262. številka. Ljubljana* četrtek 17. novembra. \!V. leto, SLOVENSKI NAROD. Izdaja vnak dan, izvzeta ii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poftti prejemati -/.h ft"t itr o> o er s k dežel«' ki celo Irto 1»; gh, /.i pol leta s frl. ta ćetrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez potiljanja na doni za celo leto 18 ^ld.. za četrt leta .*> gld. 80 kr., za m Pffl»< l »rld. 10 kr. /.a poiilji»n}6 na rtom se računa 10 ki. za iiifHe«-, 'M) kr. za četrt leta. — Za tujo d e >. e 1 e toliko več, kolikor poštnina i/.naAa. - Za gospoci« n C i t e I i e na ljudskih Šolah in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta "2 g\<\. fW> kr., po pošti prej^man za četrt leta !l gold. — Za oz ua ti i l a s« plačuje od četiristopne petit-vrste S kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., 6« «e dvakrat, in I kr., 6« ne trikrat ali večkrat tiska. l>opisi tiiii se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo [e v Ljubljani v Franc Roltnauovej hiai „ p r h v ni 6t v o, na katero naj se blagovolijo j.oSiljati naročnine, reklamaciji*, oviumilu. t. j. administrativne Htvart, ie v „Nurodnej tiskarni41 v Kolumnovej biti. Nemsk pedagogiški list o naših realkah. TiBtim nemčurjeni in „kulturtragerjem", kojim nij nikdar dovelj nemščine v naših šolah, naj povemo na kratko, kaj o naših realkah piše nemški strokovnjaški liet „Zeitsehrift i'Ur das Realschulvvesen, zvez. IX., 1. 1881" v članku: „Štand und Besuch der offentliehen umi mit Oeffentlichkeitsrecht verHehenen privaten Real-schulen und Realgjmnasien zu Knde des Schul-jahres 1879/80". Članek nam podaje statističen pregled o realkah in realnih gimnazijih čislaj tanskih. Iz obširnega poročila naj priobčimo, kar se tiče Slovencev. Koj na drugej strani našteva realna uči-lisča posameznih kronovin ter primerja tem številom število prebivalcev. Štajerska ima 4 realke, 1 za 303.100 preb. Kranjska „ 1 realko, „ „ 481.200 „ Koroška „ 1 realko, n „ 348.700 „ Trst , 2 realki, „ „ 72.200 „ Goriška „ 1 realko, „ š 210.200 „ Istra „ 2 realki, „ „ 147.900 n Ta števila jasno kažejo, da je Kranjsku izmej imenovanih kronovin najslabeje oskrbljena z realnimi zavodi, Trst pa najbolj v celej Avstriji. Pisatelj dodaje sledečo, za nas velevažno opazko: >,Mag auch das Bildungsbedurfims der Be-vvohnerschaft der versehiedenen Provinzen und die Geneigtheit, von bistehenden Lehranstalten Nutzen zu zieben, nicht gleicb hoch und lebhaft sein, so kanu doch nicht geleugnet werden, dass mit so gering gebotener Gelegenheit z ur Ausbildung; in den Realien, wie em in lirain der Fall iHt, dem Fort-sdirltt«' geradezu llcni imiiNtu* Mcliafleii \«<>r«l<>n*>. Slavnostni govor pri svečanosti Štefana Modrinjaka. Govoril Božidar Kaić v Dravskem Središči na 25. den meseca septembra 1881. tDalje). Temu pritrjuje imena gor, krajev, vod, recimo: Pohorje, Mina, Drava, Sava, te reke po slovenskih tleh tekoče in deroče imele so uže zu davnih Rimljanov ta slovenska imena, je li jih imajo od Rimljanov, kateri slovanščine niti poznali neso ? V tem nas krepe znanstvene raziskave našega učenega starinoslovca Davorina. — Uže v Vodniku klila je pomisel na združenje, slovenščine s hrvaščino, kar se je trudil kesneje pospešiti Stanko Vraz in več jegovih častilcev. Jarnik (f 1844) učil in Na to preide pisatelj na učni jezik ter pita: Na Štajerskem, kjer prebiva 37n/0 Slovencev, je učni je^ik v realkah povsd nemški. Na Koroškem z 31% Slovencev j učni jezik le nemški. Na Kranjskem s 94% Slovencev učni jezik le nemški. Na Goriškem s 67" 0 Slovencev učni jezik le nemški. Na Tržaškem s 54°/„ Slovencev, 30%, Lahov (torej 10°,o Nemcev) je učni jezik na 1 redki le nemški, na 1 pa le laški. V Istri s 56% Hrvatov na 1 realki le nemški, na 1 le laški učni jez k. „Diese Zahlen bevveiseu wohl, .....ea sei......dem gereehten Anspruehe einzelner Sprachstamme, nainentlich der Sio- v e n e n , S r b o - K r o a t e n......na <• h M i 11 e 1 s c h u 1 e n z u r II e a 1 b i 1 d u n g . in w e l o b e u der N a c h w u c h s d i e s e r Stilmme dem V n t e r r i c h t e mit » oiiem % c»r«4aiiin ftrfolt»<> h«k«li«'ii«kii k (i n n t * n. z u erklHren s e i n". Te besede naj si šolski krogi \s,*h kronovin, kjer prebivajo Slovenci, kot, vodilo svojemu postopanju dobro zapomnijo, pa tudi zastopniki naši v državnem zboru naj je vladi zopet jo zopet odločno povedo". Kajti v tem členku nam nemški pedagogiški list, ki celo nij prijatelj Slovanom, pošteno pred vsem svetom pritrjuje, da se nam po zdanjem zistemu srednjih šol grozovita k r i v i e a god}, krivica Iegudelj, ker imamo sploh . bivši okrožni dekan v Ptuju in od 184«. leta v Ljutomeru, na glasu kot najboljši cerkveni govornik slovenski, česar sem se sam piv pričal. Ko je 1812 Schueller, profesor Obi ne zgodovine na graškem vseučilišči odstopil, po-pitan, kdo bi ua njegovo mesto sel, odgovoril je: ne poznam zu to stolico zmoznejšega na mestovalca, nego je g, Franc Cvetko, bogo-slovec četrtega leta na graškem semenišči, in ta je potem leto dni razkladal zgodovino; klanjal se je tudi Vili pevkinji. Najrodovitmjši pisatelj in deloma pesnik bil je slat nožna ni župnik Anton Kremplj, kateri razve obilno druzih spisov slovi po knjigi : nD o g o d i v š i n e Štajerske zemlje", s posebnim pogledom na Slovence. Tu očivestno kaže Istražne kri- vice in bridke rane, ktere so Slovenci pretrpeli od tujcev, pa tudi šiba uaV sprednike, kedar so proti svojej koristi in slavi delali v prid sovražnikom. N'a str..ni 25. graja po pravici Slovence zato, ka je Slovenec od nekda tak bedak, ka drugih proso brani, svoje pa daje vrabliem nozobati. S tem je rodoljubni Kremplj rekel, ka Slovenec nespametno dela, ako brani in se bori za tuje pravice, koristi in jezik, svoje pa v nemar pušča, zanemarja odbrano svojo slovensko besedo, za pravice svojega naroda pa malo skrbi, kukavico krmi, a lastne mladiče glad mori. Na strani 158. pripoveda (po Jul. ('aesar. IV. 418;: „gospoda (razumevaj nesloveuska) je rekla, da kmetovje in prosti ljudje, posebno Slovenci, naj z junci senojedo in z njimi se i in u delati kakor z osli". Slovenci! ako je nemška gospoda uaše slovenske sprednike devala v vrsto navadne živine učitelje, da za srebernjake Iškarijotove brezvestno prodavajo svoj narod. Iz zgoraj navedenih števil pa sledi za nas Slovence še druga žalostna prikazen, posebno ako se oziramo na število Nemcev in Lahov v naših realkah. Ako so ta števila le na pol resnična, nam še vender brez usmiljenja očitajo, da smo Slovenci na vseh realkah v ogrom-nej — manjšini. (Statistik je samo Lahov v cislajtanskih realkah naštel 881, S'ovencev pa komaj 180, v Istri celo samo i Slovenca in 1 Hrvata.) Poguben zdanji zistem, malo upanja do tehniških služeb revščina mej ljudstvom, pa tudi naša malomarnost so uzroki tej slabej prikazni. Ako pa mi zaostajamo, ko naši sosedje, dobro spoznavajoč vrednost realne pouke, v tej stroki napred jejo, si sami zapiramo vrat;- do boljše bodočnosti; kajti ako nijmamo dovelj realno izobražen«, za narod čuteče inteligence, tudi nijmamo mož, k; bi v gmotnem oziru zastopali in uspešno branili koristi naroda nasproti sebičnemu materijalizmu zda-njega veka. Torej tudi to — v preudarek! ?j a 1 č a n. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 15. nov. [Izv. dop.j Po šestmesečnem prestanku zbrali so se poslanci zopet v starej lesenjači, ker nova palača še nij dodelana. Videti smo zopet vse stare obraze na levem iti desnem in tudi na ministerskih klopeh, še celo g. ministra Con-rada nijsmo pogrezali, dasi je proti koncu poslednje sesije, baje bil zbolel in nij prihajal v zbornico, zlasti ne, ko se je obravnavalo o češkem vseučilišči. Počitnice pa so moža zopet tako ozdravile, da čuti v sebi potrebno moč, še dalje sedeti na ministerskem stolu in vsaj v učnem mioisterstvu ohraniti stare Stre-majerjeve tradicije. Predsednik Smolka prične sejo, a kar je govoril, to vedo le stenografi, toliko je bilo ves čas trula in šuma v zbornici. Se le ko se vzdigne finančni minister Dunaj evaki, da predloži proračun za leto 1882., postane tiho in pazno poslušajo na levej in na desnej. Ko je lani isti finančni minister prvikrat stopil pred zbornico s proračunom za 1. 