Naš čas, 22. 2. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (-8/6 °C) in soboto (-3/4 °C) in nedeljo (-4/3 °C) bo pretežno oblačno. Četrtek, 15. februarja 2018 številka 7 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim UmetnosrcrkaTudrna^na^šove st Velenje, 7. februarja - »Kako zveni stih 2ive naj vsi narodi leta 2018, v globalnem svetu, v katerem je hrane, energije in potrošnih dobrin dovolj za vse in v katerem sta mir in dostojno preživetje še vedno tolikim nedostopna? Je dovolj hrepenenja po lepem in dobrem? Upam in verjamem, da je. To čutim v aktualni kulturni produkciji, ki na vest človeštva trka z vseh koncev sveta,« se je v prazničnem nagovoru na osrednji slovesnosti v MO Velenje na predvečer slovenskega kulturnega praznika vprašala in nato optimistično odgovorila slavnostna govornica Barbara Pokorny. Da, v Velenju se kultura piše z veliko začetnico, pa čeprav je v državnem merilu marsikdaj spregledana. Več na strani 9. ■ bš .radio - velenje f ^com Na pragu samostojnosti? Tatjana Podgoršek Informativni dnevi so za devetošolce in bodoče bruce pomemben dogodek. Še posebej za tiste, ki se še niso odločili, na kateri srednji šoli bodo pridobivali znanje za bodoči poklic ali na kateri fakulteti bi radi diplomirali. Informativni dnevi naj bi bili namenjeni temu, da bodoči dijaki in študenti lahko preverijo, ali njihove predstave o poklicu in izobraževanju res držijo. So priložnost za to, da postavijo čim več vprašanj ter zahtevajo odgovore na prvi stopnici v svet odraslih, kot označujejo nekateri informativne dneve. Če pustimo vnemar, da v dveh dneh ni mogoče razrešiti pomembnega življenjskega vprašanja o izbiri poklicne poti, pa skrbi dejstvo, da se o priložnostih, ki jih ponuja določen študij, prihaja informirat vse več staršev in prav ti so pogostokrat tisti, ki postavljajo vprašanja namesto svojih otrok. Ti jemljejo informativne dneve veliko bolj resno kot otrok, ki ga izbira pravilne ali napačne poklicne poti v resnici zadeva. Verjamem, da želijo svojemu otroku vse dobro, a jim zagotovo s tem ne delajo usluge. Nasprotno. Ne le, da jih s pokroviteljstvom in zaščitništvom prikrajšajo za celo vrsto življenjskih izkušenj in priložnosti, v katerih bi lahko preveril, v čem so dobri in katere so morebiti njihove šibke točke, jih delajo »invalide«, kot se je slikovito izrazila sogovornica ob pogledu na dvorano, v kateri je sedelo skoraj več staršev kot bodočih dijakov. Tako kot ona sem se tudi sama vprašala, kako se bodo te generacije otrok lahko odzivale na trg dela, ki od njih pričakuje samoiniciativnost, interdisciplinarnost in še kaj? Kdo si ne bi želel biti čim bolj uspešen, a tega je na slabih temeljih težko doseči, si»zgraditi« kariero, ki je mnogim danes tako pomembna življenjska sopotnica. Najbrž moje razmišljanje, da jih bo bolj kot izbira poklica zaznamovala njihova (ne)samozavest in (ne)sa-mostojnost, ni strel v prazno. Dejstvo je, da se svet spreminja, da se bo zanje praktično po končanem šolanju šele začelo učenje poklica, saj se jim lahko zgodi, da bodo morali večkrat zamenjati službo in opravljati poklic, ki danes sploh še ne obstaja. Kdo jim bo takrat pomagal, če si sami ne bodo znali pomagati? Izkušnje kažejo, da so najpogosteje uspešni tisti otroci, ki sami poiščejo svojo pot, na kateri so jim ovire izzivi. Teh pa je na življenjski poti vsakega med nami več, kot si lahko predstavljamo. Pogajanja še tečejo Bodo želje in veselje prinesli zaposlitev? Velenje, 9. in 10. februarja - Učence zaključnih letnikov osnovnih in srednjih šol čaka do vpisa v začetku prihodnjega meseca pomembna odločitev -kje nadaljevati izobraževanje za dosego poklicnega cilja, izbrati med željami, veseljem ali se ozirati na trg delovne sile. Med njimi je po trenutnih podatkih tudi več kot 380 devetošolcev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter 469 dijakov šol Šolskega centra Velenje. Na zapisana in tudi druga vprašanja so bodoči dijaki lahko pridobili odgovore iz prve roke na informativnih dnevih. Nanje so se na šolah velenjskega Šolskega centra skrbno pripravili. Poleg kulturnega programa so jih popeljali še na ogled učilnic, laboratorijev, delavnic, v katerih poteka pouk. Dijaki Šole za storitve dejavnosti, kjer je bil letošnji obisk na informativnih dnevih večjih kot na lanskih, so jim pripravili dobrodošlico tudi v njihovi kuhinji. ■ tp Velenje, 13. februarja - Poročali smo že, da sta se prejšnji ponedeljek, 5. februarja, vodstvi Premogovnika Velenje in HTZ Velenje ponovno sestali z vsemi socialnimi partnerji (SPESS, SDRES, Svet delavcev PV in HTZ), da bi poiskali skupen dogovor o zaključevanju leta 2017. Dogovor o zaključevanju leta 2017 so nato podpisali sindikat SPESS ter Svet delavcev PV in HTZ, sindikatu SPES pa so dali čas za podpis dogovora do torka zjutraj, a se zanj niso odločili. Podpisniki dogovora so se dogovorili, da de- lodajalec v skladu s Kolektivno pogodbo Premogovnika Velenje izplača nagrado za poslovno uspešnost za lansko leto v višini 3,5 evra bruto na vsak opravljen delovni dan, a le v tistih družbah PV, ki so lani poslovale pozitivno. Dogovorili pa so se tudi, da jim pri februarski plači izplačajo tudi poračun stimulacije za obdobje prvega polletja lani. Simon Lamot, predsednik sindikata SPESS, nam je po tem, ko so uspeli doseči ta dogovor z upravo, povedal, da še vedno ostaja nekaj odprtih vprašanj, med njimi tudi dogovor o višini regresa za leto 2018. Oblikovali so namreč osem zahtev, polovica je že dogovorjena. Zadovoljen je, ker so z upravo sklenili tudi anekse h Kolektivni pogodbi PV za mentorski in inštruktorski dodatek, pripravništvo in odsotnost z dela na dan darovanja krvi. Podpisu aneksov pa se ni pridružil manjši Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) v PV, ker tako ali tako ni podpisnik kolektivne podjetniške pogodbe. SDRES tudi ni podpisal dogovora o nagradah za lani, a je v izjavi za javnost sporočil, da se z višino nagrade za lani strinja, vendar treh od svojih 13 stavkovnih zahtev, ki se navezujejo nanj, ni umaknil. SDRES bo opozorilo pred stavko umaknil do 23. februarja, ko naj bi bila končana njihova pogajanja z upravo, pod pogojem, da bodo nagrade res izplačane 16. februarja. ■ bš ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA ""^JIS 15. februarja 2018 LOKALNE novice Stavkali tudi v tem okolju Šaleška dolina - Stavkovni val se nadaljuje tudi v tem okolju. V ponedeljek so stavko začeli policisti, v torek so stavkale medicinske sestre - tudi v Bolnišnici Topolšica in Zdravstvenem domu Velenje ter zaposleni na Centru za socialno delo Velenje. Stavka je bila opozorilna in je trajala od 8. do 10. ure. Vsi pa so tudi v tem času opravili vsa nujna dela. Včeraj so stavkali še zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Svoja vrata so »zaprli« vsi vrtci v Šaleški dolini (kjer pa so poskrbeli za otroke, ki so varstvo nujno potrebovali), in tudi vse osnovne šole, razen osnovne šole Šalek, kjer stavke niso izglasovali. V izrednih primerih, ki so bili vnaprej opredeljeni in dogovorjeni s starši, so stavkajoči poskrbeli za tiste otroke, ki bi se sicer znašli v tveganih razmerah z vidika njihove varnosti. Stavkali pa so tudi na Šolskem centru in v Glasbeni šoli. Koncesionar bo moral pravilno obrezati drevje Šoštanj - V Občini Šoštanj želijo zaščititi vegetacijo, posebej pa poskrbeti za dragocena odrasla mestna drevesa, preprečiti njihovo propadanje in 'obglavljanje', ki se je v zadnjem obdobju razširilo tudi na njihovem območju. Zato bodo organizirali predstavitev, ki bo vključevala predavanje o vzdrževanju ter praktičen prikaz pravilnega obrezovanja dreves. Na predavanje vabijo javnost, povabili pa so tudi izvajalce teh del. Tudi koncesionar, izbrali ga bodo marca, bo pri vzdrževanju vegetacije moral upoštevati na predstavitvi pridobljeno znanje. Predavanje bo danes (četrtek, 12. februarja) opoldne v sejni sobi upravne stavbe Občine Šoštanj. ■ mkp Občina išče zasebnega partnerja za izgradnjo vrtca Velenje, 12. februarja - Na spletni strani Mestne občine Velenje je objavljen javni poziv k oddaji vloge za izgradnjo otroškega vrtca v Vinski Gori. Ta bo stal ob podružnični osnovni šoli, v novogradnji pa bo prostor za 6 oddelkov vrtca, ki bo dejavnost izvajal v sklopu Vrtca Velenje. Občina je gradbeno dovoljenje pridobila decembra lani, sedaj pa iščejo investitorja, ki bi vrtec zgradil po načelu javno-zasebnega partnerstva po modelu zgradi - upravljaj - prenesi. Zasebni partner, ki bo izbran na javnem razpisu, bo tako prevzel financiranje in gradnjo objekta z vso pripadajočo infrastrukturo, ureditvijo okolice in dostopnih poti. Čeprav so v KS Vinska Gora upali, da bodo vrtec dobili že letos do septembra, ko se začne novo vrtčevsko leto, se to ne bo zgodilo. Iz razpisa je razvidno, da naj bi do letošnjega septembra podpisali pogodbo z izvajalcem del in pripravili vse potrebne akte, gradnja pa naj bi stekla aprila 2019. Rok za oddajo zainteresiranih za izvedbo projekta za javno-zasebno partnerstvo se izteče 22. februarja. ■ bš Oddajte vloge za vzdrževane člane Ljubljana - Tisti, ki do 5. februarja niste oddali vlog za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane, lahko preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije eDavki to storite še do torka, 