško vlado, da pripozna nove raz-:iiere v Portugalu, na kar l>ode nova tortugalska vlada takoj priobčila svoj »rogram. Kralj poj de na Angleško. Gibraltar, 12. akt. — Javlja se, da je angleški kralj George dal povelje, la odpluje kraljeva jahta "Victoria" n Albert'' v Gibraltar, da sprejme na srov kralja in kraljieo-mater in jih -»ripelje na Angleško. Jezuiti apelirajo na papeža. Kim, 12. okt. —- Jezuilksi general do vsa sredstva poskusila, da -e re-odo stavkujočim delavcem na severni železnici pridružili tudi oni, na izhodni in državni železnici, bode 1'ariz popolnoma loC-en od sveta. Me->tu preti lakota. ^ Predpriprave tajne. Štrajk je presenetil vodstvo železnice in vlado, ker nikdar poprej se liso vršile priprave za štrajk tako tajno, kakor sedaj. Voditelji štrajka niso proglasili štrajk brzojavno, kakor navadno, nego so poslali sele na kolesih in v avtomobilih na vse kraje ta so železničarje obvestili o pričet-£11 štrajka. Brzojavne naprave razdejane. Poročila iz provincij pirhajajo le .^o malem, ker so stavkarji prerezali brzojavne žice in razdejali brzojavne iiapra"e. Pri Temvier so stavkarji razdrli železniški tir, da je neka lokomotiva skočila s tira. Vlada odpravlja pošto z avtomobili in zrakoplori. Štrajk je političen. % V seji ministrskega sveta je dejal ministrski predsednik, da itna štrajk političen značej. To trdi tudi vodstvo severne železnice, ki pravi, da je v zadnjih letih zvišala delavcem plačo za 3,000,000 frankov. Strojevodja Wossin. ki je tajnik organizacije ma-šinistov, je bil od vodstva železnice odpuščen, ker je voditelj štrajka. Radikalno sredstvo vlade. Vlada se je odločila za radikalno sredstvo. Organizirala bode vse železnice po vojaški in poklicala stav-kujoče delavce, ki so vojaki, v službo. Ako bi se ti branili izvrševati službo na lokomotivah, potem bodo stavljeni pred vojno sodišče in strogo kaznovani. Stavkarji pravijo, da se ne bodo pokorili pozivu, ker je postopanje vlade protipostavuo. Vlada more le za časa vojske zasesti in vzeti v svojo posest privatne železnice. -o- Močan potres na Kubi. Santiago, Kuba, 12. okt. — Danes zjutraj ob 3. uri se je čutil tu močan potres. Med prebivalstvom je nekaj časa vladalo veliko razburjenje, katero pa se je kmalu poleglo, ko so ljudje videli, da potres ni provzročil škode. Nesreča v premogovniku v Starkville Starkville, Colo., ^2. okt. — Rešil-ci. ki iščejo v zasutih rovih premogovnika v Stark vile ponesrečence, sc danes zjutraj zad#i na dve razdra-pani trupii. Dve uri kanseje našli s< še deset trupel. Vse kaže, da je vse t o2 premogokopov našlo smrt pot zemljo, ko so se vneli plini in provz ročili eksplozijo. Poskusen umor in samomor. Cortland, N. V., 12. okt. N. L. Loo mis iz New Yorka je streljal na Mi« L. C. Dodge iz New Yorka, ker ni ho tela sprejeti njegove ženitne ponnu be. Ranil jo je smrtno nevarno, m kar je nameril tudi ua sebe in se za dol v glavo. Miss Dodge je bežali pred nadležhim saubaeem v hišo I. K Stevens, ali tudi tu ni bila varni pr»d njim. .„> i - j... z.- u. '■ -'"'.ijSaM^i Politično gibanje . na slovanskem jugu. —o- V Belgradu se osnuje črnogorsko poslaništvo. —o— NAPADI NA CARA FERDINANDA Rusija dela na zvezo Srbije, Bolagrije in Črne gore po ruskim pokroviteljstvom. -o- Belgrad. 11. okt. — V najkrajšem "•asu se osnuje v Belgradu čronogor-sko poslaništvo. Za jjoslanika bo imenovan general .Janko Vukotič. Stro-ik^ črnogorskega poslaništva bo baje nosila srbska vlada. Isto bosta baje storili tudi Rusija in Italija glede črnogorskih poslaništev v Petrogradu 11 Rimu. Bolgari proti svojemu caru. Sofija. 11. okt. . V Sofiji se razširjajo letaki in lepaki, v katerih se zelo [>stro napada kralja Ferdinanda. — Dolži se ga. da je spravil Bolgarijo v sedanji nevarni položaj s svojo malomarnostjo in dipLoinatično nespodobnostjo. Istočasno se zelo širi men bolgarsko armado /živahna propaganda, naj kralja jx>zove posebno odposlanstvo častnikov, naj posluša glas naroda ter začne vojno s Turki. Zveza balkanskih držav. Belgrad, 11. okt. — Listi poročajo iz Carigrada, da dela Rusija na zvezo Srbije. Bolgarije in Črn?gore pod rusko patronanco. Pridobiti skušajo tudi Grško. Belgrajski list *' Mali Žur-nal"* piše o zvezi, da je toliko časa ne ho, dokler bode sedel na Bolgarskem prestolu Koburžan. Turki proti kristjanom. London. 11. oktobra. — "Times" poročajo, da «0 zakriviji Turki v Mo-n astir u. ko so razoroživa I i prebivalstvo grozna nasilstva proti krščanskemu prebivalstvu. Mučili so kristjane in jih trpinčili do smrti. V Mo-nastiru je proglašeno vojno stanje. Pelagoirskega škofa so zaprli in ga šele izpustili na zahtevanje ruskega konzula. Kavasi avstro-ogrskega. ruskega in srbskega konzulata se ne smejo prikazati na cesti. Turki so prebičali dva duhovnika. Pretepli so tudi katoliško opatinjo v Monastiru. V Makedoniji so umorili turški vojaki štiri Bolgare. -o- Proces proti dr. Crippenu. London, 11. oktobra. — Prihodnji ponedeljek se bode nadaljevala kazenska razprava proti dr. Hawley H. Crippenu in Miss Ethel Le Neve zaradi umora Crippenove žene Belle Elmore. Recorder je danes izročil zadevo glavni poroti. Roosevelt v zrakoplovu. ■St. Louis. Mo., 11. okt. — Bivši predsednik Roosevelt je danes popoldne ob 3.50 na Kinloch Aviation Field s zrakoplovcem Arch Kocksey na njegovem bi planu se dvignil v zrak. Ostal je v zraku tri minute in 20 sekund. Komander Peary avanziral. Washington, D. C., 12. okt. — Danes se je izdala odredba pomorskega oddelka, vsled katere se komander Robert E. Peary, ki je našel severni tečaj, pomakne na stopnjo kapitana v koru pomorskih inženirjev. t Caruso tožen. Cherchez la femme. Italijanski listi pripovedujejo o novem ljubavnem razmerju tenorista Caruso. DEKLE NI HOTELO POBEGNITI S TENORISTOM. —o— Caruso bi rad, da hi dekle še šest let čakalo na njega, kar pa jej je predolgo in zato toži. --o- Slavni operni pevec Enrico Caruso nima ne v staren in ne v novem svetu sreče s svojimi ljubavnimi razmerami. V spominu nam je še njegova afera v ne\vyorškem zverinjaku, ko je v Opičjem oddelku klečal pred damo, proti kateri si je bil dovolil netaktnosti in jo prosil odpuščanja, katerega pa ni zadobil. Pozneje mu je delala neprilike njegova žena, katere pa Se je z lepimi besedami in z lepo svoto denarja prav lahko znebil, ker je oua ljubila svojega šoferja. Nove neprilike. Zdaj je opernega pevca zat ožila neka lepa in ognjevita njegova rojakinja iz Milana. Toži ga na $23.000 odškodnine i zaradi prelomljene obljube zakona. Tožba se bode Carusu, še pred njegovim odhodom v New York, kamor mora priti do 8. novembra, vročita. § Kupil svoji izvoljenki vilo. Caruso se je bil pred meseci smrtno zaljubil v baje divnolepo Milančanko. ki je po poklieu prodajalka v neki trgovini in jo je bogato obdaroval. Kupil jej je vilo, v katero se je s svojimi stariši preselila in živela. — Ljubezen je trajala l-"> mesecev in pred kratkim se je na nekem banketu v Berolinu razglasila zaroka. Poroka bi bila morala biti tekom tega meseca v Berolinu. Caruso nagovarjal dekle, da pobegne ž njim. Kakor časniki poročajo, je Caruso dekle nagovarjal, da pobegne ž njim, oče pa, ki je na svojega otroka pazil, kakor jastreb, je to preprečil. Ko je Caruso videl, da dekle noče in ne mo-le pobegniti, ji je dejal, da njegova karijera zahteva, da mora še najmanj šest let ostati samec in da pred tem časom ne more misliti na ustanovitev svojega doma. Dekle s tem ni bilo zadovoljno in je na zahtevanje očetovo vložilo tožbo proti Caruso. -o- Krvav |boj v Pittsburgu. Pittsburg. Pa., 11. okt. — Med stražniki od Erie železnice in dvčma zamorcema je prišlo do dvoboja z revolverji. v teku katerega je bil eden črnec u smrt en in stražnik Timothy Miller težko ranjen. Miller in detektiv George A. Graham sta stražila tovorni vlak od Pittsburg & Lake Erie železnice. Ko j® bil eden črnec ustreljen, se je drugi udaJ. Oba črnca sta bila iz Knoxville, Tenn. Nasprotniki predsednika Diaza beže. San Antonio, Tex., 11. oktobra. — Več odličnih Mehikancev, ki so pri I zadnji predsedniški volitvi nasprotovali izvolitvi predsednika Diazi, so pobegnili iz ' Mehike in prišl i sem. j Med pobeglimi je tudi Diazev tekmec Francisco Madro, ki se tu naseli I in ne vrne več v Mehiko. Tudi drugi se bodo stalno naselili v Zjedinjenm 'državah. Krasni novi In brzi parnlk MARTHA WASHINGTON (Avstro-American proge) odpljuje v sredo dne 19. oktobra vožnja do Trsta samo 14 dni. do Trsta ali Raka - - $3&00 Cena voznih listkov: do LJubljane - - - $38.60 do Zagreb«. .... $39.20 Iz Avstro-Ogrske. Špionaža v Pulju. Dogodki na avstrijsko - italijanski nneji. Zaprli laškega urednika. AVSTRIJA IN BOLGARIJA. Cesar Franc Jožef je sprejel nemškega državnega tajnika pl. Kinder-lein-Waechter v posebni avdijenci. Trsi, 1:2. oktobra. V Pulju so za-jn ii nekega dr. Koppa i/. Weimarja, ker so ga zasačili pri sumljivem fo- j togratiranju. Zaprli so tudi urednika j puljskega lahkega lista Anbrosieha i'1 nekega Wiederhof-rja zaradi špiona-že. Italija in Nemčija imate baje v Pulju sploh jako dobro organizirano špionažo. Priznati moramo, da ima Avstrija prav k»i>e zaveznike. Izpodrivajo jo gospodarsko na raznih trgih in zdaj so začeli še s špionažo. Trdi se. da so celo vojaki zapleteni v italijansko vohunstvo. Na italijanski meji. Xa Cimadoci so avstrijski orožniki konfiskovali neko zastavo v ita!i.jaa-| škili barvah. Štirje doslej neznan:' uiladi ljudje, pa so vsled tega splezali ponoči na vrh gore ter so preple-skaii veliki kanit-niti križ. ki je na; vrhu gore, z italijanskimi barvami. Ministrski predsednik Luzzati je poslal prefektu v Vicenci brzojavko, v kateri obžaluje, da oblasti niso mogle preprečiti te demonstracije proti Avstriji. Avstrija in Bolgarija. ^ i Bolgari so zaradi rumunsko-turške zveze zelo vznevoljeni. Bolgarsko časopisje napada žaljivo grofa Aehren-thala, češ. da je 011 provzročil novo zvezo. Napadajo pa tudi kralja Ferdinanda, češ, da dela na zbližanje Bul-garije /. Avstrijo. V SoHji napadajo Avstrijce, če se pokažejo na cesti- — Avstro-ogrsko i>o»laništvo straži i m »11 -oija. Nemški državni tajnik na Dunaju. Cesar Franc Jožef je sprejel v po-s?bni avdijenci nemškega državnega tajnika v zunanjem ministrstvu pleni. Kinderlein - Waechterja in se dolgo časa ž njim razgovarjal. Kinderlein-Waechter je imel tudi dolgo konferen-eo z zunanjim ministrom grofom A • -11 -rent haloni, s katerim se je razgovarjal o trozvezi. in o položaju v Portugalu. Nemški državni tajnik je prtšet |na Dunaj iz Bukarešta, kjer je konfe-riral z rum unski ni zunanjim ministrom. -o- Kraljeva ljubica Gaby Deslys. /Francoska plesalka je baje kriva, da je Manuel moral bežati iz Portu-I gala. ♦ —o— ZAPRAVIL Ž NJO OGROMNO PRE-| MOŽEN JE. Zdaj mu hoče pomagati, da bode spet i , prišel na prestol. -o- Dunaj, okt. — Miss Gaby Desk. rajsko lepa francoska plesalka, ki je bila očarala španskega in portugal-jskega kralja, je baje kriva, da so kralja ,Manuela zapodili iz dežele. Ivral.j je z njo zapravil ogromne svote in i jej daroval dragocenosti, ki so bile vredne na stotisoee. Ljudstvo je vse to vedelo in mrmraje vse to prenašalo, dokler ni počilo. Zdaj hoče Mis-;Daby Deslys pomagati kralju in mu hoče dati vse svoje premoženje na ; razpolaganje, ako želi si spet pribo-! riti prestol. Za njega bo plesala. j Nekemu časnikarju je izjavila Mis; I Gaby "SJeslys, da se bode takoj podali j h kralju, kakor hitro je njen engažnu !na Dunaju pri kraju in ee je res tak< ! reven, kakor se govori, potem mu ho >i?e ona pomagati in mu vse dati, kai Velike Blaznikove i n družinske prati k: e ZA LETO 1911 azpošiljamo po 10 centov komad t >oštnino vred. Cena za 100 Pratik je $5.00, za * >0 Pratik pa $2.75. Zm sek naj se dagovoli pošiljati pri manj^. m naro-•ilu v postnih znamkah, pri v« , jem pa H) Postal Money Order ali čeku. SLOVENIC PUBLISHING CO. Cortlandt St., New York, N. Y. Pratike je dobi i tudi v podružnic;' FRANK SAKSER CO., «104 St. Clair St., Cleveland, Ohio Vesti iz inozemstva. Papež bo protestiral, [talijanska vlaia je izdala odredbe, ki zabranjujejo portugalskim menihom vstop v Italijo. KOLERA POJAVILA SE V LONDONU. * Krvav spopad med delavci in policijo v Remstheidu na Nemškem. Rim. 12. »ept. — Por - i • .:-vitel j pri Vatikanu o1* • nega tajnika Merry dei \ . •: -menihi vlade na IV ;-tuj.al-l. m. M r-ry del Val je od-nvoril. da V.-iikn.i ne more stopiti v kako > z o . vlado, ker je i-arro pro\ i/.ori■ ;:i i ?:. -i«lgovorna. Iz tega vzrok.! I j ii p. t /, .ii dosedaj pro! ~tiral p '■>*. , i« -kvenim izgredom i:i p.-cti vt ■>. i m--slrpnosti v Liz bo i, S . • -n .i izgon menihov ko; kr-:r < i ta in bode r«>. i /. Portugal a izgna i. v ■■. P <-i.i ske «ihhi^:i v \ se'i j»ri.-!a i in ;s obmejnih po-ta;ah - > do'.". t k a z. strogo pazijo na to, /a ;e -r^lejo i.:-gnani menihi v >]■■/.• 'o. Kolera v London. London. 12. okt. N.t A _ - ■ -i se je pojavila kolera. Pr i -primeril Ijoudouii. N !•.: :: <*/.'< i. ki . stanoval \* Now'.onovili hi-aii je >> m>-!el za kolero in rl v bo' 1. k nuof so ga bili prej»el.jaii. Zdravniki -•» k<> i-statirali da s? j ' za z io n. varen slučaj azijske kolere. Z irav-! ve: •• oblasti so vse odre i»r-i: ii!i da-nes velike demonstracije pro:i posrc-ilovalnicam za delo. k r \o i;jo iste i poseben imenik o onih d«-".;« v«-;h. ki - > I posebno vneti pristali delavski organizacije. Ivo je policija LoU' i nmožic > razgnati. je ]>ri>lo do krva\.-ga b<>;a. Mirbžica je hirala kamenje na straž .i-kc, na kar je policija z -oiii: i -ahlja-mi napadla izgreibi-altara. Vsebino telegrama i hotela !>okazati. Nadalje je pioalka pripovedovala. da l»i bila prim-ezi ija Aleksandra Fife rada vzela k;a!ja Manuela za soproga, ali ta je n.io |)revec ljubil, da bi jo bil p l-iii. Lepi dnevi v Lizboni. Prebivalstvo mesia Lizbona j>- jnr-salko Miss Gaby De.-lys zelo rado imelo, samo dvorne dame so intri-girale proti njej. Ona ni nikdar ua dvoru stanovala, pae pa v elegantnem hotelu blizu kraljeve palače, liili s<> lepi dnevi, ki jih je preživela v Liz-boui. Meseca decembra p#ide ^Ti-s Gabv Deslys v Xcw York. • "GLAS NARODA" (8lov«nlc Dally.) Owned and pa btished by the 'Sov*nlo Publishing Co. (a <-orporatioa.) z. FRANK SAKKF.H l'rewdeet. TANKO PLKSKO. Secretary. * ;,MTIS BKNEU1K. Trauai^r Plfcf of Businew of the corporation and addwmwn of abov« officers : Cortland t krart, Borough of Mi&iutUa, New York J*f. N. Y. Sa eelo leto vetja list za Ameriko in Ganado..... . . . $?00 - f»4 leta.........1.50 * W> 4* wwto N«fW York . . . 4 00 * p<4 lot* u > New York . . 2 00 * Evropo za v-« U-to . . . . 4.50 \m ** pol leta.....2.GO * " četrt leta .... 1.76 *4*LAS NARODA" tzheja vsak dan i*-▼aeai-i nedelj in praznikov. «QLAS NARODA" ("Voice d the People") wt*e> every dav, ex<*-pt boadaya and Holiday*, ^utwcription yearly 93.00. at»*«rtiMin«nta on »gieiiiieiltt '><>p ■, I'tn podpiaa in teobnoeti ae ne »UM.< jO. I >enar nu *r blagovoa pošiljati po — ^lori < j (>r ler. Pri i, rrmrabi kraja naroTnikor onvhm, da hb nam tndi prejšnje tklvulia^e nirmni, da hitreje najde-ao aa»to% nika. Oopteom in pošiljat van naredite ta na-itW : •MJLA8 NARODA" •Owrtlandt St. New York City. Telefon Cortlandt ■i a a ----------—i jm--L_i Ravnodušnost volivcev, ——<>— \/.lie \i>1 •-•:!!in [Militleiti agitaeiji jm»ij \ • i -' i tarif i i:i draginji. vxlic t .i! . 11 'f\«'»• v /..i i! va. ,je liilo tf^i>l!' d.-mokral>ki volivci v New Vor-k ; liiiM« !«■ >i m indeferentuj, tla se ne l* i Ur r».;o za reirist rova nje, medtem ko reji iblikanski v zgornjem delu dr-jtave ledno svoj volom od.lajujo. |h»-■m i ie -nujo ia ne morejo demokrati a dejali /mag". Se4 eda bi bilo to -•■le prvi dan resistrovanja in »e še /daj ne ni »n jo delati koneeni sklepi :I .ipm u« rezultata. Mogoče pa je, \e«■ dali nečist rov ali in bi si i da i volitve šli glasoval. Balkan pred vojno? —- Na I talka i mi vre. Posameznosti, o kat«-f'i iuore zvedeli javnost, kaže-. " .ia« -aii«ka kriza, je Srbija ve-d io j'ovdarjala, da more iskati svojo - <• o \ l»'« ii z.vi-zi s Turško. Zato •«• ,;<• v lteljrrada tudi mrzlo »prejemalo v«- 1k' _rar-ke po imlhe. samo da ?p ne >i motilo razpoloženje v i "ari^rradn. Sedaj pa se -ku«a sklenjeno vojaško I .rjodUo mod Itumunijo in Turško, ki in a po zatrdilih samo defenziven slu-<*aj, i/ra ii |e\at i v Srbiji kot | jo vod za - up o nUramlM) ' "iiameravanfl^ft napada4' ter za zvezo z Bnlarurijo v «•! << ij i i-e-iiih konfliktov. Res je, da sr>-Ui v«!.)aki niso hoteli takoj spre-!i !ov>- koniliriaoije; toda za kralja fV:rn j1 na razpolatro sredstvo, ki r ij zelo temeljilo učinkuje. I»aje se mu je namignilo (xl prijateljskih dvorov \ Rimu in l'eterhur^u, da se obisk srb«kega kralja ie vedno ne more vršiti. Obenem .