1881., gledali so ga levičarji z ironičnim posmehom in mej njegovim govorom je bilo dostikrat dišati sikanja in oho-klicev. Tačas se je tem gospodom še nemogoče zdelo, da bi zdanja večina imela može ravno tako izurjene v finančnih zadevali, kakor si sami od sebe domišlju- jejo Plennerji, Depretisi itd., dasi so ravno ti finančni geniji ustvarjali vedno višje deficite in državne finance zdanji večini prepustili v takem neredu, da bo še več let treba, predno se odpravi deficit in uredi normalni hudget, v katerem so stroški pokriti po prihodkih. Minister D u n a j e v s k i ne more čudežev delati, a pripoznati se mu mora, da se bliža danej mu nalogi, v ravnotežje spraviti budget. Minister je stvarno, mirno in hladnokrvno razložil financijelno stanje, ter nij prikrival, da bo treba državne prihodke pomnožiti. Levičarji so ministra tiho in pazljivo poslušali in ni jedenkrat mu nijso, kakor so to lani delali, vmes klicali. Sploh je bilo opazovati, da je opozicija nekako potrta in da mjma več onega poguma, s katerem so še lani vlado napadali. Večina pa se čuti dovolj krepko, lo titi se potrebne upravne reforme, da se zmanjšajo stroški in omeji birokratska vsemogočnost. Ko je tedaj minister naznanil, da je cesar 12. t. m. podpisal ukaz, da se mora sestaviti komisijon neodvisnih, v upravnih zadevah izvedenih mož, ki bodo imeli nasveto vati potrebne reforme v državnej in deželnej upravi, pozdravljali so poslanci to izjavo z živahnimi bravo-klici. Sploh je cela razložba finančnega ministra naredila prav dober utis in celo borza je pokazala svojo zadovoljnost s tem, da je državna renta poskočila za '/2% više. V klubu desnega centra je g. predsednik grof Hohenvvart naznanil, da je g. baron G o de l izstopil iz upravnega odbora „Liiuder-banke", zlasti z ozirom na to, da kakor predsednik železniškega odseka državnega zbora ne bo prišel v kake kolizije, ker bode „Lander-bank" podvzela več železniških stavb in sploh i imela mnogo opraviti z državo, tako da bi se g. baronu Modelu lehko očitalo, da dela pristransko v prid „Landerbanke". Giof Coronini je pri vstopu od vseh struni j bil pozdravljan. Vsedel se je v sredini na sedež pokojnega grofa Mannsfelda, a pristopil še nij nobenemu klubu. „Fortschrittsklub" in levica bo hočeta združiti v jeden klub s čisto nemškim značajem. S tem bodo le sami sebe oslabeli, ker v tak nemški klub ne morejo vstopiti zdanji pristaši italijanski in kar jih je nenemške narodnosti. Politični razgled. šolnin e «8 V Ljubljani 16. novembra. Denes prinašajo vsi listi dolge članke o »tanji a v stri) »It i li financ. Kakor je in še deloma uaa dnes devlje, je li se je potle čuditi, če se je (1515. 1.) 80.000 Slovencev pri Brežicah zbralo in nad gospodsko zdignolo V Cerovčana Stanka Vraza imamo za prvega pesnika na Malem Štajerji pisavšega v književnej hrvaščini. Jemu kot junaškemu borilcu za narodne pravice v besedi in pismu, kot vzoru iskrenega narodnjaka, kot slovitemu pesniku in zastopniku jugoslovanskega zjedi-njenja v srbsko-hrvatskem pismenem jeziku priredili so lani na 8. den meseca septembra Hrvati in Slovenci svečanost, kake še slovenska zemlja nij slavila. Živela vzajemnost jugoslovanska ! Kadomerščan dr. vitez Fr. Miklošič sveti se po izrednej učenosti, po premnogih knjigah, ktere je spisal, in po množini staro-slovenskih spomenikov, ktere je na svetlo spravil kot veličanstveni učenjak v slovanskem jezikoslovji; slovet.ska mati še mu nij poro- dila vrstnika. Čast jegovim ogromnim znanostim. Vrnimo se v začetje tega stoletja, ondi nahajamo mej drugimi črstvimi borilci našimi velečastnega g. Štefana Modrinjaka kot predstavnika slovanske pomisli na Slovenskem Štajerji; on je bil onda po Levoslavu Volkmeru prvi pesnik panonske grane kakor Vodnik in Jarnik panoge korotanske. Modrinjakov dom je Dravsko Središče, kder je beli svet ugledal dne 23. decembra 1774. leta na torišči sedanjega domovanja poštovanega župana Davorina Čulka. Tri razrede gimnazijske završil je v svobodnem mestu Varaždinu, kamor še dendenešnji vzhodni Slovenci pošiljajo v nauke svoje sinove, vsaj ondi in posebno v obširnej okolici žive črstva, krepka, jedrna in krasna kajkavščina, kterej se mladiči gladko privajajo kot čistej panon-skej