20. februarja. Ob tem na Fursu zavezance, ki še niso registrirani v sistem eDavkov, pozivajo, da to čim prej storijo. ■ mkp Za 1,68 milijona evrov neprijavljenih prihodkov Finančna uprava je v preteklih mesecih po prejetih podatkih o oddajanju nepremičnin v turistični najem ugotovila, da vsaj 1056 zavezancev ni imelo registrirane dejavnosti in ni prijavilo prihodkov v višini 1,68 milijona evrov. Kot so sporočili s Fur-sa, je do konca januarja 74 fizičnih oseb za nazaj napovedalo prihodke v višini 660.263 evrov, na novo se je registriralo 374 sobodajalcev. Ta mesec pa bo finančna uprava začela zavezancem pošiljati pozive. Tistim, pri katerih bodo ugotovili kršitve, bo finančna uprava odmerila davek in jih tudi kaznovala. Globa lahko znaša od 400 do 30.000 evrov, odvisno od vrste kršitve, so opozorili. Toda večina, ki se s to dejavnostjo nelegalno ukvarja, še naprej ostaja v sivi coni. Čistilke med dvema ognjema Res je težko! Naravi prijazna prilagoditev čistil je manj uspešna pri odstranjevanju madežev kot so bila močnejša čistila nekdaj, zato učinkovito čiščenje danes terja veliko truda in časa. Že čiščenje doma je naporno, težko si je predstavljati, kako je čistilkam v šolah, kjer se dnevno mudi veliko število ljudi - tudi tistih mlajših, ki še niso tako spretni s skrbjo, da za seboj ne bi puščali packarije. Slaba plača ni edina težava Delo vsake čistilke bi moralo biti spoštovano, a ob pregledu plačnih lestvic hitro ugotovimo, da vsaj finančno ni tako. Čistil-ke so med najslabše plačanimi delavkami, predstavnica sindikatov Ana Jakopič pa nas je opozorila, da to za nekatere čistil-ke v naši dolini ni edina težava. Jakopičeva kot sekretarka vodi dva sindikata pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in sicer Sindikat državnih organov Slovenije in Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti. Čeprav ima obilo dela, pravi, da se ji zdi »borba za človeka vredne delovne razmere za čistilke, ki skrbijo za prostore Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj in Šolskega centra Velenje«, bistvena. Kot pojasnjuje, se ji zdi nesprejemljivo, da te čistilke v omenjenih institucijah niso zaposlene. Namesto tega vzgojno-izo-braževalni ustanovi za čiščenje svojih prostorov najameta čistil- ni servis. Gre za »outsourcing« oz. najemanje zunanjih izvajalcev za opravljanje storitev. V velenjskem Šolskem centru čistilni servisi že 28.leto V Šolskem centru Velenje (ŠCV) je čiščenje tako urejeno že dolgo. Od leta 1990, pravi sedanji direktor Janko Pogorelčnik. Čeprav pred osemindvajsetimi leti še ni bil na sedanjem delovnem mestu, je iz arhiva izbrskal infor- Predstavnica sindikatov pravi, da zaposleni pri čistilnem servisu prepogosto uporabljajo zelo jedka čistila. macije in preveril, kako je do odločitve za najemanje zunanjih izvajalcev čiščenja sploh prišlo. Kot pojasnjuje, so se v ŠCV od nekdaj skušali osredotočati na svoje poslanstvo, to pa je vzgoja in izobraževanje. V njihovem interesu je, da so tudi vse pomožne dejavnosti dobro organizirane in čim bolj učinkovite. Ko so leta 1990 razmišljali o spremembi, so takratni čistilni servisi zaposlili čistilke, ki so bile prej zaposlene na ŠCV, obenem pa so nudili več opreme in prevzeli vso skrb za nadomeščanja ob morebitni odsotnosti. Pogorelčnik ob tem še poudarja, da se je za najem zunanjih izvajalcev čiščenja odločila večina šolskih centrov po Sloveniji. Šoštanjsko šolo čisti čistilni servis od leta 2007 Vse več je tudi šol, ki se odločajo, da same nimajo zaposlene čistilk in namesto tega za čiščenje sklepajo pogodbe s čistilnimi servisi. Pri nas je takšna Osnovna šola Karla Destovnika Kaju-ha Šoštanj (OŠ KDK Šoštanj), v kateri imajo tovrstno ureditev že od leta 2007. »Novo šolo imamo v Šoštanju od leta 2005. Kmalu smo spoznali, da je za čiščenje velikih steklenih površin, pogosto tudi na težko dostopnih mestih, potrebna bolj specializirana oprema in da so tudi naloge čiščenja prezahtevne za nekaj čistilk, zato smo se odločili za najem čistilnega servisa,« pojasnjuje ravnateljica Majda Zaveršnik Puc. Situacijo je treba rešiti zdaj Čeprav se torej nobena od omenjenih ustanov za najemanje zunanjih izvajalcev čiščenja ni odločila pred kratkim, sekretarka sindikatov Ana Jakopič vztraja, da je Jakopičeva bi si želela najemanje zunanjih izvajalcev v javnem sektorju prepovedati. situacijo treba rešiti zdaj. Kot zatrjuje, so čistilke znotraj čistilnega servisa pod velikim pritiskom, čistiti naj bi morale mnogo preveliko površin. Ko se zgodijo bolniške odsotnosti, je pritisk še večji. Ker sodobna ekološka čistila slabše odstranjujejo madeže, rezultat pa mora biti viden, naj bi si čistil-ke pomagale tako, da prepogosto uporabljajo izjemno jedka in zdravju nevarna čistila. Jakopičeva pravi, da se bo za čistilke v takšnem položaju vztrajno borila. »Zahtevali bomo zakonito delovanje in zaposlitev čistilk,« je povedala. Omenja celo možen protest pred ŠCV in OŠ KDK Šoštanj, pa tudi druge oblike pritiska. Pogorelčnik in Zaveršnik Puco-va predstavnice sindikatov ne razumeta. Pravita, da do nobenega od njiju ni prišla informacija o težkem položaju čistilk. Čeprav so či-stilke zaposlene pri zunanjem izvajalcu, pravita, da bi v primeru, ko bi vedela za grobe kršitve zakonodaje, čistilni servis, s katerim imata sklenjeno pogodbo, gotovo opozorila in pozvala k ureditvi razmer. Poudarjata, da je v njunem interesu, da se vsi, ki se gibljejo v njihovih prostorih, počutijo dobro. ■ Mojca Štruc Savinjsko-šaleška naveza Ob pustu ni bilo pri nas nič kaj pusto Pozor: zaprto - Stavka do stavke - Hladen tuš - Predsednik in ministrica Zadnji četrtek je bil res nekaj posebnega. Na kulturnoprazničen dan so namreč mnogi res begali sem ter tja in po pesniško vzdihovali: Ko brez miru okrog divjam ... Iskali so, ali je katera od trgovin na ta dan res odprta. A vsi večji trgovci so pokazali res veliko »kulturnost«, saj je na vhodni vratih pisalo: zaprto. Zato pa je bilo bolj živahno naslednji dan in vikend, saj so tudi z raznimi prireditvami vabili na nakupe. Prireditve so bile namenjene otrokom - da bi privabili odrasle. Malo večji »otroci« in njihovi starši pa so imeli »veliki« petek in soboto - informativna dneva. Od odločitev naj bi bila odvisna prihodnost mladih - pa tudi njihovih roditeljev. Temu je te dni sledil še en veliki teden: teden stavk. Informativni dnevi so pokazali precej zanimanja za novosti, ki jih uvajajo v šolskih centrih Rogaška Slatina in Šentjur. V prvem je to nov vajeniški program steklar. Za ta poklic je največje zanimanje seveda v obeh bližnjih steklarnah: v sami Rogaški Slatini ter v Hrastniku. Obe sta tudi razpisali štipendije. V Šentjurju na centru, ki ga nekateri še vedno bolj poznajo kot kmetijsko šolo, na novo razpisujejo srednješolski program veterinarski tehnik. Menijo, da tak poklic sodi h kmetijski, predvsem živinorejski dejavnosti. Zanimanje za tovrstno izobraževanje je, za oddelek se bodo odločili, če bo dovolj prijav. V času, ko mnogi pri nas še vedno nasprotujejo, da bi drugi tir financirali tudi z madžarskim denarjem, bo denar madžarskega poslovneža Sorosa zaobšel »Tušev imperij«. Za nakup se je namreč zanimal sklad, ki ga upravlja ta milijarder. A iz tega naj ne bi bilo nič. In to kljub temu, da ta celjski trgovec posluje dobro. Po poročanju iz Tuša naj bi lani zabeležili lep prihodek in dobiček. Prav tako naj bi Skupina Tuš redno izpolnjevala vse svoje finančne obveznosti. Lani so posodobili tudi več prodajaln, med njimi celjski Planet Tuš. Je pa Celje doživelo hladen tuš iz vlade. Že ko je poslanka sicer največje vladne stranke Janja Sluga predstavila svoj zakon o nujni sanaciji okolja v Celjski kotlini in obljubila, da »bo šel skozi« še v tem mandatu, so bili nekateri skeptični. In res se je zataknilo; kar na vladi, ki ni naklonjena delnim rešitvam, ampak je treba to reše- vati na državni ravni. To sicer pomeni, da tudi v celjski - verjetno pa takega zakona ne bodo sprejeli tako hitro. Da je v zemljini še veliko nesnage, so pokazale tudi preiskave kmetijskih pridelkov na območju Bukovžlaka. Niso pa še ugotovili, kdo naj bi zemljišče onesnažil. Zato bodo analize še nadaljevali. Kadi pa se tudi po Preboldu. Več krajanov negoduje zaradi trošenja pepela po kmetijskih površinah. Pa tudi skladiščenju večjih količin na kupih. Gre za pepel, ki ga eden od kmetov vozi iz Celja in na svoji ekološki kmetiji uporablja za gnojenje. Kmet zagotavlja, da gre za naravno gnojenje, ali je vse, kot je treba, pa naj bi rekle ustrezne inšpekcijske službe. V tem času, ko stiskamo pesti za naše na zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji, si lahko obiskovalci v celjskem Pokrajinskem muzeju ogledajo razstavo o prvem dobitniku »zimske« olimpijske medalje s Celjskega. Pred 30 leti jo je namreč na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju osvojil Braslovčan Matjaž Debelak. In to ne le ene, kar dve: kot posameznik bron, ekipno še srebro. Zadnje dni sta se na Celjskem mudila predsednik države Borut Pahor in obrambna ministrica Andreja Katič. Predsednik se je udeležil spominske slovesnosti na Stranicah, kjer so Nemci na jablane ob cesti obesili sto talcev in jih nato vrgli v dva grobova. Malo ve-drejši je bil dogodek v Sedlarjevem, kjer je bila ministrica, sicer z našega