«e je tudi namignilo, da \ liolarja o'»eli držav nikakor nista zadovoljna, ker Srbija Še vedno noče ^ stopil: v slovansko lialkansko zvezo. Za o je že dating gotovo, da se bo Srbija a dal a tetnu pritisku ter da se morn rso unati z zvezo Pme gore. Srbijo i Huigarske, ki naj bi bila ndjierje-na pn»(i Turški. — Zelo zanimive re-. ■ poroča tudi o (irški. V Atenah je wlaj nenadoma začelo razpravljati o novem važnetr načrtu, ki ga je baje poslal francoski admiral Four-nior kralju Juriju. Imenovani admiral jo bil že preje nekoč na Grškem in je menda izdelal načrt za reorganizacijo grškega bojnega h rodovja. Takrat tie je Kinirnieroce pred log? zavr-ii!o kot neprimerne ter se med reii» • a*tout ni nobeden več po«-al ž njimi. Sedaj je Fournier svoje predloge nekoliko izyetnenil in jih Se enkrat laredložil kralju Juriju, s?veda z do-1 1 v'^1fe^ojps »iadt, 1 orvtu da ' ob« t oje (i vojni načrti v tem. da naj -e Oiška slučaju vo]pie s Turčijo. omeji tin suhem samo na obrambo svo-jega obmejnega jH»gorja. nasprotno pa naj takoj zas de turške otoke v egej--kem morju. Turško brodovje bi imelo v v*»jui opraviti z mornarico zahodnih velevlasti. IN> tem načrtu bi bila Turška istočasno ogrožena od slovanskih državna Balkanu in na jagti od e, da je bil ta načrt že prej ilalj časom izdelan in da se je zalo tako hrupno odkrilo tajno konvencijo med Romansko in Turško, da se li.ore imeti povod k splošnemu napadu prt>ti Turški. — liodočnost bode jHikazala. kaj se na Balkanu kuha. — Gotovo je, da je ozračje zelo nemirno. Dopisi. Dunlo, Pa. Spoštovani gospod urednik:— ♦ ►ziraje »e na dopis v štev. 202 z Id »e 21'. avj., Yam tem i»otora poro- I '» -,•• • j i . tla .ie naša ('iril-iletotlova jk»- jdružuica št, 2 pridobila zopet tri nove č aru*, ti so rojaki: Ivan Itovlia, Ivan t šeničnik in Andrej Obrtza. \sak je \ siori (kznačenem dopisu izpuščeno !je bilo zadnjič ime uda .losip Naglič. 'kar .luj -e izvoli vzeti sedaj na zna- ii je. \ iui« družt»eni nabiralnik so daro-aii rodoljubni člaui in rojaki rl-itS; :i '«hiuili kolkov so jj pa prodalo za "»Or. skupaj torej Svotu odpo- -iai «!»io glavni jKHlrtižniei v New York, Ž' It-.- naši jKKlružnii i in ostalim ši-;o»i! Amerike obilo usjieha. bilježim z otloljubnim jktt/.dravom Anton Kranjc, blagajnik. ----— m Materina oporoka. l'i tlraua moja hčerka! ("ulim. da «o mi šteti dnevi na tem svetu. Težko, zelo težko .-e ločim od tebe. Teži me ikrh zate. >krb za tvojo toL-siio in tlu-,«:io srečo. Zatt» ]>os!ušaj zatlnje be-t de poslavljajoče se ljubeče le matere. tirani jih v srcu in živi po njih. i Odrasla si. a š-- >i v letih, ki ne ]>o-znaj » resnega življenja, nega težave. - rbi, boje in prevare. Sanjaš o sreči, lega življenja, toda neznane so ti nemarnosti. ki prete tvoji sreči, neznane nevarnosti, ki lahko pokopi j -jo tvojo nedolžnost in tvojo krepost. On tj bo |K»magal v tvojih težavah, tolažil v bridkostih in te krepčal v vseh bojih j lega življenja. Ohrani vero in zaupanje v Boga kot najdražje svoje bisere. Izogibaj se ljudi, ki z lah komisije,nimi besedami sramote tvojo vero; oni so ti sovražniki. Misli na lk>ga vedno in povsoo. On ti je blizu, čuva nad teboj, on pozna \.-e tvoje mišljenj', vse tvoje že- u*- * Deviška nedolžnost je predvsem neprecenljive vrednosti, tvoj kras je. ^ki stori, da te ljubi Bog in ljudje. V j njej je tvoja čast in tvoja moč; brez ' oje st ločena od Boga, zaničevana od j ljudi, ter sama s sjboj nezadovoljna in nesrečna. Zato skrbno čuvaj ta svoj najdražji in najlepši zakiad. — I Tvoja čistost naj se izraža v dostojnem vedenju, v dostojnih govorih, pogledih in tudi v obleki. Hodi po polih, kjer te lahko vsakdo vidi. Vse kar se boji luči j? proti spodobnosti, ter navadno začetek [greha. Bodi previdna pri izbiranju svojih 'prijateljic in previdna pri izbiranju i knjig. Neizkušena si in ne poznaš zavihi i sveta. Ne zbori si prijateljice, ki I lahkomišljeno in površno govori o verskih stvareh. Ne občuj s so vrst ni-oanii. ki se nesodobno in prosto ob-jnasajo ali oblačijo; ogibaj se sploh vsiki' drtižl»e. kjer s svojimi govori : ranijo t v«'jo rahločutnost, i Slahi spisi zastrupijo srce. umore vero. pokvarijo značaj s tem. da opisujejo dogodke, ki se v resnici ne dodajajo. Prepogostokrat ustvarjajo napačne nazore o življenju; človeka delajo nezadovoljnega s svojim stanom in priprostimi razmerami, ker vzbujajo želje, ki ^e nikdar ne uresniči-Ijo. — Ne zapuščam ti premoženja. S {trudom in štedljivostjo sva te vzgojila z očetom. Tudi ti si primorana delal i, ako se hočeš po&teno preživeti. Bodi zadovoljna! Tvoja obleka naj j bo priprosta, a čedna. Zatiraj v sebi prve kali k napuhu, ognila se boš s tem mnogim neprijetnostim. Rada se zabavaš, rada si vesela, in ravno to mi dela skrbi. Hrepanenje po zabavi izruvaj iz svojega srca, ono te stori nezmožno k reenemu delu, ž njim j izgine veselje do molitve, veerdje do dela. Išči veselja v domačem krogu, j domača rodbina naj ti bo najljubša 'zabava. Hipno veselje na plesišču ne osreči. Marsikateremu dekletu je bila I plesna godba srečnega miru In netiolž-|nosti. Nektero dekle je našlo na plesu kal bolezni, ki ji je skopala prei-ani grob. Odkritosrčnost in zvestoba so ravne [ceste k «reči in k nebesom. Laž in Uiezvestybfl kopičiti kamenje na to yot katerega za moreš le z bolestjo odstraniti. Bodi odkritosrčna proti sami sebi. Ne precenjuj svoje zmožnosti, svojo vrednost. Pomni, da imaš mnogo napak, katere popraviti ti naročam. — Prepričana bodi, da se moraš Še nmo-go učiti in vedno na ntrfo učiti. Bodi odkritosrčna proti tvojemu nližiijemu! Ne laži nikoli! Z lažjo ne »odeš dosegla svoje želje, laž ti ne odžene neprijetnosti, laž te ne opraviči, z lažjo le sama sebe goljufaš. Odkritosrčno priznati svoje napake je bolj--e. kakor opravičevati se z lažmi. Odkritosrčno priznanje spoštuje vsakdo; laž ia hinavstvo spravi človeka v zaničevanje in sramoto. Sestra re.suie? je zvestoba, katera ti pridobi zaupanje in vdanost. Vsakdo naj ve. da se lahko zanese na jo besedo. Ne obljubuj prehitro. Iz-polnnj zvesto, kar se ti bo naročilo, in ne pozabi nikdar izpolniti svojo obljubo. Kljub skromnim razmeram v katerih si vzgojena, si bogata, mogoče bogatejša. kakor si sama misliš. Lepi čas mladosti te obdaja. Ljubi Bog ti je dal zdrave roke in jasno glavo. To je glavnica, s katero lahKo dobivaš s pridnostjo in varčnostjo bokale obresti. Čas je denar, pravi pregovor. Skušaj si ga pridobiti kot prijatelja, drugače li lahko postane ptrašni sovarž-nik. Vsaka ura je dragocena, ne strati I je z lahkomišljenostjo in lenobo. Zamujeni čas se nikdar ne vrne. \ sak [udar-c ure. naj te spominja, kako hitro mine čas in naj te sj>odbiija k ; i»ridnost i. Tvoje zdravje in tvoje gibčne roke, [Za katere te zavida marsikatero bolno in slabo dekle, donašajo ti že sedaj obr- sti. ker si ž njimi zaslužiš svoj '(vsakdanji kruh. Ljubi delo. ker imaš po njem žuljavo roko, ter veselo in i prosto duŠo. Bili srečen, je prva in najmočnejša ; želja človeškega srca. Sam Bog je vsa-Uiil to^ hrepenenje jmi sreči v naše srce. Nekateri dobri ljudje postanejo že na lej zemlji srečni s tem, tla so zadovoljni. Popolno, neskaljeno srečo uživali bomo Še le v nebesih. Potrudi se ublažiti svoje sree in značaj. To dosežeš z vajo čednosti, ki so lepši zaklad nego zlato in srebro. I Pridobi si pa tudi vednosti in spretnosti, ki te uč? zemsko življenje prav [uživati in osrečiti druge. Vstopi pogumno v pobožno, pridno in veselo življenje mladosti! Ravnaj se po mojili opominih! Na--!h boš gotovo že tu na zemlji svojo ;-rečo in enkrat v nebesih večno živ-i Ijenje. ZA BROOKLYNSKE GOSTILNIČARJE. 1 Zvišanje davčne mere nezakonito. Veliko veselje vlada med brookJvn-skimi gostilničarji. Sodnik Crane je v specijelnem terminu Supreme Co urita razsodil, da je zvišanje davčne mete za gostilničarje, katero je odredil j državni obrtni komisar na i>otllagi novega cenzusa, nezakonito. Fiskus bo j moral z'laj povrniti gostilničarjem po >22.j, katere j? prejel od posameznih gostilničarjev nepostavno. Razsodba i se je izdala v takozvanem revizijskem postopanju na predlog generala K. B. Barn um, ki je zastopal gostilničarje proti obrtnemu oddelku, oziroma proti komisarju Clementu in njegovemu brooklynskemu asestentu Wat son u. -o- THEODOR ROOSEVELT V HOT SPRINGS. Sijajen sprejem. Hot Springs. Ark., 11. okt. — Biv-jši predsednik Roosevelt je bil tu sijajno sprejet. Na Arkansas State Fair je imel govor, v katerem j? naglasa!, da je osušenje močvirnatih krajev naloga zvezne vlade in ne državne. J1 Predsednik Taft je o tem ravno nasprotnega mnenja. Poslušalci so burnt) pozdravljali izvajanja bivšega predsednika. V državi je več kakor milijon oralov močvirnate zemlje in Roosevelt je vedel, zakaj je govoril o osuševanju na državne stroške. ----------- o- t ZRAK0PL0VSTV0. Polet iz Chicage v New York. Zrak op lovec Ely, ki poleti iz C-hi-eage v New York, ima na svojem poletu šele 19 milj za seboj. Prišel je v Indiana Harbor, odkoder je brzojavk nazaj v Chicago za pomoč, ker se mu je pokvaril stroj. Ely mora priti v sedmih dneh iz Chicage v New York, ako hoče dobiti darilo $25.000. Zrakoplovec ponesrečil. St. Louis, Mo., 11. okt. — Žrako-plovec Ralph Johnstone je pri poletu padel z vieočine 50 čevljev in se k sreči samo lahko poškodoval. Njegov bijplan je bil r«bit, iii .f^.... -Mig'";.!