slovenščini, ta kraj je itak spadal v ko- bilo pričakovati, ustavoverni listi dol/e zda-njega finančnega ministra, da tira z vedno rastočimi stroški državo v propad. Ustavoverni listi si ne morejo kaj, da bi ne hvalili prejšnjih ministerstev blagonosne reforme, na ka-terej gloje zdanje ministerstvo Pri tem veli-kačenji in zabavljanji pa pozabijo povedati, da ima zdanje ministerstvo se tudi boriti z velikimi grehi v finančnem gospodarstvu, katere so zakrivila prejšnja miuisterstva. A dobivalo se bode iz raznih virov, kakor smo uže včeraj povedali, več dohodkov, tako, da se bodo ustvarilo ravnotežje mej stroški in dohodki. Da pa je zdanjemu miuisterstvu res ležeče na zboljšanji naših financ, se jasno razvida iz teua, ker hoče zmanjšati upravne stroke s tem, da je stavilo predlog, da se skliče komisija neodvisnih mož, ki se ima posvetovali kako se ima uprava storiti priprostejša. Ministerstvo, kakor tudi Dunajevski sam ne, pa ne zna čara ti, da bi kar na jedenkrat zacelilo rano, katero so vsekali drŽavi prejšnji ministri. S finančnega ministra načrti moremo ;povsem biti "zadovoljni. -— Prihodnja seja državnega /.bora je jutri. Na dnevnem redu bodo vladni predlogi, kateie je zbornic1 predložila v prvej seji. V Sofiji so pri volitvah v državni svet zmagali konservativm kandidatje povsodi z veliko večino, izvzemši Varno in v Ki^tendilu, kjer so radikalci prodrli. I^raiicttslto novo ministerstvo je torej gotovo. Gambetta je predsednik in minister za vnanje zadeve, Eugene Spuller je državni tajnik; Waldeck-Kousseau, minister za notranje; Bert Paul, minister za uk; Cainpenon, vojni minister; Allain-Targe, finančni minister; Rayal, minister za javna dela; Cockery, minister za pošte; Mamice llouvier, minister za kupčijo, kolonije in merkantilno marino; Cazot, justičm minister; Goujerard, minister za vojno marino; Deves, za poljedelstvo; Proust, za obrt. B i ;*1 ■ 1 jaiiKlti vojni minister se v jedno-mer peča z reorganizacijo vojne, on misli za zdaj 36 rezervnih in 36 dcžclno-brambeuih planinskih kompanij ustanoviti. Mari misli na kako akcijo? Knez llismtirlt še ostane na svojem mestu. Kakor se sklepa iz slednje avdijenee, ki jo je imel s cesarjem, vlada mej njima največje sporazumljenje. Staii Bismark je le grozil. V Arabiji se je pričelo v slednjem Času veliko gibanje mej prebivalstvom, Arabci hote postati neodvisni, vstaja v Hedžas je baje uže pred durmi. Zato se v Carigradu vsak dan posvetujejo, kako bi bilo možno za treti v Arabcih hrepenenje po neodvisnosti. 1 dopisi. Plovdlv (Filipopelj) 6. nov. [Izv. dop.] (Oblastno sobranje Iztočne Ru-meliie.) Bolgarija, razdeljena po berolinskem kongresu v severni in južni del — kneževino Bolgarijo in Iztočno Rumeiijo — ima vsled tega tudi različen političen razvitek v vsakem lotač Slovenskega kraljevstva,*; kakor piše Andrej Jambrešič 1742. leta v svojem Latinsko-slovensko-nemško-magjarskem slovarji na strani 925., omejenega Dravoj in Sav o j. Ostale nauke z modroslovskimi in bo-goslovskimi vred dodelal je dnešnji slavljenec v Gradci, kder so imeli slovenski vseučiliščniki skoro od začetka tekočega stoletja narodno ognjišče in vadnico za narodni jezik, ter se po takem primerno pripravljali na bodoče poznanje mej svojci. Od 1801. do meseca oktobra 1805. kaplanoval je v sekovskej vi .-m liko vini na Slovenskem v bližini svojega rodišča, potem župnikoval pri sv. Tomaži do 1. maja 1814. leta, a odšle pri sv. Miklavži, kder je dne 8. oktobra 1827. leta od kaplje udren naglo umrl. — Bil je srednje in močne postave in *) Drugo je bilo za one dobo II r v a t s k o kraljestvo. Vidi Jambrešič str. 169 pod besedoj C r o a t i a. delu. Kneževina, kakor znano, pretrpela je v kratkem času dosta prememb v svojem političnem življenji, mej kojiim je novejša, ki je dobila v soištovskera sebranji 13. julija t. 1. svojo osuovo, še zdaj obstoječa, in bo brž ko ne ostala skozi 7 let nespremenjena. Mej tem ko torej v Sofiji narodno se- odborov, zakon za einovniške plače, kakor tudi zakon za svobodo tiska; a v odborih se razpravljajo: budget za 1882/3, zakonska osnova za gradske davke (octroi), zakonska osnova za napravo cest, zakon