območja, Katičeva. Spomnili so se 74-letniceprihoda XIV. divizije čez mejno Sotlo na Štajersko. Pa še to: Janez Janša, ne tisti, ki morda mislite, ampak kranjski podjetnik z enakim imenom in priimkom, zreškemu Uniorju v predvidenem roku ni poravnal zneska za nakup smučarskega centra na Krvavcu. Tako je Unior, ki zaradi zavez bankam Krvavec mora prodati, pred kratkim z Alpsko investicijsko družbo sklenil nov aneks k pogodbi za prodajo skoraj 99-odstotnega deleža centra. Rok za plačilo so podaljšali do 16. aprila. Medtem ko v Uniorju upajo, da bodo v tem času dobili denar, zaposleni na Krvavcu upajo, da ne. Z zainteresiranim kupcem namreč niso najbolj zadovoljni. ■ k a a NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 3 15. februarja 2018 AKTUALNO 3 Pozdravili ponovno stabilno poslovanje na Premogovniku Svetniki Mestne občine Velenje so na februarski seji namenili osrednjo pozornost poslovanju in razvojnim načrtom Premogovnika Velenje - Zahtevajo dosledno sanacijo degradiranega okolja, odškodnine in zakon o postopnem zapiranju Mira Zakošek Velenje, 6. februarja - Poslovanje Premogovnika Velenje je svetnikom predstavil generalni direktor mag. Ludvik Golob, ki je v uvodu poudaril, da so sprejeti ukrepi dezinvestiranja in prestrukturiranja že pokazali rezultate. Lani so ustvarili (za zdaj so to še ocene) 121 milijonov 700 tisoč evrov prihodkov, kar je 4,2 milijona evrov več kot predlani. Dobiček znaša 3,5 milijona evrov (predlani 770.000 evrov). To je ob upoštevanju nagrad, ki jih bodo izplačali z januarsko plačo. Plan odkopa presegli Po načrtih naj bi lani odkopali 3 milijone 310 tisoč ton premoga, kar pa so presegli, saj so od-kopali 3 milijone 350 tisoč ton, v energetski vrednosti pa je to predstavljalo 39.000 tera Joulov. Uspešne tudi hčerinske družbe razen RGP Zadovoljivo je bilo tudi poslovanje hčerinskih družb Premogovnika Velenje. HTZ je ustvaril približno pol milijona evrov dobička. Nepričakovane težave pa je imela družba RGP, ki naj bi po načrtih prav tako ustvarila pol milijona evrov dobička, v resnici pa je toliko izgube. To družbo so nameravali prodati, a so zdaj ocenili, da ima velike priložnosti, saj se povečujejo vlaganja v gradnje. Pripravili so sanacijski načrt, po katerem so družbi zagotovili znotraj Holdinga Slovenske elektrarne za okoli šest milijonov evrov prihodkov, prav toliko pa jih mora ustvariti še na trgu. Februarja so zamenjali tudi vodstvo. Presenetilo pa je poslovanje Sipoteha, ki so ga nameravali prodati, a zdaj dobro posluje in je ustvaril dobiček. Zato tudi ostaja v skupini. Konec leta še 126 milijonov ton premoga Generalni direktor mag. Ludvik Golob je svetnikom zagotovil, da so imeli konec leta po podatkih, ki jih potrjuje tudi resorno ministrstvo, še za 126 milijonov ton premoga odkopnih zalog. Lani novembra prevzeli deponiji pepela in premoga 1. novembra lani je Premogovnik prevzel vse aktivnosti na deponijah pepela in premoga, tudi na nasipu med jezeroma. Tam imajo kar nekaj težav zaradi pomanjkanja nasipnega materiala (zaradi večjega izkoristka premo- ga v novem šestem bloku je odpadkov manj. Material zdaj pridobivajo s hribine Ležna, se pa dogovarjajo, da bodo tja vozili okoli pol milijona kubičnih metrov iz gradbene jame Arnovskega gozda. Zavedajo pa se tudi dveh drugih težav, tresenja tal in smradu. Za rešitev obeh po zagotovilih Goloba intenzivno delajo. Za uspešno lansko delo 3,5 evra na opravljeno dnino Že vse od konca lanskega leta visi v zraku grožnja s stavko na Premogovniku. Ena od zahtev sindikata SDRES je bila tudi izplačilo nagrade za uspešnost v lanskem letu. Golob je povedal, da ta nikoli ni bila pod vpra- Zadolženost pada Ko je mag. Ludvik Golob prevzel vodenje Premogovnika, je imel ta 40 milijonov evrov, celotna skupina pa celo 60 milijonov evrov dolgov. Do konca lanskega leta so z ukrepi dezinvesti-ranja zmanjšali zadolženost Premogovnika na 23 milijonov, PV 2,5 milijona in HTZ na 1,5 milijona evrov. Letošnje leto bo težje Pogoji dela in kurilna vrednost premoga bo v prihodnjih letih precej nihala. Letošnje leto bo precej težje od lanskega. Kurilna vrednost premoga bo namreč kar za desetino nižja od lanske. Za to bodo morali nakopati več premoga, kar 3 milijone 600 tisoč ton premoga. To bo seveda pomenilo tudi večje stroške. Bo pa prihodnje leto spet nekoliko ugodnejše. Letno zaposlijo 100 delavcev Čeprav niso dosegli plana upokojevanja, s čimer bi vsaj nekoliko zmanjšali stroške dela, predvsem pa pomladili kolektiv, so zadnji dve leti zaposlovali po okoli 100 usposobljenih mladih delavcev. Za popolno usposobljenost in prevzem odgovornih nalog potrebujejo za vsakega od 3 do5 let. Podoben je tudi plan zaposlovanja za prihodnja leta, po tem pa se bo to število ustalilo pri 40. Pri usposabljanju in šolanju dobro sodelujejo s Šolskim centrom, bodoče kadre pa tudi štipendirajo. šajem, a so njeno plačilo načrtovali v letošnjem letu, ko bodo znani rezultati. Prejšnji ponedeljek so se dogovorili, da bo to znašalo v višini 3,5 evra bruto na opravljeno dnino. To bo povprečno pomenilo 650 evrov bruto na delavca. Nagrado bodo izplačali ob januarski plači, jutri, 16. februarja. V zezi z ostalimi zahtevami sindikata SDRES pa je ponovil, da ne gre za stavkovne zahteve in da tisto, kar je sindikat zahteval, Premogovnik že izvaja. SDRES je namreč na velenjske svetnike naslovil dopis o aktualnih razmerah v Premogovniku Velenje, v njem pa pozval, da podprejo morebitno stavko in se aktivno vključijo v aktivnosti priprave širšega socialnega dogovora, ki bo osnova za predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Zahtevajo zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Svetniki Mestne občine Velenje so potem, ko so se seznanili z aktualnim dogajanjem v Skupini Premogovnik Velenje, podprli zahteve po socialnem dialogu, spoštovanju kolektivne pogodbe in ureditvi razmer znotraj Holdinga Slovenske elektrarne. > Golob je zagotovil, da je zanje varnost na prvem mestu, da so tudi v času varčevanja vanjo vlagali in tako bo tudi v prihodnje. REKLI so > Bojan Kontič, župan: »Zadovoljni smo, ker smo izvedeli, da se vodstvo Premogovnika Velenje zaveda svoje odgovornosti in da vedo, da je ta dolina upravičena do rente zaradi degradacije okolja. Seveda pa bo potrebno v prihodnje še veliko govoriti o nadaljnjem razvoju in nadaljevanju premogovniške dejavnosti v Šaleški dolini. Potrebno bo zelo aktivno in skupno iskanje rešitev za nadaljnjo usodo te doline, ki je tesno povezana s pridobivanjem premoga. Sklepi, ki smo jih danes sprejeli, so moralna zaveza tistim, ki odlo- čajo o energetski politiki v Republiki Sloveniji, in naša pričakovanja v zvezi s tem.« Mag. Albin Vrabič (SDS): »Premogovnik Velenje je moderna tovarna pod zemljo, ki potrebuje dobro usposobljene kadre. Sodelovanje s Šolskim centrom je izjemno dobro in imamo tudi dobro utečen po novem spet opevani vajeniški sistem. Pozdravljam tudi s štipendijami podkrepljeno skrb za kadre.« Dr. Franc Žerdin (SD) je poudaril nujnost sprejema zakona o zapiranju Premogovnika, ki mora vsebovati tudi nadomeščanje delovnih mest, ki je bilo nekoč že zastavljeno, skrbi pa ga klima med zaposlenimi, ki je bila včasih zelo dobra. Franc Sever (vsi v isto smer Sever) je pozdravil načrte, bil pa začuden, da je RGP v letu, ko je gradbeništvo rastlo, v izgubi. Peter Dermol (SD) je poudaril pomen edinega delujočega slovenskega Premogovnika, ki ima tudi pomembno vlogo pri sekundarni regulaciji, in opozoril na družbeno neodgovornost v skupini HSE. Matej Jenko (samostojni svetnik) je menil, da se negativna propaganda še kar kopiči tudi zato, ker nepravilnostim »nihče ni stopil na rep.« Zahtevali pa so sprejem Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika, ki mora vključevati obveznosti do odprave posledic rudarjenja v Šaleški dolini in zagotavljanju nadomestnih delovnih mest. Ocenili so, da se je v zadnjem času poslabšalo stanje pri sanaciji degradiranega okolja. Na to bodo opozorili HSE, od vlade pa zahtevajo podobno urejene odškodnine, kot ga imajo na območju NUK Krško. ■ Kaj zanima velenjske svetnike? Bicy bodo dopolnili s pomočjo evropskih sredstev Suzana Kavaš (SDS) je opozorila, da občani z brezplačnimi kolesi sistema Bicy ne ravnajo vedno gospodarno, da jih uničujejo, da jih uporablja več hkrati ... , zanimalo pa jo je tudi, kolikšni so stroški s tem sistemom (v tem letu naj bi znašali kar 100 tisoč evrov). Odgovorila ji je vodja urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak, ki je zanikala tako visok znesek. Za nakup novih koles imajo letos v proračunu predvidene tri tisočake, za vzdrževanje sistema pa 20 tisoč evrov. Za namerne poškodbe so lani izdali za dober tisočak računov. Je pa tudi res, da bodo v ta sistem letos kar nekaj vložili s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev, med drugim 42 tisoč evrov v nova postajališča (tudi pri železniški postaji in za pilotni projekt električna kolesa). Iz tega bodo financirali 10 novih koles (pet standardnih in 5 električnih ter dva električna polnilna stebrička). Adrenalinski park v objektu klasirnice Matej Jenko (samostojni svetnik) je bil vesel nedavne predstavitve projektov odra in prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru, bi pa rad videl tudi projektno dokumen- tacijo. Predvsem