« irflrir^iHlAi"!« Taft in Boot. Beverly, Mass., 11. okt. — Predsednik Taft in senator Root, ki je ob enem permanentni predsednik republikanskega državnega konventa, sta imela dolge konference. Razpravljala sta o položaju v državi New York.. Root je izjavil pozneje, da so razmere v državi za obe stranki enaki. Nadalje je rekel Root, da se bode tarif revidiral po posameznih poglavjih, nikakor pa ne celokupno. Zavrnil je tudi govorico, da lioče predsednik Taft potovati v Panamo, da odredi potrebno proti t rust u, ki hoče monopolizi-rati nabavo premoga za kanalski pas. 0 sestanku Roota s Taftom se je raznesla tudi govorica, da je predsednik konferiral ž njim zaradi imenovanja predsednika zveznega nad sodišča in da je predsednik to mesto ponudil Rootu. Caruso ranjen. Bero!in, 30. okt. Znani operni pevec Caruso je bil med predstavo opere 44Carmen" v Berolinu na odru ranjen. Po naključbi je bil strnjen z bodalom v koleno. Poškodba je lahka. Premogova skladišča, za mornarico. Seattle, Wash.. 11. okt. — Pomorski tajnik Maver, ki nadzoruje zdaj pomorske postaje na zapadu. se je izjavil, da bodo ob obrežju mirnega : morja napravili skladišča za premog, ■ako se najde premoga, ki je dober 'za kurjavo vojnih ladij. V gorah blizu Seattle se dobiva zelo dober premog, ki se je že poslal v San Francisco, tla ;ga na vojnih ladjah preskusijo. j Revolta v Venezueli. 1 Caracas, 11. okt. — V trdnjavi San I ar los. kjer -e nahajajo jet ni k.i je [de! vojaških «'- t se bratil z jetniki in I provzročil malo revolt o. Vladne čete i1 so zasedle trdnjavo m ujele uepokor-ne vojake. Nekoliko jetnikov je poly gnilo iz trdnjave. Vlada zatrjuje, da revolta ni imela političnega pomena. Rabuka v Braziliji. Rio de Janeiro, ll). okt. — Opozicija je s potnočjo zveznih čet strmoglavila guvernerja države Amazonas, polkovnika A. Ribeiro Bittencourt. — Primerili so se vsled tega resni nemiri in zvezne vozne ladje so bombardirale Manaos, glavno mesto države. Predsednik Pecanlia je guvernerja zopet namestil. Prememba t gozdarskem oddelku v • Albany. Albany, N. Y., 11. okt. — Na predlog H. l/o Rov Austiua, novega komisarja za gozdarstvo, ribarstvo in lovstvo. je generalni pravdnik 0'Mallev {prevzel pravne (zadeve gozdarskega oddelka. Pomožni generalni pravnik, W_ S. MacDonald iz Saneca Falls, je glavni pravnik oddelka s plačo .$4.">0<1 in Ellis E. Stanley je pomožni pravnik. Registrovanje volivcev. Registrovanje volivcev se vrši i>o-ča>i in do danes se jg dalo veliko manj vol i ver-v registrirati, kakor pa lansko leto ali pred dvema letoma. Ljudstvo kaže malo zanimanja za volitve. Varščina $20.000 zapadla. Jules in Hugo Rosenberg, ki sta oba stala pod varščino vsak pod $10.000, sta pobegnila v Francijo, vsled česai je zapadla varščina v znesku $20.000. Bila sta tožena, da sta osleparila vlado za coinino. Dr. Liebknechj^ v New Yorku. Dr. Karl Liebknecht, sin bivšega socialnodemokraškega voditelja in urednika Vor* waerts"r je prišel v Nt'vv York in j e "priredil včeraj v Harlem Casino shod, na katerem je govoril o nalogah soeijalizma. Dr. Liebknecht bode prepotoval Ameriko m predaval o soeijalnili vprašanjih. Nesreča na podzemeljski železnici Na 177. cesti je v torek zjutraj na podzemeljski železnici vlak povozil 34 lel starega Mihaela J. Morgana. — Mož je bil najbrže v vozu spal in se predaleč l>eljal. Na i>ostaji na 177. cest i je izstopil in šel čez železniški tir, da bi se peljal nazaj. Ko je križal tir, je pri vozil vlak in ga podrl na tla. Voz, pod katerim j? ležal, so morali dvigniti, da so dobili truplo izpod ujega. Eksplozrfa na parniku "St. Anna". Na paruiku "St. Anna" od Fabre Line je v prostoru, kjer so postavljeni kotli, -eksplodirala parna cev, in šest mornarjev je bilo hudo opečenih. Nesreča se je pripetila ravno, ko je par-nik zapuščal kvarantensko postajo in je plul proti svojemu piru u Brook-lynu. Ko je prišel parnik na pir, so ponesrečence takoj odpeljali v bolnico. Dva sta tako hudo opečena, da ni upanja, da bi okrevala. Parnik je ležal sedem dni pri kvarantenski postaji zaradi slučaja kolere, ki se je »prisnerii na paraiktt, » .. --T" ,;'fMi "•-nrYtriii' ■ unri lIBiffiiMfr Zarota proti predsedniku Taftm. l Milbnrv, Mass., okt. — Dan:>s je prišel neki tujec v hišo Miss Delia E. I Torrey, ki je predsednikova teta in 1 Jej je pripovedoval o neki zaroti pro- | ti predsedniku Taftu. Rekel je, da je slišal, ko so se v Bostonu zarotniki j jH>govarjali in delali načrte, da umore predsednika. Policija v Worchester in detektivi zasledujejo zdaj inisteri-joznega tujca. Izpred sodišča v Trstu. Živinče. Radi zločina po § 128 k. z., izvršenega na škodo 7-Ietne Antonije Z., se' je moral zagovar jati pred tržaškim j dež. sodiščem 27-letni Herman Seriau' luehauikar, doma iz Trsta. Nesrečnež je bil ž otrpnenje tilnika. Dejal je, da mu pridejo trenotki, ko ne ve, kaj počenja, in je prosil, naj se ga da v opazovanje zdravniškim •zvede.ncem, ki naj se potem izrečejo o stopinji njegove odgovornosti. In sodišče je tislišalo to njegovo I prošnjo ler odgodilo razpravo v svr-! ho. iia se wija toženca v opazovanje i zdravniškim izvedencem, kateri naj 'potem podajo svoje izvestje. Radi javnega nasilstva. .'io-lelni lesar Josip Steiner. ki biva v Miljah, je bil tO%n, tla je dne 23. [maja t. 1. prijel za obe roki občinskega i redarja Petra Cattaia, in ga podil iz !svojega stanovanja, kamor je bil t'a:-t;ti prišel na poziv Steiuerjeve st^iro-;ge Angele. Ta poslednja jo bila namreč naprosila redarja, naj gre pomii-it njenega moža. ki jo je baje hotel pretepati. Toženec je na razpravi zanikal, tla bi bil redarja Cattai — ki je nj.-gov bratranec in s katerim sta bila vedmi j v prijatel jskem razmerju — prijel z;i rttke. Pač pa mu je velel oditi, rekši mu: "V mojem stanovanju imam sa-. i mo jaz ukazovat i!"' Redar Cattai, zaslišan k—7-dolarsko podporo na teden ne zadostuje za zdravila v slu-|čaju bolezni, kje pa je zdravnik. novanje, hrana itd. Zgledov imamo ■dovolj. Kolikokrat dobimo prošnje jod strani bratskih drušu-v, oziroma j njih bolnih članov, v katerih iia< pro-isijo podpore in milodarov. /al i hog. Ida malokateri rad pomaga trj»ečemu sob rat u. Marsikateri pravi, da njemu tudi lie bode nil^-e dal, če ga^ ludezen doleti. K«lo ti bode pa potem poma-' gal, če nisi v več društvih ! Težko zasluženi denar ti v kratkem jjoteče: zdravniki hočejo svoj denar, od kod ga bodeš vzel? Če.si pa v društvu, si preskrbljen, ni se treba bati za d~nar. Žalostno je pa videti človeka, ki je bil pri društvih in jih opustil zaradi' nemarnosti, kakor se je to že zgodilo, in po njegovi smrti se je moralo b -raračiti za pogrebne stroške; vsak Itak je pokopan kot največji revež in ljudstvo govori: kakoršno življenje, taka, smrt in pogreb. H koncu pozdravljam \>e člane dru- ; štva sv. Jožefa št. 53, kakor tudi vse ostale rojake in rojakinje širom Amerike. i Janko Frtkoviek, tajnik, ^riažt.^,.-^«^--^.^■.. -------^...^AO^.^-J*.., Hani^-^r^^M Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM. . Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači komtinaci o VARNOSTI, HITROSTI IN UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN P0D- Y0RBA ZA 8L0YENCE. j PRESIDENT LINCOLN - odoluje iy. oktobra. AMERIKA — cdpluje 22. oktobra. Za vožnje listke in vožnji red, pt-vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. POSLANO. V Štev. 1!»7. "Ola- Naroda" z dne 2:5. avgusta 1!