za prava in dolžnosti policijskih komisarjev, zakon za pristanišče velikih in malih ladij v branje nema već svoje prvobistne lastuosti in l Burgasu, zakon za okrožne in vrhovne sod Be bo shajalo samo za vprašanja financijalna in gospodarstvena, a druge državne poslove bo vršil državni svet, obstoji si tukaj v Plovdivu oblastno (provincijalno) sebranje Iztočne Rume-lije še v onej obliki, kakor je bilo stvoreno po evropskej komisiji, ki je napravila „or-ganični ustav" te provincije vsled sključenja berolinskega dogovora. Pravice tega sebranja ali zbora so se ve da tudi jako omejene, in bi se mogle primerjati samo pravicam, ki jih imajo avstrijski deželni zbori. A v tem oziru vrši si oblastno sebranje pošteno uže 8 leta svojo dolžnost: votira proračun, razne zakone za pravosodje, šolstvo, administracijo itd., kateri psi trebajo, da se potrde od sultana prej, nego stopijo v krepost. Tako je stopilo po pozvanji glavnega upravitelja Iztočne Itumelije, kneza Bogoridesa, tudi koncem preteklega meseca v svoje tretje redovno zasedanje. Ker imam priliko biti za sedaj nekaj časa tukaj v prestolnici južne Bolgarije, hočem vam v kratkem opisati življenje in dela tegaSnajiztočnejšega in najmlajšega parlamenta mej vsemi v Evropi. Poslancev je 56, mej katerimi jih knez imenuje 10, drugih 10 sedi po pravu v se-branji (virilisti). to so škofi in načelniki raznih verskih družb, o ostalih 36 se izbere od naroda. Vsi so ljudje naobraženi, večina od teh je svršila svoje nauke v Parizu, Beči, Pragu, Londonu, Petrogradu itd., in vsak govori razen bolgarski in turški še koji drugi evropski jezik, posebno francoski ah angleški. V samem sebranji so trije deželni jeziki ▼ rabi: bolgarski, novogrški in turški. V teh se tudi govori prestolni govor. Mestnosti sebranja so prav lepo prirejene, gotovo so lepše, kakor graške ali 'ljubljanske; leže bolj na kraji mesta tik desnega brega reke Marice, ki je tukaj tako velika kakor Sava pri Zagrebu. Sebranje ima svoje kance-lije lepo urejene, sedaj se je ustrojil tudi ste-nografični bureau. Seje so navadno vsak drugi dan od 1.—5. popoludne. Mej predmeti, ki so došli do zdaj na dnevni red, imam omenjati: adreso na kneza Bogoridesa, razne interpelacije, izbore raznih nije itd. Razprave v sebranji tečejo mirno; govori so bolj stvarnega sodržaja; strank v saboru v pravem smislu nij, in debate se vrte o potrebah dežele, a ne o osobnih prepirih. Zdanji direktorji (ali kakor bi se drugod reklo ministri) so precej po volji sebranja; samo proti jednemu, ki je pa uže prej demisijoniral, se pojavljajo razne pritožbe, in bo imel brž ko ne odgovarjati zarad raznih nerodnosti j. Sebranje izbira početkom vsake sesije „postojan komitet", ki odgovarja našim deželnim odborom. Predsednik tega odbora je do zdaj Ivan E. Gešov, ki je mož jako izobražen, je propotoval skoro celo Evropo, a studije dovršil v Londonu. Govori dobro francoski, angleški in nemški. Potoval je tudi po Slovenskem, in pripovedoval mi je, kako mu je dopadalo, ko je, potujoč iz Trsta mimo Go rice, nagovoril jedno seljanko, koja je proda jala hruške na kolodvoru, v bolgarskem je ziku, a ta mu je odgovorila v njemu čisto ra zumljivem jeziku (slovenskem), kar nij mislil najti v takej daljini od bolgarske dežele. Krivo je torej, ako nam kažejo naši nasprotniki, da se ne razumemo mej seboj pojedina slav-janska plemena. — Isti g. predsednik pozna tudi dobro politične razmere Slovencev; pozn* Ljubljano, in jako se je interesiral za našega očeta Bleiweisa; a motril je tudi s pozornim očesom razprave ljubljanskega in zagrebškega sabora. Vidite, zanimajo se torej tudi drugi oddaljeni bratje živo za Slovence, kako ne bi se ti zanimali za one? V obče se mora priznati, da so Bolgar Iztočne Itumelije n nogo višje v naobraženosti nego Bolgari kneževine, in tudi mnogo višje nego se v Evropi morebiti misli. A v kratkem nas bodo tudi dosegli, kajt sodeč po napredku v teh 3 letih storilo se je toliko mnogo, da se sme reči, da njihovi ko raci naprej so gigantični. Ako še dodam, da je Plovdiv dosta lepo mesto, in da spomina na evropska mesta nadejam se, da bom imel priliko v kratkem ne samo Plovdiv