pa je svetnikom predstavil projekt adrenalinske vlečnice v sistemu propadajoče Klasirnice. Izrazil je začudenje, da ji v vseh letih niso našli primerne vsebine. Vodja Urada za razvoj in investicije je pojasnila, da za tovrstne naložbe ni bilo in tudi ni predvidenih razpisov za nepovratna sredstva, sami pa tolikšnih vlaganj ne bi zmogli. Po številnih analizah so se odločili, da objekt prenesejo na Premogovnik, ta pa ga bo brezplačno porušil. Matej Jenko z odgovorom ni bil zadovoljen, zato je predlagal razpravo o svoji pobudi, a so jo svetniki z 22 glasovi proti dvema zavrnili. Bečarevica ne zanima politično delovanje Asmir Bečarevic (predsednik SDRES) se je odzval na zadnjo sejo Sveta Mestne občine Velenje, na kateri je bil prisoten, in je, kot je zapisal v sporočilu za javnost, »bil med sejo kar nekajkrat osebno izpostavljen in omenjen, celo z neresnicami, ki mejijo na žalitve, žal pa nisem dobil priložnosti, da se o njih osebno izrečem,« je med drugim zapisal in poudaril, da ni član nobene politične stranke, prav tako pa nima nikakršnih političnih ambicij. Zagotavlja, da SDRES deluje popolnoma neodvisno od delodajalcev, predvsem pa neodvisno od političnih strank. »Na seji, kakor tudi pred in po njej, je bilo večkrat slišati, da je dopis, ki sem ga v imenu stavkovnega odbora naslovil na vas, bolj politični kot sindikalni program. Zanimivo, da mi to očitajo ravno politiki in tisti, ki se skrivajo za njimi,« še pravi. Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 15. februarja 2018 Ni toliko pomembno število članov, bolj, kdo so ti Jubilej Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice - V ospredju predvsem infrastruktura in kadri - Pet ključnih področij Tatjana Podgoršek 13. novembra lani je minilo 10 let od preoblikovanja tedanje Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice v samostojno pravno osebo Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SKGZ), 1. februarja letos pa je minilo 10 let, odkar kot del sistema Gospodarske zbornice Slovenije posluje samostojno. Nalogo direktorja zbornice vseh 10 let opravlja mag. Franci Kotnik, ki je na nekatera naša vprašanja o prehojeni poti in prihodnjih aktivnostih zbornice takole odgovoril: Zbornica je bila po ukinitvi obveznega članstva ena redkih regijskih, ki se je odločila za samostojno pot v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Zakaj in kaj ugotavljate danes? »Z uvedbo prostovoljnega članstva pred 10 leti se je gospodarstvo Saša regije znašlo na točki, ko se je bilo treba odločiti, kako naprej. Prevladalo je prepričanje, da se zbornica v regiji ohrani, čas pa bo pokazal, ali bo dovolj razlogov za njen dolgoročni obstanek. Pri tem smo sledili dvema prednostnima ciljema: čim bolj umna organiziranost pri stroških ter večja fleksibilnost in možnost vključevanja v različne projekte. Danes ocenjujemo, da je bila odločitev pravilna in da se je takšna usmeritev obrestovala.« In kako zbornica opravlja svoje poslanstvo? »Osnovno poslanstvo naše regijske zbornice je povezovanje, sodelovanje gospodarskih subjektov v regiji Saša, ne glede na njihovo velikost, in zagotavljanje čim bolj konkurenčnega poslovnega okolja. Menimo, da ga opravlja dobro, saj lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se je v regiji Saša zgradilo kar nekaj poslovnih con, ki omogočajo širjenje obstoječih in nastanek novih podjetij. Je pa ob tem treba tudi priznati, da je ponudba za nekatere prišla prepozno, zato so se v preteklosti nekatera med njimi izselila iz regije.« Katera vprašanja so najbolj zaznamovala njeno delovanje v 10 letih? »Na prvem mestu vprašanje infrastrukture, konkretneje tretje razvojne osi, za katero smo že pred več kot 10 leti ugotovili, da brez nje gospodarstvo nima prave prihodno- sti. Zato smo se fokusirali na aktivnosti, ki so bile potrebe, da smo na tej točki, ko je sprejet državni prostorski načrt in potekajo nadaljnje aktivnosti. S tretjo razvojno osjo in hitro cesto verjamemo, da bo okolje privlačnejše za tiste, ki delajo v regiji, ali morebiti zanimivo za druge. Drugo vprašanje pa so kadri. V 10 letih smo se zaradi gospodarske krize osredotočali predvsem na izobraževanje. Tudi na tem področju nas čaka še veliko izzivov.« V preteklosti so podjetniki, gospodarstveniki, govorili, da so se izpisali iz zbornice, ker od nje niso imeli prave koristi. »Zagotovo so bili takšni gospodarski subjekti, ki so ocenili, da določenih neposrednih koristi od zbornice niso imeli. Če smo objektivni in realni, pa je treba priznati, da od zbornice dobiš toliko, kot si vzameš. Kajti zbornica ponuja ogromno storitev na regijski in nacionalni ravni, stvar vsakega podjetnika, podjetja pa je, koliko zna te storitve izkori- > Zbornica ponuja ogromno storitev na regijski in nacionalni ravni, stvar vsakega podjetnika, podjetja pa je, koliko zna te storitve izkoristiti. Franci Kotnik: »Nismo zbornica samo velikega gospodarstva, ampak smo odprti za vse.« Moč zbornice se odraža tudi v številu članov. »Res je, vendar ko govorimo o tem, sem sam previden in vedno poudarjam, da ni pomembno število članov, ampak bolj, kdo so ti. Za nas je pomembno, da so v tem trenutku članice zbornice vse najpomembnejše gospodarske družbe v regiji razen Teša. To daje pravo težo tej instituciji kot osrednji povezovalni organizaciji gospodarstva v regiji. Ko govorimo o krepitvi članstva, kar je naša stalna naloga, ne govorimo samo o povečanju članov, ampak o tem, da si želimo v naši organizaciji srednja in mala podjetja, gazele.« stiti. Tisti, ki samo čaka, da bi mu kdo nekaj serviral na krožnik, je lahko razočaran. V 10 letih se je članstvo precej prečistilo in v zbornici so ostali gospodarski subjekti, ki točno vedo, zakaj se splača plačevati članarino, in da lahko od zbornice pridobijo bistveno več, kot v njo prispevajo. Še posebej nas navdaja z zadovoljstvom, da so največje gospodarske družbe v regiji prepoznale pomen članstva v zbornici tudi kot obliko izkazovanja njihove družbene odgovornosti.« Bolj kot preteklost je pomembna prihodnost. Dr. Blaž Nardin, ki je postal novi predsednik upravnega odbora SŠGZ oktobra lani, je napovedal, da si bo zbornica prizadevala dvigniti ugled, pridobiti več članov. Katere aktivnosti načrtujete za dosego teh ciljev? »Novi predsednik SŠGZ je težišče prihodnjih aktivnosti zbornice oblikoval na petih prednostnih področjih: krepitev članstva, spodbujanje podjetništva v tesnem sodelovanju s Saša inkubatorjem, spodbujanje inova-tivnosti, skrb za kadre, ki jim bomo namenili letošnjo razvojno konferenco, ter področje infrastrukture, pri kateri bomo z lokalnimi skupnostmi skrbno bdeli predvsem nad potekom projekta 3. razvojne osi.« ■ Kmetije iščejo pot, kako izkoristiti dane možnosti? V ospredju delovanja Govedorejskega društva Šaleške doline predavanja, ogledi dobrih praks - Priprave na veliko živinorejsko razstavo leta čez dve leti Tatjana Podgoršek Metleče, 2. februarja - V Šaleški dolini je pred 25 leti zaživela dejavnost govedorejskega društva, ki danes združuje več kot 100 članov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Njegov predsednik Gašper Napotnik meni, da je (po udeležbi na dogodkih sodeč) društvo tudi lani upravičilo njihova pričakovanja. Za novost v delovanja društva je sogovornik izpostavil predstavitev dejavnosti društva na velenjski tržnici. Izkoristili pa so jo še za seznanitev potrošnikov s shemo Izbrana kakovost. Ugotavljali so, da je med potrošniki dokaj dobro prepoznavna. Tudi sami jo ocenjujejo za pravo spodbudo, katere učinek pa se za zdaj na odkupnih cenah mleka in govejega mesa še ne pozna. »Lani so se cene sicer nekoliko »popravile« in so bile za tiste, ki se ukvarjamo s proizvo- dnjo mleka, mesa in pitanjem govedi, še sprejemljive, a trenutne napovedi niso obetavne. Napoveduje se znova njihovo znižanje.« Na vprašanje, kako lahko društvo pomaga članom pri iskanju ravnovesja med stroški proizvodnje in odkupno ceno, kar je ena od njegovih prednostnih nalog, je Napotnik odgovoril: »Nimamo prav veliko vzvodov. Največ, kar lahko storimo, je, da pripravimo za člane čim več izobraževanj, ogledov primerov dobre prakse, na katerih lahko izvedo, kako čim bolje izkoristiti možnosti, ki jih imajo.« Zagotovil je, da so temu lani v društvu tudi namenili največ pozornosti. To prakso bodo nadaljevali letos in nekatere izkušnje poskušali še nadgraditi. Kar nekaj dela in časa, je prepričan Gašper Napotnik, jim bodo »vzele« tudi priprave na veliko razstavo govedi, ki jo nameravajo organizirati čez dve leti. Gašper Napotnik: »Že letos bomo začeli priprave na veliko razstavo goveje živine, ki jo bomo organizirali v tukajšnjem okolju čez dve leti.« Od zadnje namreč mineva 10 let. Po podatkih selekcijske službe pri Kmetijskem zavodu Celje je v Šaleški dolini dobrih 3.100 krav, od tega jih je vključenih v mleč- no kontrolo več kot 1870 pri 77 rejcih. Glede na to, da se ukvarja največ kmetov v Šaleški dolini z govedorejo, je vprašanje, ali se stalež govedi znižuje ali celo povečuje? »Lani nismo zaznali večjih nihanj. Zaradi posledic suše je bil morda kakšen rep v hlevu manj, ne pa bistveno manj. Se pa občasno spreminja razmerje med pasmami. Včasih je več molznic črno-bele, drugič jih je več rjave pasme. Prav tako se nekaj rejcev odloči za prehod iz mesne reje v mlečno proizvodnjo in obratno.