>10 me je rojak Jakob Sharlah iz Stone City. Kan<.. .iako nesramno napade! in odgovorim na nj.govo }>em r.i jak.mi: imenovala štormanom več uljogih drnžin. katere ne bodo plačale svojih dolgov tei da sem 17. avgusta popihala iz Stone City in za-pii-tila veliko dolgov in vsem rojakom pa slalRi ime. Predhaciva mi, da sem se s fanti in pijančki kratkočasila •lan za dnevom. Na vse to povem le toliko, da je laž in kdor je pisal je lažu.jivec. torej Jakob Sharlah, sedaj veš kaj si. — Svetujem ti pa tudi obenem. «la najprvo pred svojim pragom pometaš pred no ideš- drugam, ker j>ozna te itak vsak. kdo si. Ako ne tožiš svojih rojakov po sodnijah, jih ]>a opravljaš doma pri kislem mleku in slednjič si pa še eelo po časopisih pričel kazati kaj znaš. Edino dobro je. da te vsakdo dobre pozna in nikdo ne verjame. Kaj pa sosedove rastline 1 Helena Pirnat, 614—15th St., Sheboygan, Wis. OjKunba uredništva: Sedaj naj bo konec, ker naši cenjeni čitatelji ne ljubijo čitati osebnih prepirov. Ravno isto smo tudi Sbarlahu poročali. SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI BMHP* , ^bgpwwwp^wwwp^wmwayi ^ j i | jI ^^ffl1, fl^Sh^, ........................... » i ■ _—■^— Jugoslovanska! fg^ jKatol. Jednota. IdkorporiruA jine 24.jutuai}a 1901 v daavi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA. URADNIKI: PredMdn«: FRAN 1TEDOŠ, 3483 Ewing A v« , So. Chicago, 111. Podprw»*dnik IVAN GERM. P. O. Box bi, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAK8 KERŽIŠN1K, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: li'VJZIJ VTKAJfT, pwa—daft aaiaonefa »dbora, 17W B. S9th Bt, u*ram, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadxornil P. O. Box t41, Eveletk, Minn. MIHAEL KLOBTTČAK, HI. rmik. 11» — Ttk Calnmet POROTNI ODBOR: TV AN CEKŽIBNTK, prsloiMfV porota««« odbora, P. •. Box 138, r ardut«, ft. IVAN M URBAR, iro*l porotnik, Bx M, Ely, Minn. •TEFAN PAVLlfilČ, tretji porotnik, Bx t Pinorill«, Mina, ■ ■ . » « — Vrhovni *dravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, IU. fi lazilo "fUna Varn.1«" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Novice iz Tržiča. — Poškodoval j«- 1. »-letni pastir Kristijan IVrko. Nekaj lilotlov je >Io čezenj v uoZtlfl *iu ga nevarno ranilo na _la\i. Prebijali >o v holnuo. — Hud naliv z vihar- iim-i ji> zapadlo mnogo -nega ]>o go-rali. lie-unj>či«a .j,- v-a polMdjeua. tu -t- do IjuWlske i-rste pri Sv. Nesreča. Dm- 1!), -fjU. |M>|»ohlne zlomila na odru pri stavbi no\e obrtne .^»le v Ljubljani 17 let staremu vajencu Ifominikn (Ji-retliju «le-i»k.i, v*led <-e»ar je }»ade| »tiri metre Kloooko i ti >e na nogi tako j»oskodo-val. da *o ua morali prebijati z reiil-um viKum v deželno bolnieo. Nesreča. Ko j' dne 19. *ept. 31-iet-lii delave." Anton Eržen iz Šmartnega pri Litiji v gozdu sekal drva, se je vse-, kal \ le\ o nogt) tako, da so ga morali Umrl jc v OU vku pri Kranju go- MilniČar in }H»t'*tmk g. Jakob Ko- V mestni ječi umrla. (J2-letna me.-1-na ul>.ga v Kranja, Barbara Kozjek, ki je bila mcH-no udaua pijači, »e je pijana jnitikala t p.sta-lo v ječi kmalu mirno, ko jo zaprti, je 8*1 e. Matej Ahačič. Lepa slovenščina. Na železu iški postaji v Logatcu ^toji avtomat iwmue teiko zaslužene jrroie. Na avtomatu čiturno sledeč«* »orokt ssuoMti kot poduk: po vtiouu* u eneg ko-a od 20 vinarja, roka-e, dok ist;. na tla pad ne, tedoj V leri počasi ua držalju. Konja je ukradel nekdo tX pr. m. ponoči pos« -tuiku Kukuvcn v Britofu pri Kranju. Konje j»* vreden K Strela na Suhi. Pri kmetu vulgo Žagar je t redčilo 2.5. |u-. m. )x»jH>ldrie okrou -t. ure |m'>|m>u1**. Strela je švignila \ hI v. |H«d katerim se je i^ral sosedov otrok, ki »e mu k sreči ni ničesar pripetilo, (ločim je v hlevu strela ubila konj«, vola i" tri krave, skupaj |w>t glav živine. Strela je zadela v Balantov kozolc, ki je na |*ni od mesta proli Suhi ter je razklala steber. Vsled strele nastali ogeuj je velik Semanjski Kleparji so 7<>pW o-i -pa-rili t>»se*»tnika Ivana Nemaniča iz Slamne va.*i pri Metliki. Na sejmu v Novem mestu je prodal nekemu posestniku iz ljubljanske okolice par volov za 860 K. Na potu se mu je pridružil neznanec, star 30 let, ki je na-krat našel listnico, kmalu je pri&el njegov tovariš, ki je dejal, da je listnico izgubil in končno sta oba tako premamil« Nemaniča, da je o*»tal brez ustnice in brez denarja. C. kr. okr. glavarstvo pr Iv denarja. ŠTAJERSKE NOVICE. To vse ljubezen stri. France IIuč i i Anion Kovač i č, oba iz Medvedjega -ela, .-»ta imela lju'>avno razmerje »i Mitiaiua Nežo in Ano Oražen. po do-) mače Iaike/r\iiua v t' -nov ki. Pa tudi vojak \';n-e Strajnar. ki jt- prišel lani na ilopitst radi /eive. je eno rad videl i :il .je prišel jmnoči )■<■ia !i.: pretepla. Neža in Ana Oražen >'a videle ter »lobr« veko |oval, vendar sta pri stuIL' -u izpovedali, da nič ne vesta o e I i zadevi. Letos pa sta Hue in Ko-' vačič po>tala Ani in Neži Oražeti ne-' zvesta, zato -ta ovadili eelo zadevo orožnikom, da se maščujeta nezvestima ljubimcema, ki bosta imela tucw ! radi napeljevanja h krivemu priče-i vanju zagovarjati se. Pa tudi za Nežo j ir. Ano Oražen je vprašanje, če bo »teklo gladko. Da, da, vse to ljubezen j Iz Nemškega doma v Celju. V nedeljo. dni- 24. pr. m., se je zabaval v celjskem nemškem domu sin predsednika "Deutsche* llans*' z dvema da-1 mama bolj dvomljive vrednosti. Mia-, detuu Wehrhanu no-bili ostali nem-j ški gostje nev« Ščljivi. ker je imel na izbero kar dve dauu, zato vrgli vs*.! tri na cesto, Wehrhana in njegovi da-i n.i. Wehrhan je na cesti vsled tega ' tako tulil, da so Celjani preplašeni j odpirali okna. Priti je moral straž-j iiik, o bili kmetje že celega vola sued! i. Nesreča na železnici. V nedeljo, 24. se p t., zvečer se je primerila ua po--laji v Iločah pri Mariboru velika ne-sr« ča. Železniški delavec Anton Stra-ek je šel zami-l jeu jmi železniški pro-. j.ri, svojem opravku, ko je ravno i priiiajal ua postajo tržaški brzovlak. j L'raduik je za]>azi| zamišljenega de- I lavea, zakričal je: : "Nazaj, vlak pri- ; liaja!" ttnla delavec ga ni slišal. | 1'a.li strojeviHlia na vlaku je zakri-čul: "Nazaj!" toda bilo je prepozno, i Stroj ie zagrabil Sraška, ga pod vil j l>o(i ter ga vlekel nekaj metrov dalje. Nesrečneža so vsega premečkane-in pretrtega izvlekli izmed koles ter ga prenesli v mrtvašnico. Straš-kova žena je ravno nekaj minut pre-j* prinesla svojemu možu večerjo ter je ves ta grozni prizor videla na last-, ne oči. Nesrečna žena se je vedla, kakor bi bila blazna. Strašek je bil star 28 let, bil je priden delavec in je bil šele kratek čas poročen. Drzen vlom. V hišo posestnika Janeza Bauerja v Obrajni v radgonskem okraju so vlomili 27. pr. m. neznani zlikovci z Ogrskega. Tam so pokradli razne stvari, obleke, ure itd. v skupni vrednosti 1000 K. Pri tem so postopali zelo drzno. Čeprav stoji hiša sredi i va-d, 3o vendar popolnoma mirno no-I sili stvari skozi odprto okno. Po do-' končanem delu so ili zopet na Ogrsko, —————— ——■ — ■ : k jer so precej varni, ker se ogrske I oblasli kaj malo brigajo za tatvine, ki se gode onstran meje. PRIMORSKE NOVICE. • PrenaP°lnjene slovenske šole v Tr- •stu. Se nikdar kakor letos, ni bil naval na slovenske šole v Trstu tako velik. V t iril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu in ulici Aequedotto je bilo letos sprejetih okroglo 1500 dečkov in deklic. Z žalostjo moramo konstati-rati, da je bilo radi absolutno prema-lega prostora odklonjenih mnoito priglašenih otrok. Z žalostno dušo in solnimi očmi so odhajali ubogi starši s svojimi otroci, ker jih premajhni šol-( ski prostori niso mogli več- sprejeti jk><1 svoje o k ril j?. Istotako je prenapolnjena pripravnica, kjer poučujejo štiri učiteljske»moči. A vse polno naših otrok se nahaja v nemških ljudskih šolah v ulici Eoutana in Piazza , Lipsia. Vzlie tem dejstvom kriče v j eno mer naši narodni sovragi, da nam i j ne pri tiče slovenska šola v Trstu in vzlie tej kričeči krivici noče naša vlada storili konec tem sramotnim in abnormalnim razmeraui! Iz Brd poročajo o jako slabi vin-: ski letini. Sadje je bilo malo, a vina i ne bo niti tretjina od lanskega leta, če grozdje sploh dozorelo; kajti zorenje gre jako počasi letos naprej. Razve u tega je letos zgodaj pričela jesenska doba. in deževje sv je pojavilo '/.udnje dni. Naši Brdci tudi letos pri-dno lupijo češplje. Aretovan izsljenec. V zavodu za izseljevanje Avstro-Amerikane pri sv. Andreju v Trstu je bil 11. sept, are-j tiran Mihael Nemeslo, star 23 let. mi-! zar iz Galicije, ker je hotel odriniti v' Ameriko, ne d« bi bil že zadostil vo- j jaški dolžnosti. Svedrovci zopet na delu. V noči od 1<>. na II. pr. m. -o svedrovci udrli v. siJadisče tvrdke Fonda in Pomisso v ulici Stadion št. S. Prevrtali so bin- : gajuo in ukradli »Ui»n K. Sinoči je jK>lieija iztaknila in aretirala p.