nego i Jedreue (Adrijanopelj) in Carigrad obširneje opisati. A kar se tiče podnebja, imamo še tukaj prav toplo solnce in prekrasne dni, mej tem ko čitam da je pri vas uže sneg in mraz. A. B. Iz It« l< i;a grada 10. nov. [Izviren dop.j (Motropolitinnjegovnamestuik — Zbor novinarjev — Srbske srečke — Naša železnica.) Brali ste, da je pri nas pravi „darmaru v našej pravoslavnej crkvi, tfaš metropolit, ki je bil več od 2a let glava našega duhovništva in prvi zastopnik pravo* slavne vere v Srbiji, padel je iz devetih nebes v sedmi pekel. Ukaz knežev vse] mu je višepastirstvo — menda za vselej. Kar je v duševnem pomenu rimokatoliškem v Hrvatske) in Slovoniji Strossmaver, to je bil Srbom metropolit Mihajl. Z besedo in denarji podpiral je narod in vsaka njegova podjetja, ter pridobil ime v srbskem narodu, katero mu naj-črnije obrekovanje odvzeti ne bo moglo. Ko je še Turčin po mestu gospodaril, nasprotoval mu je vladika Mihajl pogumno in ko je starček doživel, kar je željno pričakovalo toliko rodov našege plemena, ko je doživel, da vidi nezavisno zemljo, mora izpiti kozarec z grenko pijačo in oddati človeku največjo crkveno oblast, človeku, k; je bil po nemoralnem življenji in vsled druzih večjih in manjših pogreškov zgubil službo in poštenje. „Nolite projicere subus margaritae**, je tukaj popolnoma na mestu. Denašnja vlada je komaj čakala, da je Mihajla odstranila, ker je bil velik jirijatelj Rusiji. Prvi, kateri je prišel novemu zastopniku metropolitovemu čestitat, bil je avstro-mag-jarski poslanik baron Ilerhert in njegov tajnik Pintar. Kedor ve, da je naša zdanja vlada povsem od mađarske vlade zavisna, bo to lahko razumel. Metropolitu dolmjajo vsak dan od vseh stranij zaupnice. Stvar je resna, kolikor največ mogoče. Narod čisla tega moža in se bo težko od njega ločil. Kakor koli stvar izpade, za zdanjo vlado je to velika za* ušnica. llistič se pa smeje. V nedeljo imeli so tukajšnji novinarji zbor. v katerem so se posvetovali, kaj bi bilo storiti, da se novinam bodočnost utrdi. Zastopanih je bilo 14 novin. Na prodlog dra. Gjeorgjeviča sklenilo se je, da se naredi fond novinarski. Pravila izdelala bode se do prihodnje nedelje. Pojuteršnjem bo prvo izsrečkanje srbskih državnih srečk. Tukaj bi se jih bilo moglo mnogo prodati, ali nij jih bilo. Naša železnica gre s polževim potom naprej. Vse stoji in čaka, menda, da pride priličuo obilnega života; obraz mu javlja duho-J vite poteze, čelo je visoko in lepo obokano, oči žive, ustnice malo napete, — krasna osoba. Poznavalci hvale ga kot človeka umnega, uče nega, blagega, veselega in postrežljivega, vest nega in delavnega gospodarja; spovedni posel našel ga je večkrat na njivi plužečega, ali pa v Kostanjevji kolje zdelavajočega. Uradnik popisavajoči pokojnikovo zaosta-lino, razčesnol je vsak spis, kder je videl slovenske črke, ter skozi okno vrgel na smetišče in tako je večina Modrinjakovih spisov in pesnij bila uničena. — Slovenec! je li ti ne vzkipi krv vsled takega peklenskega dela od strani pisača škricarja ? Jegova dolžnost bi bila vso najdeno ostavščino urediti, a ne pokončati Bvethh uspehov mnogoletnih trudov zato, ker so kazali častno lice slovensko. Narod slovenski izreka opravičeni stud nad toliko gnjusnim činom. — Kolika sreča, ka je bratič jegov Lovro Modrin jak, — oča dr. Mo drinjaka, vračnika v Mariboru, kteri nam je pokojnikov kip na porabo poklonil — nekoliko prvlje odnesel snopič pesnij od svojega Btrijca v Središče. In to so jedini pesniški ostanki, in v teh se zrcali in gloti jegov značaj, narava in rodoljubje. Razsodba o njih ne spada v slavnostni govor. Kadar počina narod Be prebujati in zavedati, pesniki z iskrenimi in navduševalnimi spevi igrajo prvo kolo, diameči in na delo budeči dremance in zaspance, primerjaj budnice: Hej Slovani; Čuj junaški slave sin; Kde dom je moj; Naprej zastava slave . . . Tako je uže v davnej dobi 1813. leta narodni Modrinjak zložil pod naslovom: Amico Cvetkoni, žarko pesen, katera je označevala ondašnje narodne razmere, netila pravo ljubezen do lepe slovenske domovine in do milega jezika slovenskega, a neugasljivi črt žarila proti zaničevalcem našega