« Kot smo že izvedeli, je bilo lani v Šaleški dolini 24,3 krave na kmetijo, kar je dobrih 14 odstotkov več kot na območju celjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, povprečna mlečnost pa je bila v Šaleški dolini 6.997 kilogramov na kravo, v Sloveniji pa 6.858 kilogramov na kravo. GOSPODARSKE novice Strateški partnerji Haier, Meilling ali Midea? Gorenje intenzivno išče strateškega partnerja, saj je očitno, da samo vse težje lovi globalne izzive. Podjetja, ki so pokazala zanimanje za partnerstvo s skupino Gorenje, lahko do 7. marca oddajo nezave-zujoče ponudbe. Gorenje jih bo nato povabilo k skrbnemu pregledu, eden pa naj bi že potekal, a v Gorenju so to zanikali. Kot je na spletni strani Ljubljanske borze objavilo Gorenje, je družba Rothschild & Co. v imenu Gorenja decembra stopila v stik s številnimi mednarodnimi skupinami, dejavnimi na področju gospodinjskih aparatov in z njimi povezanih panog, in preverila njihov interes za strateško partnerstvo s skupino Gorenje, ki bi lahko vodilo tudi v udeležbo v Gorenjevi lastniški strukturi. Med možnimi kandidati mediji omenjajo tri največja Kitajska podjetja bele tehnike - Haier, Meilling in Midea. Posodobitev bloka 5 TEŠ do konca junija Vlada je v odgovoru na vprašanje poslanca Franca Breznika (SDS) v zvezi z obratovanjem blokov 4, 5 in 6 v Termoelektrarni Šoštanj zapisala, da je bila zaustavitev obratovanja četrtega bloka predvidena do konca leta 2016, a je sedaj v pripravljenosti za začasno obratovanje v primeru zaustavitve šestega bloka. Tako bo le, dokler ne bo končana posodobitev petega bloka, saj bodo takrat četrti blok trajno ustavili. Posodobitev bloka 5 naj bi bila končana pred koncem letošnjega junija, če se to ne bo zgodilo, bo Teš Evropsko investicijsko banko znova zaprosil za podaljšanje soglasja za obratovanje bloka 4. Maja redni remont bloka 6 V Šoštanju se že pripravljajo na redni remont šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, ki ga bodo predvidoma izvajali vsaka tri leta, letošnji pa je načrtovan maja, ko bodo zamenjali kolektor. Teš 6 je bil od začetka obratovanja leta 2015 večkrat v okvari, precejkrat se je tudi samodejno ustavil. Kljub temu v Tešu ponavljajo, da se blok lahko postavi ob bok primerljivim evropskim termoelektrarnam. Zadnjič se je samodejna zaustavitev Teša 6 zgodila prejšnjo nedeljo, ko je prišlo do motnje signala na razžvepljevalni napravi, to pa je vplivalo na delovanje kotlovske zaščite. Teš 6 so v omrežje znova sinhronizirali v ponedeljek. Skaza zvezdniško na sejmu Ambiente Frankfurt - Na sejmu Ambiente v tem nemškem mestu se je zelo zvezdniško predstavilo tudi podjetje Skaza iz Velenja. Zanimanje za dve ključni novosti iz njihovega letošnjega programa je namreč preseglo pričakovanja. Gre za inovativni, sestavljivi set za piknike Pick & Go in dizajnersko dovršeni domači kompostnik Bokashi Organko Star. Predstavitev na sejmu so v podjetju zasnovali v duhu sporočila, da se zvezde najlepše vidijo, ko je noč najbolj temna. Razstavni salon Skaze so obiskali številni potencialni in obstoječi partnerji od Japonske preko Tajske do Norveške in okoli sveta. Sejem Ambiente, kjer sodelujejo že petič, je eden ključnih svetovnih dogodkov, na katerem ustvarjalci predstavijo izdelke široke potrošnje, izdelke vrhunskega dizajna in opreme za dom. Ustavili prodajo terjatev do skupine TUŠ Konzorcij bančnih upnic je minuli teden uradno ustavil postopek prodaje 300 milijonov evrov terjatev do skupine Tuš. Zasebni sklad vlagatelja in milijarderja Georga Sorosa, ki je s skupino bank podpisal ekskluzivno pogodbo za pogajanja o nakupu bančnih terjatev do skupine Tuš, se je umaknil. Po navedbah TV Slovenija naj se ne bi strinjal z nadaljnjo vlogo lastnika Mirka Tuša v družbi. Mercator prodaja nepremičnine V močno zadolženem Mercatorju so zavihali rokave in se lotili lani napovedane prodaje svojih nepremičnin. Zainteresiranim kupcem, zlasti mednarodnim, ponujajo 17 največjih in najdonosnejših trgovskih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Med drugim tudi trgovski center v ljubljanski Šiški, ki se razprostira na približno 30 tisoč kvadratnih metrih, ter največja v Zagrebu in Sarajevu. Letos naj bi imeli 4,2-odstotno rast Evropska komisija nas je v zimski gospodarski napovedi znova po-trepljala in izboljšala gospodarske obete za Slovenijo. Lani je bila gospodarska rast v Sloveniji po novi bruseljski oceni 4,9-odstotna, letos naj bi bila 4,2-odstotna, prihodnje leto pa 3,5-odstotna. Za vsa tri leta je zimska napoved za 0,2 odstotne točke boljša od jesenske. ■ mz ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 5 15. februarja 2018 GOSPODARSTVO 5 Ambiciozno zasnovan prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru Na predstavitvi dveh projektov - Prireditveni oder in Prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru - Precej tehtnih vprašanj in pomislekov - Naložba vredna kar 7,5 milijona evrov Bojana Špegel Velenje, 5. februarja - »Projekt obeta. Velenjčani smo znani po tem, da smo širokopotezni, ta projekt pa je tudi ekstravaganten. S svojo ambicioznostjo postavlja Velenje na zemljevid ne le v slovenskem, ampak tudi evropskem prostoru,« je v uvodu v predstavitev pravzaprav dveh projektov, s katerimi bo MO Velenje poskrbela tudi za revilitalizacijo dela prostora ob Velenjskem jezeru, zatrdil vodja projektov Drago Mar-tinšek. Številnim, ki so se želeli seznaniti z načrtovano ureditvijo prireditvenega prostora in gradnjo prireditvenega odra, ki bosta skupaj tvorila skupen prireditveni prostor. Ta bo lahko na prireditvah sprejel do 30 tisoč ljudi. Prostor za vse letne čase Ideja o postavitvi prireditvenega odra ob obali Velenjskega jezera je stara že več kot 10 let. Leta 2008 je MO Velenje objavila javni natečaj za izdelavo idejnega projekta. Na njem je zmagal Vegradov projektivni biro, oder pa je zasnoval arhitekt Rok Poles. Povedal nam je: »Takrat se je začelo snovanje odra, ki še vedno traja. Oder se je spreminjal, v projekt smo morali vgraditi nove zahteve, poiskali smo tudi sodobnejše materiale.« Oder bo stal na nekdanjem nasipu med Velenjskim in že nekaj let zasutim tedanjim Turističnim jezerom. »Obrnjen bo tako na jezersko kot kopno stran, omogočal pa bo tudi dostop do jezera, ki danes na tem delu ni mogoč. Pod odrom bo bar, v sklopu odra pa bodo urejene tudi javne sanitarije in de-pojski prostori, ki omogočajo izvajanje prireditev. Posebnost odra je, da ima pohodno streho. Po njej se dvignemo 15 metrov nad gladino jezera, od koder se nam odpira pogled po Šaleški dolini,« je dodal Poles. Čeprav bo oder v obliki črke C dolg kar 100 metrov pri radiu 75 metrov, ne bo zelo izstopal, saj bo le delček zelo velikega prireditvenega prostora. Bo pa fokus prireditvenega prostora, ki bo obsegal celotno območje od restavracije Jezero do Bele dvorane in do gladine jezera. »Na travniku, plast in uredili novo odvodnjava-nje, saj se trenutno tam pogosto delajo luže in blato. Tudi zaradi materiala, s katerim so zasipali jezero, ki žal ni dobro prepusten. Poles zatrdi: »Ko bo prireditveni prostor končan, bo nudil veliko več kot danes. Tu bomo lahko rolali, kotalkali, na večjih utrjenih površinah bodo možne pozimi pa jo bomo lahko uporabljali kot sankališče in smučišče za najmlajše.« Najprej bodo zgradili oder Da je po desetletju snovanja prišlo tako daleč, da bo prireditveni oder in z njim prireditveni prostor resnično postavljen, je »kriv« že pridobila, za prireditveni prostor naj bi ga najpozneje marca letos. Drago Martinšek poudarja, da bo prava cena postavljena, ko bodo na MO Velenje objavili javni razpis za izvajalca del. »Razmišljamo, da bi izvajalca del izbrali na tako imenovani »odložni pogoj« takoj, ko pridobimo še gradbeno dovoljenje za prireditveni prostor. To pomeni, da izvajalca lahko že izberemo, delati pa začnemo, ko imamo podpisano pogodbo o sofinanciranju. Slovenija šotore. To pa pomeni, da bodo imeli organizatorji večjih dogodkov verjetno težave z vremenom in strah pred dežjem. Matej Jenko je opozoril, da pri tem projektu ne bi smela imeti forma prednosti pred vsebino. »Vrednost investicije je tako velika, da bi lahko postavili 100 enodružinskih hiš, celo naselje torej.