-! s ve-drovcev. 1'ii njih -o našli ^-e 20(»O K. BALKANSKE NOVICE. Cbčinski svet v socijalistični h ro- ! kah. mestecu Samokov ua Pklonil neko občinsko posestvo. . Občinski list, ki ira dobivajo brezplačno vsi obči-»arji, je že jel izhajati. Imenuje se '' Samokovska komuna' Srbska pivovarna v Makedoniji. — Makedonski Srbi so si v S kopi ju sezidali svojo pivovarno. Pivo se vari že vse Jeto. razpečavati pa se l>o pričelo šele z mesecem oktobrom, ko bo že dovolj uležano. Srbi na Turškem so torej malo po malem jeli skrbeti za in-dustnjska podjetja v Makedoniji. Japonski diplomat v Sofiji. A" So. bjo je prispel tajnik japonskega poslaništva v Londonu, Jolžoro Šibatu. Poselil je angleško poslaništvo in imel dolgotrajno konferenco v ministrstvu zunanjih del. A' diplomatskih krogih govore, da je Sibatu prišel v Sofijo v posebni misiji. Kje je FRANZ JANEŽU', doma iz Gorenjega Jezera pri Ložu. Za njegov naslov bi rad zvedel njeirov brat Janez Janežič. Preti tremi leti nahajal se je v New Mexico. Rojake prosim, da mi njegov naslov naznanijo. Janez Janežič, Box :{2. Burner, \V. Va. (13-14) Kje je Jožef Mihelčič; doma je iz Goričie pri Cerknici. Pred tremi leti se je nahajal v MontanL Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali maj se mi pa sam piše, ker mu imam nekaj zelo važnega za sporočiti. — S mon Janežič, Box 32, Burner, W. Va. . 1(3-14) Kje je najboljnaložen denar? Gotovo v slovenski MESTNI HRANILNICI v Ljubljani. Prešernova (prej Slonov«) ulica Štev. 3. Zakaj ? Zato: 1. Mestna hranilnica ljubljanska je pod javno kontrolo; njen občinski za-stop, ki obstoji iz zastopnikov ljubljanskih meščanov in volilcev vseh stanov, voli vsaka tri leta v njen upravni odbor 20 mož in sicer polovico iz svoje sredine, drugo polovico pa direktno iz sredine meščanov, to-raj hranilničnih članov samih. 2. Ta hranilnica je tudi pod kontrolo cesarske deželne vlade; ta cesarska vlada odpošilja k sejam, v katerih dovoljuje hranilnica posojila, svojega komisarja, ki natančno pazi. kam in kako hranilnica vloženi denar posoja. 3. Po predpisih Mestne hranilnice ljubljanske si ne sme nobeden član ravnateljstva izposoditi od hranilnice niti vinarja denarja. Po vseh teh odredbah je tedaj pri Mestni hranilnici ljubljanski vsaka špekulacija z vloženim denarjem nemogoča. 4. Za varnost vloženega denarja jamči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, kar je v denarju vredno okoli 50 milijonov kron, in Mestna hranilnica ljubljanska s svojim rezervnim Ion dom, ki znaša nad jeden milijon ^ron. 5. Varnost vloženega denarja ob-s:oji nadalje zlasti še v tem. da ima ravnateljstvo oziroma upravni odbor ie hranilnice natančno predpisano, do ktere višine sme ua posestva ali hiše dovoljevati posojila. Te predpisane meje ne sme in ne more prekoračiti; toraj je vsaka izguba izposojenega denarja nemogoča. <>. Gotov denar in vrednostne paid rje shranjuje Mestna hranilnica ljubljanska v blagajni, k t d ro ne more razdjati nobeden tat, nobeden požar. Ta blagajna je podobna mali sobici ter obdana kp\g in krog z debelim želez jem. ki je vzidano v cementne stene. Samo vrata te blagajne tehtajo 20 centov ali 2000 kilogramov ter i so stala nad 4000 kron; za tvoru ice okna pa so težke 15 centov. Ker je tedaj denar v Mestni hranilnici ljubljanski tako varno sprav- . ljen. zato uživa ta hranilnica tudi splošno zaupanje ljudstva. V to hranilnico nalagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih o-trok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar. Posebno veliko denarja dobiva ta i hranilnica od Slovencev v Ameriki. I Do konca leta 1U00 je vložilo v : Mestno hranilnico ljubljansko okoli 74,000 strank ogromno svoto nad 134 j milijonov kron. S takimi številkami j se pač np more ponašati nobena kranjska "šparkasa". Velikansko je naraslo stanje hranilnih vlog zlasti slednji dve leti — samo tekom treh mesecev se je vložilo čez 9 milijonov kron. Vložen denar obrestuje Mestna hranilnica ljubljanska po wm- 4'u % -m od sto ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. l>ne 1. in IG. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne računi. Vložne knjižice drugih denarnih zavodov se sprejemajo kot gotov denar. ne da hi se obrestovanje prenehalo. Zato pa, rojaki, ki pošiljate denar v staro domovino, nalagajte ga le pri Mestni hranilnici ljubljanski v Ljubljani, Prešernova ulica št. Z. .ledini zaupnik v Zjedinjenili državah je že več let tvrdka FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E., v Cleveland, O. OPOMIN. Spodaj podpisani prosim vse one. kaere sini v potrebi d -narno j>odpri, da se za irotovo v teku eiie^a meseca . ... « pri meni zglasijo in poravnajo svoj dolg. ker bodem v par mesecih potreboval večjo svoto denarja. — Anton MarinČie. 80 Aetna Road, S. E,. New-burgh, Ohio. KRETANJE FARNIKOV. CLEVELAND odpluje oktobra v Hamburg. CEDRI C odpluje 1">. oktobra v Liverpool. KROONLANP odpluje 15. oktobra v Antwcrpen. ST. PAUL odpluje 15. oktobra v Southampton. LA GASCOGNE odpluje 15. oktobra v Havre. KRONPRINZESSIN CECILIA odpluje 15. oktobra v Bremen. ROTTERDAM odpluje 18. oktobra v Rotterdam. PRESIDENT LINCOLN odpluje 19. oktobra v Hamburg. MARTHA WASHINGTON odpluje 19. oktobra v Trst. ADRIATIC odpluje 19. oktobra v Southampton. LA LORRAINE odpluje.20. oktobra v Havre. GEORGE WASHINGTON odpluje 20. oktobra v Bremen. FINLAND odpluje 22. oktobra v Antwerpen. ARABIC odpluje 22. oktobra v Liverpool. PHILADELPHIA odpluje 22. oktobra v Southampton. AMERIKA odpluje 22. oktobra v Hamburg. RYNDAM odpluje 25. oktobra v Rotteirtam. KRONPRINZ WILHELM. odpluje 25. oktobra v Bremen. PRESIDENT GRAND odpluje 20. oktobra v Hamburg. TEUTONIC odpluje 20. okiobrn v Southampton. LA TOURAINE ndpluje 27. oktobra v Havre. VADERLAND ' odpluje 2^>. oktobra v Antwerpen. BALTIC od pl u j« 29. oktobra v Liverpool. ST. LOUIS odpluje 29. oktobra v Southampton.. LA PROVENCE odpluje 3. novembra v Havre. AH hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in AMERIŠKI PISAVI^ Pište na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in | 'epopisje. Pojasnila popolnoma za-isloni. Pišite še danes! Slovenska korespondenčna iola, . 6119 St. Clair Ave (Special Box 10) Cleveland. Ohio. ^ -. __ ... __m j Kail peiejes.™- r J li&mani svoj prihod fvrdki Frank Sakser Co. 82 Cortland St , JSew York, | jr. Y. katera pošlje svojega urad , ' nika na tuka jšnje zelezaiške postaje, ua te dočaka in spremi v naže pisarno, na ta način se izogneš d vomljivia lj«di, katsi i vedno j preži j na potnike, in b! denarje prihrani i. Za vsebino tujih oga~yv ni odgo-orno ni npravr.ištvo, ni uredništvo. f^^ EDINA SLOVAKA imU. ZASTAVE, REGALUE, ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. Delo prve vrste, Cene n ask«. il F. KERŽE CO« 2bl6 S. LAWNOALB AVK., CHICAGO, ILL «- SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ. - SLOVENCI IN SLOVENKE N A- ROCAJTE -SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK! \\ 11 u u n u n 11 11 " I ^ NAJBOLJŠI ZDRAVNIK | ~ 3'' katerega zmožnost in i7.ku>eno>t v zdravljenju f^ « Vam GARANTIRA, da Va« zatnore v Viatkem v hitro, uspešno iti p >polnoma or.ilraviti. Žc več Irot 12 _ r lutno nra>lovanje kot glawfi rdravnik ;n lavnatelj na = SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU U NEW Y0RK-U ,7 Vam j*- lc«sti j:isen »lokaz, da je naš :-lavni svetovnoznani _ i Dr. J. E. THOMPSON NAJBOI-Išl ZDRAVNIK. kat^-^Mn j v»ai n U lt-zi-n dol-roix-criana in kateri ima po-= pc'ln'i iir u ^n. " K.rA'. i. •■.. -ih Uk zni. — NI JE S POLN K M« Al.t Ž T. S S K K liOt.E/".!. r a-—t.i Dr. Thompson n^ upal v t.ajl.'.ajSfm času uopt..ici!-,a ozdraviti. ON VAM JAMČI, da va? b-o r-r>- no • ;.vi: in r.' r> bolehate raj si bod# za _ katerikoli akutni, ali za-tc.r»-!i ru.tr-i -i uli i;.nar... i. ' ' e aial, r.a zboru od — več stotin zdravnikov, d« lahico JjoInLka usdravi r.- pr-=ic!^da ; njemu za- dostuje natančni oj.'ia bak et-la komisija v imenu Veličanstva kralja is eesarja Karla VI. Kar ta odloči. to st ■godi z Ivanom Gradnikom in z drugimi!" '' Presvetli gospod knez. nslisij* mojo prošnjo, pomilostite Ivana, brez katerega mi ne bo mogoče več živeti!'" je prosila Anica in pokleknila preti kneza. "Nikar ne jwklekaj predme, saj ni--<-Ui Bog!" je vzkliknil knez, dal Anici roko in jo vzdignil. *'Kar bo v moji moči, storim... A vendar — težko, težko, tla uide smrt-ni kazni... Kakor sem že rekel, jaz nisem .-.am sodnik, ampak cela komisija. Žal mi je, da ne morem nič obljubiti in ustaviti solz. ki močijo tvoje lepe oči, dekl?!" Anica je tiho jokala, gospa Roza-lija pa je zaprosila: "Morda bi pa presvetli gospod knez dovolili, da se zaročenca Se enkrat vidita f" *'To pa takoj!" je dejal knez, zapihal dovoljenje na košček papirja, ki jia je izročil Anici. ^ Nato sta »e gospa Rozalija in Anita globoko poklonili, poljubili knezu roko in odšli. Aniea je jokala obupno kakor še nikdar ne,.. — —---- — -— >■— — Ti.-to popoldne je obiskala Anica z i i'ctom Ivana v ječi. Krčevito ihtec je setlela na klopi, ki je bila v jevi t»e>to jitv^telje, Ivan je s»e lel na njej in pi it iskal roko na ofi, iz katerih so kapale vroče solze. ozkem prostoru in si tudi vsak hip brUati v Auiea je biia ravnokar povedala, tla »»> ie pred Bo/.tčeni |s>kopali Ivanu 1 mater, in t« novica ga je tako pretresla, da je začel platno iliteti. In tedaj »e ni»o tn