naroda in zatiralcem prekrasne besede slovenske. Modrinjak speva: Z a d n j i č 1 o v ek j e na sveti, ki svoj rod za nič drži. Iz teh dveh vrstic iskri ognjena ljubezen do svojega roda, kteri govori Cirilom in Metodom posvečeni jezik slovenski, čegar prijazni zvek ugodno zvonci po vseh krajinah, koder dične Slovenke svoje vilinske glasove poklanjajo mičnim popevkam. Kde žive ta slovenski rod? Odgovarjam: v lepej ali raztrgnnej in razkosanej domovini slovenskej, namreč na Malem Šjtajerji nas je 460.000, in smo v menjšini proti nem škim Štajercem, zato pa tudi nič ne opravimo po svojih poslancih v deželnem zboru graškem in če bodemo je še 100 let tamo pošiljali, brez haska je, vsaj so ti nemški sosedje izrekli po svojem poslanci: mi vam Slovencem ničesar ne dovolimo, če so tudi vaši zahtevi pravični. Take nemške sosede imamo! (Dalje prih.) Bneg, da bo bolj mehko. Naši podjetniki so, kakor oni ▼ sv. evangeliji: Abraham je rodil Izaka itd. Bortoux je prodal železnico nečaku Berangeru, Beranger Vitalisu, Vitalis Nieden-thalu, ki je pobegnil. Od pobeglega Nieden-thala prevzel je delo Berger, ki pa nijma drobiža. Če bo šlo tako naprej, bo železnica gotova, kadar se bo pisalo 9099. leta po Krist, rojstvu. Domače stvari. — ( rKrainischer Leh r e r v erei n u) uže dve leti nij imel nikakeršnega zbora, katerega je zavezan po pravilih sklicati vsako leto. Ko se je slovensko učiteljsko društvo s svojim občnim zborom pred dvema letoma nekoliko zakasnilo, takrat je očital g. Linhart društvu, da niti več ne obstoji, ker nij imelo občnega zbora. Kaj pa „Krainischer Lehrerverein", ki uže dve leti nij imel občnega zbora, ali obstoji še? Si zapomnimo! — (Krojaško podporno d ru štvo) v Ljubljani ima v nedeljo popoludne v gostilni „BierquelleK javni shotl o društvenih zadevah, h kateremu so povabljeni mojstri in delavci. — (Potres,) precej močan, čutili so v 4. dan t. m. v Radečah na Dolenjskem. — (Iz Črnomlja) se piše, da je narodni župan, g. Franjo Šusteršič, osnoval prostovoljno požarno stražo. Pri prvem pozivu vpisalo se je 49 delalnih članov. Mil. g. škof Vrtin bil je v domačej rojstnej vasi v Dublifab jako slovesno sprejet. Govoril je skoro vse slovenski. Povrne se skozi Ljubljano, Beč, Prago, Kbln, Belgijo in London. — (Iz Bistrice) se nam piše: Poročilo v „Slov. Nar." zaradi prodaje vode Tržača-nom je pomanjkljivo. Večji del Bistričanov kakor tudi mlinarjev na vodi Reki, v katero se Bistrica izliva, pogodilo se je s Tržačani za vodo in sicer bi voda tekla od 8. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Odškodnina pa znaša nad 450 tisoč goldinarjev. — (A g r on o m i Č n i o d s e k a k a d e m i č-nega društva „Slovenije") imel je dne 3. novembra 1881. 1. prvo svojo sejo. V novi odbor bili so izvoljeni sledeči gospodje: stud. forest. Jurij Krnjgher za predsednika, stud. agr. Valentin Oblak za podpredsednika, stud. agr. Ivan Arh za tajnika in g. stud. agr. Ferd. Svetek za blagajnika. Predaval je g. Oblak ,o kmetijstvu starih Egipčanov." Prihodnje zborovanje bode dne 17. novembra s sledečim dnevnim redom: 1. (Vitanje zapisnika 2. Predavanje g. Jurija Kraigherja „o gozdnej stelji." 3. Kritika g. Ivana Arha o predavanji g. Oblaku. 4. Slučajnosti. Začetek ob 8. zvečer. Lokale: VIII. Strozzi-Gasse, 26, Gasthaus zur Miihle. — (Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) Gospod Jakob Ukmar, učitelj v Goricah, stalno upokojen. Definitivni so postali gg.: Fran Medic na Jesenicah, Jan Vohinec v Šent-Vidu pri Zatičini in gdč. Antonija Junis v Laščah. Gdč. Marija Stuhly je umeščena v Šent-Vidu pri Zatičini. Gosp. L. Vodopivec, dosihmal učitelj in duhovnik na Ubelskem, odhaja v Budanje. (Josp. Fran Bajec, dosihmal pomožni učitelj v Imdanji, dobivši spričevalo v Kopru, postoje II. učitelj na Vremu. Gosp. J. (lale izprašani učiteljski kandidat je začasni učitelj pri sv. Jakobu na Savi. — (Zahvala.) Gospod dr. Josip Stare, c. k. fin. prokurature adjunkt. podaril je knjižnici mengiške šolske mladine lepo zbirko znanstvenih in poučljivih knjig, za katere podpisani blagemu dobrotniku v imenu Šolske mladeži izreka najiskrenejšo zahvalo. Mengeš dne 13. uovembra 1881. Anton Javoršek vodja. Tujci: 16. novembra: Pri .Slonu: Bartha, Tissen in Hirschfeld z Dunaja. — Nechwatal, Koffer m Neht iz Trsta. _ Kramcr iz Novega mesta. Pri Maliol: Gie^I, Oba >r, .Tast in Rit ter z Dunaja. — Kavlac z Gradca. — Kren iz Kočevja. — Widerspiek iz NUrnbega. — Lenk z Dunaja. — Fink iz fJradca. — Liebel iz Lavake eoline, — Tir« ler z Dunaja. Dunajska borza 16. septembra. (Izvirno telograhcno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru I Zlata renta....... 