« Zato ga je zanimalo, ali je občina že zagotovila denar za izvajanje programa na novem prizorišču in ali je že kaj znanega, kakšna bo vsebina do- Drago Martinšek na MO Velenje vodi projekta, zasnoval pa ju je arhitekt Rok Poles. Zanimanja za zasnovo obeh projektov ob jezeru je bilo veliko. Nov prireditveni oder bo središče novega prireditvenega prostora. kjer je bilo nekoč Turistično jezero, že danes potekajo prireditve. »Na njem bomo sedaj uredili mrežo poti, med katere bo mogoče namestiti šotore in izvajati različne prireditve. Območje bomo uredili z urbano opremo, na novo ga bomo ozelenili, kar bo omogočilo nove razvojne potenciale,« še izvemo. V sklopu posega bodo odstranili vrhnjo različne športne igre. Šotori bodo imeli stalna mesta, dvig bivalne kulture bo očiten. Urejen bo tako, da bo uporaben v vseh letnih časih. Poleg prireditvenega odra bomo na nasprotni strani postavili še servisni objekt, v katerem bodo dodatni sanitariji in depojski prostori ter turistično--informacijska pisarna. Streha tega objekta bo zelena, pohodna, uspeh na enem od evropskih razpisov. MO Velenje je bila v prvi fazi uspešna na razpisu za nepovratna sredstva iz programa Celostnih materialnih naložb 20142020. Projekta sta po projektantskih ocenah skupaj vredna kar 7,5 milijonov evrov. Od tega naj bi EU prispevala 64 %, MO Velenje 20 %, država pa 16 %. Gradbeno dovoljenje za oder je občina žal zamuja s črpanjem evropskih sredstev, zato bi lahko čakanje na podpis pogodbe za EU sredstva trajalo kar nekaj mesecev. Računamo pa, da bodo dela stekla jeseni letos in da bodo zaključena septembra 2019,« nam je še povedal Martinšek. Slabo vreme bo ovira pri izvedbi prireditev Prisotni v sejni dvorani MO Velenje so po uvodni predstavitvi imeli kar nekaj vprašanj in pobud. Dr. Franc Žerdin je vprašal, ali bo 15 metrov dolg, širok in visok oder, ki bo skupaj z balkonom velik 650 m2, omogočal tudi izvedbo opernih predstav. Izvedel je, da bo, v oder naj bi ob gradnji vgradili tudi vse potrebno za ozvočenje orkestrov in lučno tehniko. Žal pa prostor pod odrom ne bo pokrit, čeprav so snovalci po besedah Petra Polesa iskali rešitev, ki bi to omogočala. Postavili bodo lahko le tri večje gajanja. Na to se je navezal tudi Matjaž Jelen, ki je tudi organizator koncertov. Opozoril je, da so danes odri, ki omogočajo velike spektakle, dolgi vsaj 16 metrov. In da so velike zvezde zasedene vsaj leto do dve vnaprej, zato bi morali program dogodkov začeti snovati takoj. »V tujini je normalno, da je 5 do 10 % vrednosti investicije ob takih projektih že ob začetkih gradnje namenjenih za program.« MO Velenje sredstev za program še nima, novo pridobitev pa naj bi upravljal Zavod za turizem Šaleške doline ob programski in tehnični pomoči Festivala Velenje, Mladinskega centra Velenje ter ŠRZ Rdeča dvorana. Arhitekt Bojan Pavšek pa je vprašal, ali je prostor zasnovan tako, da se bo lahko podobna ureditev nadaljevala tudi okoli čolnarne in avtokampa, torej po celotnem območju ob jezeru. Poles je zatrdil, da je. V Šoštanju prostih stanovanj (trenutno) ni Občinska stanovanja so vse starejša, vse več denarja je potrebnega za obnovo Stanovanja v graščini niso več v upravlju Občine. Milena Krstič - Planine Šoštanj - Občina Šoštanj je lastnica 135 stanovanj. Vsa razen tistih, ki niso primerna za bivanje, so zasedena. Eno stanovanje prenavljajo, štiri sobe na Kaju-hovi 11 (staro sodišče) s skupnimi sanitarijami so za bivanje popolnoma neprimerne in je vprašanje, če kdaj bodo, tri na novo kupljena na Trgu bratov Mra-vljakov (nad nekdanjo Tovarno usnja Šoštanj) pa so pripravljena, da se prenova v njih začne. Stanovanj za oddajo v najem v tem trenutku nimajo Občina Šoštanj je zadnji razpis za najem neprofitnih stanovanj izvedla aprila 2015. Do konca m Župan Darko Menih: »Kako izterjati, če ni?« lanskega leta so rešili dobrih 60 odstotkov vlog, drugi, ki so na lestvici, na rešitev stanovanjskega vprašanja še čakajo. Trem najemnikom so lani omogočili zamenjavo stanovanj. »Včasih se zgodi, da kdo stanovanje vrne in ga lahko dodelimo novemu najemniku, a je to vse >90 od 135 najemnikov je upravičenih do subvencije. redkeje. Več je zamenjav, pa še to ne bistveno. V zadnjih letih si najemniki želijo iz večjih v manjša stanovanja,« razlaga župan Darko Menih. V najem so konec leta 2016 dodelili šest stanovanj na Kajuho-vi, kjer so prostore nekdanjega vrtca predelali v neprofitna stanovanja in eno začasno bivalno enoto. Drugega prometa z občinskimi stanovanji pa ni bilo. Največjo težavo predstavlja redno vzdrževanje stanovanj. Ta so stara in iz leta v leto potrebujejo več vlaganj. Denarja za to pa zmanjkuje. Vse več neplačnikov Neplačevanje najemnin jim namreč predstavlja velikansko težavo. »Dolgovi najemnikov so vse večji, vse več je tudi primerov, ko upravnik, na območju naše občine jih je pet, sproži postopek preko sodišča za izselitev najemnikov, za prisilne izterjave ... Postopki se končajo neuspešno, saj so prihodki najemnikov tako nizki, da ne dosegajo niti zakonskega minimuma za življenje. Ka- ko potem izterjati najemnine?« se vpraša župan Darko Menih. Subvencije vse večji strošek Občina Šoštanj subvencionira blizu 90 stanovanj, kar mesečno znese približno 6.000 evrov. »Na leto imamo v proračunu od 60.000 do 70.000 evrov rezerviranih za te zadeve in s tem denarjem potem pomagamo našim občanom.« ■ Graščina v lasti Stanovanjskega sklada Gre za stanovanja, ki so za najemnike nezanimiva zaradi dostopa, slabe razporeditve prostorov in, kot pravijo, tudi zaradi visoke najemnine in stroškov. V zvezi s slednjim v Občini Šoštanj sicer pravijo, da ti ne odstopajo bistveno od stroškov v drugih neprofitnih stanovanjih v Šoštanju. A za najemnika je tudi 'ne bistveno' bistveno. Kar nekaj tistih s prioritetne lestvice je najem stanovanja v graščini iz katerega od teh razlogov odklonilo. Ta stanovanja je do septembra imela na voljo Občina Šoštanj, od septembra naprej pa Stanovanjski sklad Republike Slovenije sam. Ko je v njej prosto stanovanje, izvede razpis. Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 15. februarja 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 7. februarja Dan po tem, ko so pri Evropski komisiji predstavili novo ši-ritveno strategijo, se je oglasil naš predsednik Pahor. Dejal je, da strategijo sicer podpira, a od Evropske komisije vendarle pričakuje, da bo sprejela nedvoumno stališče v zvezi z odločitvijo arbitražnega sodišča. Poslanci SMC so sporočili, da želijo popraviti zakon o političnih strankah, saj po spremembi leta 2014 strankam ni mogoče izreči kazni, ki bi vsebovala odtegnitev pol- ali enoletnega financiranja. Minister Boris Koprivnikar je pred napovedanimi stavkami sedel s predstavniki sindikatov. Po pogovorih je dejal, da vladna stran ponuja približevalne predloge, sindikati pa ne popuščajo. Minister Koprivnikar pravi, da vladna stran popušča, sindikati pa da ne. Izvedeli smo, da Mercator prodaja 17 svojih trgovskih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Republikanci in demokrati v senatu ameriškega kongresa so dosegli dogovor o kar dveletnem proračunu, ki bo povečal javno porabo za približno 300 milijard dolarjev. V Nemčiji so Konservativna unija in socialdemokrati dosegli dogovor o sklenitvi vladne (velike) koalicije. Ameriški predsednik Donald Trump je obrambno ministrstvo pozval, naj v Washingtonu organizira veliko vojaško parado. Četrtek, 8. februarja Zaznamovali smo slovenski kulturni praznik. Številne kulturne ustanove so tako na Prešernov dan vabile obiskovalce, ponekod so zagotovili tudi prost vstop. Proslava, ki je bila sicer večer prej, pa je še odmevala. V Nemčiji je vodstvo bavarske Krščansko-socialne unije soglasno potrdilo koalicijsko pogodbo, ki so jo dan pred tem sklenili s sestrsko Krščansko-demo-kratsko unijo in socialdemokrati. Novo vlada naj bi začela delovati v začetku aprila. Ameriška vojska je sporočila, da je mednarodna koalicija proti samooklicani Islamski državi pod vodstvom ZDA izvedla napad na položaje sirskih provla-dnih sil na vzhodu Sirije in da je pri tem umrlo več kot 100 pro-vladnih vojakov. Organizacija Zdravniki brez meja je objavila poročilo, v katerem izraža ostre kritike zvezi z italijanskim ravnanjem z begunci. Petek, 9. februarja Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc sta obiskala avstrijsko Koroško in prebivalcem predstavila načrte za hitro cesto. Nekateri ravnatelji so pred napovedano stavko Sviz-a otroke spodbudili, naj vseeno pridejo v šolo. Na to se je odzval glavni tajnik šolskega sindikata Brani-mir Štrukelj, ki je ravnanja ravnateljev ocenil za tvegano dejanje. Potekal je informativni dan, v okviru katerega so imeli bodoči dijaki in študentje priložnost seznanjanja s programi na srednjih šolah in fakultetah. Kosovske oblasti so pod pritiskom veleposlaništev evropskih stirali proti sovraštvu do tujcev. Ob sklepu otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger je mlajša sestra severnokorejskega voditelja Kim Yo Jong južnokorejske-mu predsedniku Mun Dže Inu ustno prenesla Kim Džong Uno-vo vabilo na obisk v Pjongjang. Izraelske vojaške sile so v svojem zračnem prostoru prestregle iranski brezpilotni letalnik in nato napadle iranska vojaška oporišča v Siriji. V ropu s filmskim scenarijem so tatovi odnesli 30 milijonov švicarskih frankov. Neznanci so na švicarsko-fran-coski meji izvedli skoraj filmski rop, v katerem na srečo ni bil nihče ranjen, so pa odnesli okoli 30 milijonov švicarskih frankov. Nedelja, 11. februarja Več sto ljudi je v središču Ljubljane izražalo podporo državnemu imenu Makedonija in zahtevalo ustavitev pogovorov o spremembi imena makedonske države. V Rusiji je strmoglavilo letalo. V nesreči potniškega letala družbe Saratov Airlines v bližini Moskve je umrlo vseh 71 ljudi na krovu, 65 potnikov in šest članov posadke. Pridružilo se ji je okoli devet tisoč policistov in uslužbencev notranjega ministrstva. Policisti so sredi Ljubljane pripravili tudi protestni shod. Začela se je tudi redna februarska seja državnega zbora. Poslanci so premierja spraševali predvsem o pripravljenosti vlade na morebitno novo ekonom-sko-finančno krizo, njenem delu do parlamentarnih volitev in zdravstveni zakonodaji. Zagorelo je v garažni hiši hi-permarketa Mercator v Šiški v Ljubljani. Gasilci so garažno hišo in nekatere