  • d žalosti. "Nikar ne žalujta, otroka, božja volj« je, da se je vse tako zgodilo!'1 je prvi iz pregovoril Grozd. Ivan id je obrisal oči, premagal žalost in »olze m dejal: "l>a... Božja volja je... C emu žalovati, Anica, ko tišja v»e le malt* časa?... Saj mi oataueš jtve«!a, če me tudi ne bo več u« svetu?" "Kako naj »e ti izneverim, moj Ivan, ako »i moje vse? Kako naj te poaalnm, ko vedno nate mislin^in bi življenj* dala, če bi tebe mogla re- j siti !'1 je šepetala Aniea, in se ihteč naklonila na Ivanovo ramo. •• It<>g ti povrni vso to ljubezen*: A taca!... Zdaj umrjem z lahkim sr-1 cen, k« vem, da prideš za mane kot ir.eja ne eat a..." "«H», kaj počnem brez tebe!... — »i ne bom več zHela. kakor 4a bi kmalu prttla smrt in me pelja-Ija k tebi!" je govorila Anica. Ivan je gledal v njene oči, kakor M bil Aamaknjeu v nerazrešljive skrivnosti, ki so v življenju onkraj gjwfea, i«» preroški je bil njegov glas. me ite b«» več! t mriem mir** lahko - ker sem prepričan, da storim smrt za - ' sveto pravico, a vendar se srce boji in -itrepeta preti Bogom...." i "Nikar se ne boj, Ivan! Kakor j ? mučenik umrješ in sveti Peter ti na i - stežaj odpre vrata v sveti raj, kol prides preden j. Za veliko, sveto stvar 1 ? umrješ — za .-taro pravdo!" je dejali s Grozd s svečanim glasom. - , "Za veliko, sveto stvar — za staro i pravdo!" je ponovil Ivan tiho in za-! mišljeno. "Kakor moj oče umrjem za - njo tudi jaz... Da je nismo dosegli, j - to boli srce... Da smo padli prezgo-j daj. to je moja žalost... A vendar —I n- prelijemo krvi zaman, nismo za-' ■ rran šli za naše pravice v boj... Vi-: dim čase. ko bo kmet prost, kakor jej b:l za časa kralja Matjaža, vidim bodočnost, ko ne bodo vef grajščaki in : dacarji žulili tlaeanov, ko bo kmet z veseljem obdeloval svojo zemljo, ker I bo vedvl, da je njegova, da je sad njegovega potu in dela njegov... O blaženi. srečni časi — za vas umrjem rad!" "Tako je, Ivan. .. Bog bo blagoslovil kri, ki jo preliješ ti in tvoji tova- ; riši za nas ubogi, kmečki *tan!" je dejal Grozd.--- Se dolgo so govorili, preden so st ločili za vedno. .. Tu ko je Anica zad-,i«jič objela Ivana, je dejala: "Ne 1 vem, kaj mi je — a f-rce mi pravi, da' se vidiva kmalu... kmalu srečna in ' blažena..." Tako sta vzela Anica in Ivan slovo 1 drug od drugega in od svoje mlade ljubezni, ki je kakor zlata zora obe- ^ tala svetel, srečen dan, ki mu pa ni 1 bilo namenjeno, da bi jima^Sil zasijal ' na trm svetu... s * * * |r Preiskava in zasliševanja so v par j dneh jioteni končala. 18. aprila so pri- j* p ljali vse ujete pontarje z Goriške-j1 Lia v veliko dvorano v hiši kneza Por-«l tia, da jim tam razglasijo končno ob-jv ! sodbo. !a | V^p je bilo tiho v dvorani, da bit muho slišal brenčati; par solnčnih J /.ar ko v se je prikradlo v mračno ti- v hoto skozi visoka zamrežena okna in s osvetljevalo hladne, resne obraze sod-jz nikov in žalostn?, potrte upornikov. => Vsem je bilo srce od strahu in pri-!' ' t-akovanja, vsakdo se je tresel pred jv kaznijo, ki je Še ni poznal. . Služabniki so prižgali sveče na mizah sodnikov. Nato so vsi štirje sod- j j mki vstali in grof Portia je začel s j* svečanim glasom brati obsodbo. ~ jv Najprej je bral dolgo obtožnico, vjs kateri so bili omenjeni vsi zločini, ka- ^ ;?ere so obdolutm priznali. Nato je"jb sledila kazen. Stoinpetdeset puntar- ' jev j1 bilo obsojenih za več ali manj 1 časa v zapor na goriški grad. Načelniki puntar jev. Gradnik, Munih. -l^abajnar. Kragulj, Kobal, I.apanja. ' Podgornik Sever, Mavrič in dva Kra- s ^o bili v -i obsojeni na >mrt. Vsi [ l>odo obglavljeni, razčet rt jeni in njihovo premoženje -e zapleni v korist s cesarski kasi. Poostrena kazen je bila.i: za Ivana Gradnika, za katerega je bilojn določeno, da se mu pred smrtjo z raz- v beljenimi kleščami razme^arijo prsa, i in za Muniha in I-ahajnal'Ja, ki naj f -e jima dean« roka odseka prej Vg° t gVa,e... ^ K.» je nehal predsednik komisije či-.'tati. je glasen jok napolnil dvorano. Krepki fantje, resni možje, sivi starci. so zajokali kakor otroci, ko so sli-j šali to ostro obsodbo, katere ni nihče pričakoval. "Tako... Ztlaj smo pri kraju!" je deja 1 bled kakor zid Munih Gradniku, ki je strmel nemo v tla. Kakor bi se vzbudil iz sna. je Ivan dvignil sklonjeno glavo, pogledal Afci-! liihu jasno v oči in dejal: "Pa naj ho. ker že ni drugače! Ne bojim se ne muk. ne smrti več!" "Jaz tudi ne... Pokažimo, da nismo sieve in da znamo tudi umirati za staro pravdo!" je odvrnil Munih. Nezlomljen ponos. neugnan pogum je prišel ti>ti hip v Gradrtikovo in Munihovo srce. Tudi drugi so si kmalu obrisali oči. po prvem navalu grenke žalosti je prišel v puntarska prsa ponosen mir lin zavest, tla so obsojeni po krivem iu bodo trpeli kazen za sveto, veliko stvar, za dedščino kralja Matjaža — !za staro pravdo... j In niti eno oko ni bilo več kalno od žalosti, niti en obraz obupan, ko so obsojenci z močno posadko mušketirjev zopet odšli v svoj? ječe na grad... Odločeno je bilo. da pojdejo 20. a-priia na morišče prvi: Ivan Gradnik, j Martin Munih. Andrej Lahajnar in nar in Lovrenc Kragulj. Bilo je na večer pred tem dnevom. Munih se j? bil muokar poslovil od jokajoče žene, ko sta stopila v sobo, kjer je bil, še Gradnik in Lahajnar. Odvzeli so jim bili verige in jim dovolili večer pred smrtjo prebiti skupaj. Molče so sedeli krt*g pogrnjene mize, kjer so bile razne jedi in par vrče v vina . s katerim naj bi si bili osladili zadnje ure življenja. * "Ali očeta Kragulja ne bo.'" jej vprašal Munih. "Najbrž ne...." je odgovoril Lahajnar. "Pogledal >em v njegovo na-| jvtil odprto celico, ko so me vojaki pe- [ ljali mimo. in sem ga videl, kako je! sredi nje klečal in s povzdignjenlim j rokami molil!" "Da... t«ko je, prijatelji... Na -rnrt moramo misliti in -na konec. Se | ta noč tias loči od večnosti, v katero pojdemo in iz katere se nikdar več ne vrnemo!" je dejal Gradnik z mirnim glasom. "Zadnjič smo skupaj nocoj kot pri-j jatelji in sod r ugi, ki pojdemo skupaj v smrt... Žalostno iu bridko je. da so vsi naši načrti šli 1>0 vodf, da je. zmagala močnejša krivic-a nad šibkejšo pravici*... Naj kdo reče. karkoli liot-e — jaz vedno pravim:— Po krivem so nas obsodili! —" je dejal La-' hajnar. "Nikar ne govori i a ko glasno!" ga je posvaril Munih. "Glej. tam-le pri vratih stražijo mušketirji iti gledajo vsak hip s pozornostjo na nas! Ce te slišijo, Andrej, te naznanijo, da za-' bavljaš še ob zadnji -uri čez slavno komisijo, ki nas je obsodila... In po-' tem ti jutri odrežejo vrhu desne še levo roko prej neL'O glavo!..." "Ničesar več -e ne bojim!" je odgovoril Lahajnar z mračnim i>ogle-dom. "Mučili in trpinčili in zapirali so nas dovolj, več kakor" umoriti nas pa ne bodo mogli!" "Saj jaz t odi tako pravim in sem; se prej le šaliL ko sem te opomnil na mušketirje... Saj se jih tudi jaz! ne l>oiim in brez strahu rečem, da bo vso slavno komisijo enkrat sveti Mi-j hel tako zvagal, da'bodo njih dušice i padle v oblast hudirju, ki jih bo bolj! trpinčil kakor nj liovi rabe!j i nas jutri!" je dejal Munih z nasmehom. "Pustimo to! Zadnjič smo skupa prijatelji moji, mnogo bi si lahko so i povedali, a naj ostane vse raje v srcu! . .. Napijmo si raje posleunjič na zdravje naše in stare pravde! Bog te živi, Martin. Bolt te živi, Martin, Bosi i ie živi, Andrej! je dejal Gradnik, prijel za bokal vina in trčil s prijateljema. "Bog ti tja j zdravje in srečno smrt. Ivan!" je odvrnil Munih, ki ni mogel pustiti šale. "Dobro sta >e jKinašala. prijatelja moja. v