1860 drž. posojilo . . . Razne vesti. * (Hudi potres i) so se v slednjem Času zopet jako pogosto ponavljali na Chiosu. Velika vas Thvmiana se je zdatno v zemljo pogrez-nila in prebivalci so jo uže zapustili. * (Živalski glasovi vpravopisu.) Neki filolog sestavil je, kako se mogo živalski glasovi izraziti pravopisom v raznih modernih jezicih. Kukurikanje kokotovo piše se francosko : kikiriki, italijansko: chicherichi, angleški: kekereke. Mukariie krave označuje se francoskim pravopisom mou, italijanskim mu, angleški: mooh. Meketanje ovce francoski: maisi, italijanski: me, angleški: ma. Oslov „ia*, — piše malo ne vsak narod tema dvema slovoma: „ia", samo Angleži nijso v stanu na papir staviti glas, koji oponaša osla, nu zato bi se vrlo varal, kdor bi mislil, da v Angleškej nij-majo oslov. Srebro . . . Napol. . C. kr. cekini Državno rna.ke 76 glii. 95 kr. 90 70 133 , _ 833 „ ■•{60 j 60 m * 45 » — n 8 n 37 V, n 60 n 58 „ — n I C e va 3 I a xx i c o lj prodajo na drobno in debelo, kože od divjačine (652—1) kupuje Fran Hlavka, g pri Kožarji, na emonakej oea št. o zoper trganje, po dr. Malici, je odločno najboljšo zdravilo zopor pi>otin ter revmatizt >n, traanj« po tuti/i, bolečine v hrlil ter živcih, oteklino, otrple ni/'- in hit* itd., malo • .1 «.i 00 ho rabi, pa mina popolnem trtfitnje, kur tlokazujo obilno znhvnl. Zahteva nuj ib sumo „cvetii zoper tvf/anje. po tir, JUttliri" * zraven ntoje-il*n znamenjem ; 1 Htoklunicti HO kr., pru-vrtfii prodaje ttumo (335—8) lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczyja na Mostnem tri*u Ht. 4 v Ljubljani. Naložilne in spekulacijske kupčije v vaeh combinucijah se pO prijazno reeiiilli in diMkretno po originalnih kurzili oskrbe po >»]iii< 11« j liini administracije .,l.m! /.iata in svile: Kasule, baldahine, mrtvaške prte, stole, bandern, zastave za pevska in veteranska društva. Ornati se voljno sprejemajo za aplicirani e. i I t I t N t ■ X yl4»ii • Vezenini*, za katero so dajo tudi tvaiina; ee prevzamejo /ilvii . z;l uioiniraiije, in se bodo najskrbnejo i'vr.šie; na vs-iko (668—1) vprašah|o so takoj odgovori. Kalnik and Nlederlage: Stadt, (iriiiiaiigergasse Nr. 12, ViM-a-liK der M»i»(ss( liuldcil-« iissc. Bergerjevo medicinično rojilo iz mole (Theerseife), priporočeno po inedie. strokovni rabi se v največ evropskdi državah si- sijajnim vspehom zopor izpuščaje na životu vsake vrste, osobito zoper braste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na tflavi |q bradi, peo'0, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potunjo no^. — lloivvcrievu liijilo iz niuo1« ima -tO% koncentr. miuoIc Ir, leMn ter se stvarno Od vse^a družeča nijila iz smole, ki'se v trikov mi nahaja, razlikuje. — Da se preUmijeuju icuKiio, zahteve naj se odločno llee-KerJc>V4» nijilo i/. Niuole ter naj so pazi ua znano varstveno marko. Kot milejše injilo od miiioIo za odstranjenje vseh nečist ost i j na fiolli zoper IžpuScajČ na ^lavi in koži otrok in kot noproaežno kosmetiČno mjilo za iiivimnje in kopaujo pri VHttUtlaujej rnbi slu 'i Bergerjevo gliceria-mjilo od smole, imejočo 3f)°/0 glicerina ter fino diši. Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar U. n K I, L. v o l» AVI V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne »iilo^e pa Imajoj V IJubljnni pri gg. lekarjih J. Svoboda. (!. IMeeoli, W. Mayor in J. pl. i rukouzv. V Koeevji J. Hran ne V K«Mkem J. lio moker. V Idriji J. Warto. V lirmiji K. Sav ni k. V Litiji Jos. lieneš. V Kovem iuonIii D. Rizzoli. V ItndovlJM-i A. Rob le k. V Vipavi A. Konečny. (22—20 izdatelj in odgovorni urednik Makso A r m i ('. lastnina in tisk „Narodne tiskarne;