zadimljene predele nakupovalnega centra evakuirali. Na povabilo kosovskega kolega Hashima Thacija je slovenski predsednik Borut Pahor odpotoval na dvodnevni obisk v Prištino. V ospredju pogovorov je bilo predvsem napredovanje Kosova na poti v mednarodno skupnost. Sneg, ki je naletaval ves dan, je marsikje znova povzročil težave. Srbski predsednik Aleksandar Vučic pa je bil medtem v Zagrebu. V pogovorih s predsednico Kolindo Grabar Kitarovic se je zavzel za dvostransko reševanje meja, s premierjem Andrejem Plenkovicem pa sta spregovorila tudi o vojni odškodnini. Torek, 13. februarja Bil je še en dan stavke. Tokrat so opozorilno stavko pripravili delavci v zdravstvu in socialnem varstvu. Stavko so spremljali shodi delavcev po slovenskih bolnišnicah. Začele so se 23. zimske olimpijske igre moderne dobe. Zaznamovali smo slovenski kulturni praznik. Zlasti v besedah govornika Vinka Moderndorferja, ki je družbi nastavil ogledalo. Severna Koreja je dan pred odprtjem zimskih olimpijskih iger v Južni Koreji v Pjongjangu pripravila veliko vojaško parado. držav prenehale nasprotovati posebnemu sodišču Evropske unije za vojne zločine na Kosovu. Vodja nemških socialdemokratov Martin Schulz je pisno sporočil, da se odpoveduje položaju zunanjega ministra, ki naj bi ga po v sredo doseženem koalicijskem dogovoru zasedel v novi vladi. Opoldne po našem času so se s slovesno otvoritvijo v Južni Koreji začele zimske olimpijske igre. Sobota, 10. februarja Predsednik republike Borut Pahor je na komemoraciji ob 73. obletnici tragičnega dogodka v Stranicah v soteski Graben položil venec k Spomeniku frankolo-vskim žrtvam. V mestu Macerata v osrednji Italiji se je v odzivu na dogodke v preteklih dneh, ko je skrajnež streljal na prebežnike, nekateri drugi pa so mu ob tem izrazili podporo, zbralo več tisoč nasprotnikov fašizma, ki so prote- V letalskih nesreči blizu Moskve so življenje izgubili vsi potniki na krovu. Potem ko je bilo dan prej sestreljeno izraelsko vojaško letalo, ki je napadalo iranske tarče v Siriji, je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pozval k takojšnji umiritvi razmer v Siriji. Iz Izraela so medtem sporočili, da se bodo »branili pred vsakršnim napadom«. Italijanski parlament je sprejel zakon, ki skupno lastnino agrarnih skupnosti ali jusov vrača v njihovo posest in samostojno upravljanje. Ponedeljek, 12. februarja Prvi dan novega tedna se je začela prva od napovedanih stavk. Stavko je pripravil sindikat zdravstva in socialnega varstva. Na redni seji v državnem zboru so poslanci odločno podprli novelo zakona o izvršbi, ki bo preprečila, da bi dolžniki z nizkimi dolgovi ostali brez nepremičnine, v kateri živijo. Zgornji dom nizozemskega parlamenta je sprejel zakon, po katerem bodo Nizozemci z dopolnitvijo polnoletnosti samodejno registrirani kot darovalci organov. Do napetosti je prihajalo na območju, kjer so turške vojaške ladje italijanski ladji za vrtanje energetskega giganta Eni več dni onemogočale dostop do južne obale Cipra. Po odstopu Martina Schulza je predsedstvo nemških socialdemokratov potrdilo vodjo poslanske skupine Andreo Nahles za prihodnjo predsednico stranke. Toplota Kaja Avberšek »Sta pa pogumna, da gresta v takem mrazu ven!« nama reče taksist, ko naju odloži pred japonsko restavracijo, kjer se nato nabaševa s sušijem. »No, pa saj ni tako hudo,« mu odvrneva in se ne poglabljava v razlage, da sva v življenju izkusila krepko mrzlejši mraz. Po sušiju greva v kino, v edinega v mestu, ki nekajkrat na teden predvaja filme v izvirni različici. Vsa ostala kina predvajajo sinhronizira-ne filme, general Franco je dobro poskrbel za generacije Špancev, ki v splošnem ne govorijo kaj več od maternega jezika. Škoda, ali tako pač je. Kakšen špansko sinhroizira-ni ameriški blockbuster si bom že še ogledala - ko si v Rimu, bodi Rimljan. Domov naju odpelje .starejši taksist, ki govori o strašnem mrazu, kakršega ni doživel, kar pomni. Za lažje razumevanje mraza, o katerem je govora: podnevi okrog sedemnajst, ponoči okrog štirinajst. Je pa res, da se že kakšna dva meseca vsak dan vsaj enkrat uli-je, da pogosto močno piha, da se po nebu prerivajo črni oblaki, ki jih veter razpihuje in znova kopiči, in da so tu hiše zgrajene po principu hišic iz kart. Tale dežje za otok še kako pomemben, saj je izgledal že prav puščavski, zdaj pa bujno zeleni. V notranjosti otoka je celo snežilo, prvič po nekaj desetletjih, in vsi mediji so bili polni tistega pol centimetra snega. Zgodile so se prometne nesreče, zaprli so vse ceste, panika, pravi prometni kolaps. Jasno, Kanarčani se naokrog vozijo z gumami brez profila, t. i. baloni, lopate za kidanje snega na otoku ne obstajajo, kaj šele mašine za nasipavanje peska in soli. Po televiziji so povedali tudi, da je pri drsenju avtomobila ne sme zavirati. Otroci so na zasneženi, bolje rečeno s snegom v prahu posuti hrib, zanesli kratke in široke srfe ter jih uporabili namesto sank. Pri nas, ob morju, najbrž ne bo snežilo. Zame je tole februarski april in lepo mi je, kadar dežuje in piha. Najbrž pa zadnjih par mesecev nad vremenskimi pogoji niso najbolj navdušeni turisti, ki pridejo sem iskat večno sončno subtropsko pomlad. Sploh, če so nastanjeni v prvi vrsti - tik ob morju, ki buta, izpostavljeni vetru, ki rine skozi špranje in po volčje tuli, ter povečani količini vlage, ki sili v kosti. Zadnjič se je po čukovem vrtcu nebo ravno toliko umirilo in zjasnilo, da sva šla na sprehod ob plaži. Najprej sem mu na sončni klopci vrtčevsko uniformo zamenjala z neuradnimi oblačili. Da, otroci že v vrtcu nosijo uniforme, tako tudi njihove vzgojiteljice. Čuk-cev vrtec sije zamislil še posebej primerno barvno kombinacijo za male packajoče čuke - belo majico z rdečimi patenti ter rdeče hlače. Bele majice so polne flekcev in pikic, ki tudi z varekino nočejo več stran. »Naj bi si izmislili uniforme z maskirnim vzorcem!« ima briljantno zamisel čukov tati. »Tako nam jih sploh ne bi bilo treba prati. Predstavljaj si razredno fotografijo z zborčkom metrskih vojačkov. A ne bi bilo to hecno?« No, jaz sem pacifistka, maskirni vzorec mi smrdi, lahko bi bile tudi rožice. Kakorkoli, neuniformi-ran čuk in jaz se sprehajava po rivi, ko rahlo zapiha in poškreblja. Čuk sedi v vozičku z zašiljeno palčkasto kapuco na glavi, v roke mu potisnem njegov mali dežnik. Tudi sama odprem svojega, ko veter sune s tolikšno močjo, da oba dežnika v trenutku obrne, za-suče voziček z začudenim čukom vred in z glasnim pokom razbije veliko okno bližnje kavarne. Kaj dramatično - čuk tuli, jaz se borim z dežnikoma in skušam hkrati tolažiti čuka in držati voziček, pa mi nič od tega ne uspeva. Zavem se moči elementov in nemoči človeške pikice. Mimo gre ženska, ki mi kriči, naj otroka vendar spravim s tega prepiha. Njeno kričanje se izgubi v vetru, če mi je želela pomagati, bi bil bolj ustrezen kakšen drug način. Končno mi uspe pririniti naju na paralelno ulico, čuk je še vedno vznemirjen, hlipa in govori o »poku« in »pumu«. Od tatija, ki ga ravnokar srečava, dobi helikopter, ki utripa in oddaja vojaške zvoke. Tatiji kupujejo tatijaste stvari, dejstvo je sprejeto. V zadnjem letu sem se naučila (in se še kar učim, vsak dan v vsakem pogledu bolj napredujem) namesto boriti se sprejemati in preoblikovati. Ko čuk pada v spanje, miga in govori o hudem vetru in narobe obrnjenem dežniku - že skoraj ves teden. Nato postaja težji in težji, umirja se in postaja vse toplejši, dokler ne zaspi. Kako lepo je čutiti človeka v trenutku, ko njegovo telo postane le telo, njegova zavest pa se iz njega izloči. Tuli veter, uliva dež, naletava sneg, sije sonce, bedimo, spimo in tako naokrog. Grejta se, grejmo se, kot živalice v brlogu, toplota je življenje. In svetloba, jasno, tudi. Tudi z Avstrijci o 3. razvojni osi Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič se je prejšnji teden v Celovcu srečal s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem, s katerim sta se med drugim pogovarjala o 3. razvojni osi. Minister je izpostavil, da je odločitev o trasi od avtoceste A1 do Slovenj Gradca že sprejeta in da je trenutno objavljen razpis za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izdelavo, medtem ko bo za cestno povezavo na odseku Slovenj Gradec-Dravograd in odsek Otiški vrh-Holmec do junija 2018 izvedena študija posodobitve. Sogovornika sta se dogovorila, da bo 3. razvojna os ena od tem, o kateri se bodo pogovarjali v okviru skupnega odbora Slovenije in Koroške. Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 7 15. februarja 2018 UTRIP 7 Občine Savinjske regije prijavile 50 projektov Projekti so ocenjeni na 176 milijonov evrov - Zanje pričakujejo slabih 56 milijonov evrov nepovratnega denarja Tatjana Podgoršek Velenje, 7. februarja - Na seji v prostorih vile Bianca v Velenju so člani Razvojnega sveta Savinjske regije potrdili nabor regijskih projektov na drugi poziv ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. V izbor so uvrstili 50 projektov na šestih prednostnih naložbah v skupni vrednosti 176 milijonov evrov. Od tega zanje pričakujejo slabih 56 milijonov nepovratnega denarja iz evropske kohezijske politike in državnega proračuna. Kot zanimivost pri tem je predsednik razvojnega sveta Branko Kidrič izpostavil šest projektov za izboljšanje regionalnih cestnih povezav v skupni vrednosti 96 milijonov evrov. »Gre za načrtovano izgradnjo obvoznic (med njimi sta tudi obvoznici Gornji Grad in Luče), in ker so to državne ceste, pričakujemo, da bo država zagotovila zanje denar še iz drugih virov.