čast si štejem, da umrjem varna... Mirni bodimo, kajti če se nam na tem svetu krivica godi. — na onem se nam ne bo!" je dejal Gradnik s povzdignjeniui glasom in položil j bokal krepko na mizo. Vstali so in si podali roke. (Dalje prihodnjič.) Za kratek čas. Odkrito povedal. Potnik (ko je dal slugi napitnino): "Povejte mi odkritosrčno, kako pa je z vašim gospodom?" Sluga: "Hm..." veste pri njem biti za blagajnika... že dolgo ni nikako zaupno mesto!" ' Si zna pomagati. Mati (siuu, kater, ga odpošlje k so-j vodnikom na počitnice): "Na kak; način naj 1e spozna voznik, ko te pride na kolodvor iskat?" Sinček: "Veste mati, jezik bodem kazal, ko bode vlak vozil na kolo- . dvor." | Dober lovec. Nedeljski lovec: "Ko sem bil včeraj v gozdu na lovu, naletel sem na spečega va .jea." Prijatelja "No, tega ste pa vendar dobili!" Lovec: "Kaj še! .Ko sem streljal se je prebudil in — ušel!" POZOR ROJAKI! ^zarast las, kakor®ne TfjpmmS*- krasni brki popol- noma zrastejo. Re - matize a v rokah nošah in križičah v 8 dneh popolnoma ozdravim,korja očesa bradavice, petne nojte in ozebline se popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim z $500. Piait® po cenik katerejja poj 1 jem zaatojn. JAKOB "AHCIC, P. O. Bo* 69 CLEVEl-ANt) O NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. JOSIP SCHAEABON-a, 415 W. Michigan St., Dnluth, Minn., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denar v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih. Toraj pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu ne manjka. Spoštovanjem Frank Sakser Co. Morjt a p n i « _ «*- r^Si^^^^ zlatnino. naj piše po lepo lU* kaal »loven«Ki cenik. Cm m žeto nfatk«. oziraje m na blaao. M! pošiljamo božična In novoletna darila direktno v stari kraj In jamčimo za sprejem Pičite danes po cenik. DERGANCE, WIDETICH A. CO, 1822 Arapahoe St.. Denver, Colorado | C0MPAGNIE GENERALE ; TRANSATLANTIQUE. (Francuska parobrodno družba.) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. I^kepres parniki so: "LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOURAINE na dva vijaka na dva vijaka na dva vijaka na dva vijaka Poštni parniki so: "LABRETACNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijaka. Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebroagb Buildiag. Parniki odplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča iter. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North Rirer, N. Y. *DA SAVOIE 13. oktobra 1910.'LA PROVENCE 3. novb. 1910 •LA LARRAIXE 20. oktob. 1910. *I>A SAVOIE 10. nov. 1910 •LA TOURAINE 27. okt 1910. LA LORRAINE 17. nov. 1910 POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: Parnik "La Gascogne" odpluje dne 13. oktobra ob 3. uri popoldne Parnik "Caroline" odpluje dne 15. oktobra ob 3. uri popoldne. Lepi parnik "NIAGARA" odpluje 29. oktobra 1910 ob .">. uri popoludue. Parnik na 2 vijaka "CHICAGO" odpluje 29. oktobra ob 3. uri popoludne, Parniki z zvezdo zaznam o vaal imajo po dva vijaka. At s t s* o ■■ A mer i kan ska črta [preje bratje Cosulich | Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta Ta Slovence in Hrvate, nuvi parni k na ava vijaita "Martha Washington77. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Rek^ > . Cene voznih listov iz New Yorka za III. razred SO fee Vsi apodaj navedeni noriparobro* TESTA..............................................................0C di na dva riiaka imajobres- LJUBLJAITB....... ... Q(i(!n žični braoja..................... REKE.............................................. ALIOB, LAHKA, „ A A ..............^ ' ZAGRI3BA.............................................*0 20 MAKTHHA WASHINQTOB ------- ----------^ _ JCAKIiOVOA..........................................................................39 0K ARGBNTTCTA. ................................................d OCEANIA. ^ U' fiAZBHD ** TBJ9TA -#11 BEKB.......................... $50 00 do >6.00 PHELPS BROS. & CO., Gen. ^Ayent^ 2 Washington St, Nevr York NARAVNA CAUFORNIJSKA VINA. NA PRODAJ Dobro črno in belo vino muškatel od leta 1909 po 30 centov »al. reesling 35 c. gal.. Vino od leta 1908 črno in muikatel po 40 c gal., reesling 45 c. eal. in staro belo vino po 50 c. gal. Sladki moSt 24 steklenic $5.—; drožnik po $2.50 gal. Vim pošiljamo po 28 in 50 gal. in posodo dam zastonj. S pottovanjem STEPHEN JAKSE, Ceatra ' Coita C«.. Crockett, Calif orni t Pozor! Slovenci Poior ^SALON^ wnodernlm kogl|lččlf, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah £. drage raznovrstne pij&Ce ter unfjate. tmodke. Potniki dobe pri meni fledtir« prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izbora«. ■ Vtem Slovencem ia drugim Slowxf»ei. iS toplo priporoča ^ Martin Potoka^ IMIt-Gnlir A«l f!WcapJ{; : - - L . RESNICA JE TO, KAR DOKAŽE IN PRIPOROČA U MM Samohvala, naj nas ne ogiasnje. ker priznanja mnogobrojnih uspehov, zahvalnih in priporočilnih pisom našili —-;. ■ rojakov vam jasno kaže i>ot po katere j imate iti in kam se v bolezni obrniti, kjer Vam bode poštena, ^ot^v.i in Intra pomoč dana. Berite nekoliko vrstic, javnega pripoznanja in priporočila. Dragi mi zdravnik I ISa/.uanjam Vam z največjim veseljem, ?. bodem zoj»t-r z zaupanjem na Vas obrnil, ker sem prepričan, da Vi za bolnike najbolj skrbite in se potrudite vsakega liotro ozdraviti. "S sl-jd. t» ga Vas vsrni rojakom najtopleje priporočam. Sprejmite moj hvaležni pozdrav. AXTOX FIX K Box m Ft Pa Takih zalivalnih in priporočilnih pisem dobe zdravniki the Collins K". Y. Medical Institute na stotine vs;iki dan. In zaknj? Ker slavni in svetovni zdravniki The Collins K. Y. MetUcal Institute ne uporabljajo samo najvišjo znanost m skušnje ampak delujejo z dobrim grcem in sočutjem, ter store svoje najboljše, da vsakemu bolniku v najkrajšem času m najmanjšimi stroSki do ljubega zdravja pripomorejo. Zato jih združeni učenjaki imenujejo najslavneje m najboljše na svetu. Ker so na pravej podlagi in polju čudodelnega zdravljenja. Tu se ne uči nad mnogobrojnimi bolniki, ampak takoj z gotovostjo m si-aru ostjo zdravi. Tudi istim bolnikom, kateri so poskusili že mnogo drugih neveščih in neisknšenih zdravnikov, kateri so njih stanje namesto zboljšali še bolj poslabšal j ter na vse zdanje nad njimi obupali naši zdravniki hitro, gotovo :'u v kratkem ]>omapr.jo. Nekaj dobrega znati je znauje. Izvežbani zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute spoznajo vsako bolezen dobro, natanko preiSčejo ter takoj pravilno, z najboljšimi zdravili zdravijo, tako da vsacemu pomagajo, kdor jim zaujia terveelnosvo. cilj dosežejo. Vsled tega se ne ozirajte na prazne in vabljube oblj»*»e raznovrstnih zdravnikov, kateri se štejejo med isku^ene, a se hočejo Se le nad Vami učiti in prakticirati, od katerih Se ni^te nikdar nič slišali in katerih znanost jo jako kratka. Od takih zdravnikov ne morete pričakovati nič dobrega ter se pazite predno se na take zanjke ujamete. Ako trpite na stan j ali novej. bolezni, kroaični, možkej alirženskej, naravni ali tajni, slabi krvi, nepravilnej prebavi, že-lodčnej bolezni, glavobolu, prehiajenju, hripavosti, reumatizmu, naduiiiali jetiki. Ali bolezni pljuč, jeter, srca, glavi, nosu, vratu, prsih, trebuhu, križcih, hrbtu, ledicah, mehurju, napilmjenosti trebuha, ušesih očeh. v ustih, belem toku, nerednem čiščenju, notranji ali vnanji kožni bolezni i.t.d. vprašajte za svet zdravnike od The Collins N: Y. Medical Institute kateri Vam bodejo drage volje in bresplačuo najbolje svetovali. Ako stanujete v bljižini pridite osebno, ako ste oddaljeni, opišite bolezen prav natanko ter naslovite pisina na vrhovnega ravnatelja, Dr. E. E. Hyndman M. D. of The Collins New York Medical Institute 140 W. 34th Street - New York, N. Y. Uradne ure za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do i popoldan, v?aki torej in petek zvečer od 7 do 8 ure zvečer. m t? a rtu IBffalalIp^^aj^w HSJjfc^SimTjjffrf^'-ff'-—-VrV^i!—fr- Ustanovitelj. Zdravnika se najbolje Fjx)/na po njegovem delovanju. Od Dr. E.C. Oollixs-a spisan^, knjiga. _ ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE. je bila pripoziiata od vseh ostalih zdravnikov kod najboljSa iu najrazSirne-ja do sedaj izdanih in spisi uih zdravniških knjig. Razloži vam kako si zdravje ohraniti in kako se v slučaju bolezni ozdraviti. Vsaki Slovenec naj bi imel jedno tako knjigo v svoji hi3i katero dobi povsem zastonj. Pošlje se samo 10 centov v z maka h za poštnino in knjigo dobi bresplačuo.