« Ministrstvo določilo »pravila igre« Kidrič je zagotovil, da so izboru projektov namenili veliko truda tudi zaradi nekaterih omejitev: ministrstvo je namreč ne so skladne s pogoji javnega poziva, in da imajo tudi same v občinskih proračunih zanje zagotovljen potreben denar. V teh dneh bo nabor projektov potrjen. Razvojna agencija Savinjske regije jih je prijavila ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, od katerega pričakujejo, da jih bo hitro razporedilo v obravnavo pristojnim ministrstvom, ki bodo nato opravila potreben Za mrežo ekonomsko-poslovnih con je predvidenih 6,5 milijona evrov kohezijskega denarja, prijavljenih je 11 projektov; za dobrih 866 tisoč evrov za naložbo mreža podjetniških inkubatorjev je prijavljen en projekt; v naložbo mreža kolesarskih poti je predlaganih 9 projektov, na voljo je 3,5 milijona evrov; 11 predvidenih projektov za slabih 20,9 milijona je za naložbo čiščenje in odvajanje voda, za zagotavljanje pitne vode pa se za 2,4 milijona evrov potegujejo 3 projekti; 3,5 milijona evrov je predvidenih za izboljšanje regionalne mobilnosti, predvidenih projektov pa 6. za finančno perspektivo do leta 2020 določilo le šest prednostnih naložb, osem statističnih regij v okviru kohezijske regije Vzhodna Slovenija pa je sprejelo dogovor o višini razpoložljivih sredstev za posamezno regijo. Izrazil je upanje, da so občine prijavile projekte, katerih vsebi- Rekli so ) o tem, ali so zadovoljni z izborom predlaganih projektov: Peter Dermol, podžupan Mestne občine Velenje: »Smo zadovoljni, čeprav je izzivov več. V lokalni skupnosti se trudimo in pripravljamo projekte ter zanje pridobivamo nepovratna sredstva. V zadnjem času smo jih na razpise znova prijavili kar nekaj in zanje pričakujemo nepovratno denarno podporo. Iz predlaganega nabora drugega poziva pričakujemo, da pridobimo del predvidene vsote za ureditev kolesarskih stez in komunalne infrastrukture v poslovni coni Stara vas.« Darko Menih, župan Občine Šoštanj: »Nismo zadovoljni z izborom, saj menimo, da imamo pripravljenih kar nekaj projektov, ki bi sodili v nabor. V njem sodelujemo s projektom ureditve kolesarskih stez Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki, ki bodo popestrile dogajanje v lokalni skupnosti. Denar za omenjena vlaganja imamo v občinskem proračunu zagotovljen.« Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno: »Razpisni pogoji niso pisani na kožo manjših podeželskih občin, omejujejo jim sodelovanje na razpisih in zato ne moremo biti zadovoljni. V naboru sodelujemo s projektom razširitve po-slovno-industrijske cone Loke ter pri ukrepih za izvedbo pro-tipoplavne zaščite leve brežine reke Savinje od prireditvenega prostora do ribiškega doma. Upam, da bomo projekte, ki so v zaključni fazi zbiranja dokumentacije, tudi uresničili. Žalostni pa smo, ker imamo že pripravljene projekte za rekonstrukcijo čistilne naprave, širok nabor predvidenih posodobitev cest, vodovoda, kanalizacijskega omrežja in jih zaradi omejitvenih pogojev nismo mogli prijaviti.« Na seji so potrdili predlog nabora projektov drugega poziva ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za finančno perspektivo do leta 2020. dialog s posameznimi občinami. Od vseh pričakujejo - tako Kidrič - hiter odziv, da bodo občine kot prijaviteljice vedele, kateri projekti 'pijejo vodo' in kateri ne, in da bo prišlo do podpisov dogovorov že pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami, predvidoma maja. Ekonomsko-poslovne cone, inkubatorji, kolesarske steze ... V statistični Savinjski regiji je 31 občin in pri izboru projektov so upoštevali vse, razen najmanjših, ki niso izpolnjevale pogojev poziva. »Smo jih pa vključili v rezervne projekte,« je med drugim dejala Iva Zorenč, direktorica Razvojne agencije Savinjske regije. Projekti, ki so jih v tej re- giji uvrstili v izbor, so s prednostnih področij: mreže ekonom-sko-poslovnih con, podjetniških inkubatorjev, vzpostavitve kolesarskih poti, protipoplavnih ukrepov, čiščenja in odvajanja voda ter zagotavljanja pitne vode in izboljšanja regionalne mobilnosti. ■ Tudi na upravnih enotah že sešteli Na UE Velenje so imeli lani pri notranjih zadevah v delu 2.300 zadev več kot pred enim letom Milena Krstič - Planine Velenje - Na oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Velenje so imeli v lanskem letu kar 2.300 zadev več kot leto pred tem. Prejeli so 17.567 zadev, kar je 15 odstotkov več, rešili pa 17.198 zadev, kar je za 14 odstotkov več kot leta 2016. Leta 2017 so prejeli skupaj 2.190 zadev s področja tujcev, 300 zadev več kot leto pred tem. Rešili so jih 1960 ali 90 odstotkov. Gre predvsem za vloge delavcev iz Bosne in Hercegovine, ki se v Sloveniji zaposlujejo na osnovi sporazuma, sklenjenega z našo državo. Poleg povečanega števila prejetih zadev so na večji obseg dela Glede na to, da pa so po starostni strukturi zaposlenih na UE Velenje že nekoliko starejši kolektiv, se bolniškim izostankom ni moč izogniti. Na oddelku za upravne notranje zadeve je zaposlenih 21 uslužbencev, na mesec jih v poprečju manjka štiri, pet. Lani so bili zaradi povečanega števila vlog še toliko bolj obremenjeni. vplivale spremembe zakonodaje na kar nekaj področjih. Več vlog za pridobitev državljanstva »Skoraj enkrat več (40) vlog smo prejeli za državljanstvo (vseh je bilo 93). Poprečje zadnjih treh let je bilo 50 zadev,« pravi Brigita Mernik, vodja oddelka. Čemu gre to pripisati? »Najbrž temu, da tujci, ki pridejo v Slovenijo, na območju UE Velenje pa je delež tujcev visok, tukaj ostanejo. V Sloveniji živijo in delajo in si zaradi lažjega življenja želijo pridobiti slovensko državljanstvo.« O tem, ali vlagatelji izpolnjujejo pogoje za pridobitev državljanstva, odločijo na upravnih enotah, končna odločitev pa je na notranjem ministrstvu, ki opravi revizijo. Samo eno stalno in eno začasno bivališče Ena večjih sprememb zakonodaje se je lani zgodila na področju prijave prebivališča. Od sredine avgusta lani ima namreč posameznik lahko le eno stalno in eno začasno prebivališče. »Zakon je med drugim na novo določil postop ke preverjanja resnično sti prijave stalnega ali začasnega bivališča, ki jih je treba uvesti, kadar se pojavi dvom, da posameznik ne prebiva na prijavljenem naslovu, določitev zakonskega prebivališča pa je ob izpolnjevanju pogojev po novem Potrebna sredstva za združitev družine po Zakonu o tujcih Zakon o tujcih med drugim prinaša letos spremembe pri dokazovanju zadostnih sredstev za preživljanje pri izdaji dovoljenja iz razloga združitve družine. Po starem je zadoščalo toliko, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji (297,53 evra), po novem pa mora tujec dokazati sredstva najmanj do zneska, določenega za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči. Nove cene prijav na vozniški izpit 1. januarja letos so začele veljati nove cene pri prijavi na teoretični in praktični del vozniškega izpita. Prva prijava na teorijo za vse kategorije stane 42,10 evra, naslednja prijava (če je bil kandidat prvič neuspešen) 28,50 evra, če pa kandidat k opravljanju ni pristopil iz neopravičenih razlogov, pa 42,10 evra. Prijava na praktični del izpita pa po novem stane od 37,50 evra do 89,50 evra, odvisno od kategorije. Brigita Mernik, vodja oddelka: »Nekatere določbe zakona o motornih vozilih že veljajo.« Zakon je dal upravnim enotam na novo pristojnost vodenja postopkov o prekršku. Za prekrške so predvidene globe od 200 do 600 evrov.« Po novem je lahko lastnik, ki posamezniku omejuje prijavo stalnega prebivališča, v prekršku. Izreče se mu lahko prej navedena globa. > Izdali so 5217 osebnih izkaznic (768 več kot leta 2016) in 1.786 potnih listov (769 več kot leta 2016). možna tudi na naslov Občine. Prej je bilo to možno samo na naslov Center za socialno delo. Letos pomembne spremembe za lastnike vozil Nekaj sprememb zakonodaje je tudi letos. Tako že veljajo nekatere določbe Zakona o motornih vozilih, nekatere pa bodo začele veljati v naslednjih mesecih. »Ena od pomembnejših je uvedba glob za lastnike vozil, ki jih bodo odjavili iz prometa, pa jih v roku enega leta ne bodo prijavili bodisi na novega lastnika bodisi poskrbeli za razgradnjo odjavljenega vozila,« razlaga Mernikova. Od 1. aprila 2019 bodo takim lastnikom izdali plačilni nalog v višini četrtine dajatve za uporabo cest (najnižji znesek bo 25 evrov) in tako vsako leto 10 let. »Zakon prinaša tudi obveznost lastnika vozila, da se odzove na odpravo resnih serijskih napak na vozilu, v nasprotnem ne bo mogel opraviti tehničnega pregleda. Tujci pa morajo svoje vozilo v Sloveniji registrirati v času 30 dni od prijave začasnega bivališča. Po starem zakonu je bil ta rok 6 mesecev. Po novem zakonu morajo biti tehnične organizacije opremljene z video nadzorom preizku-ševalnih stez, zaposleni pri teh organizacijah pa morajo vsakih pet let opravljati preizkus usposobljenosti.« ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 8 8 UTRIP "»SflAS 15. februarja 2018 »Vsak, ki pride k nam po pomoč, je dobrodošel« Tako pravita strokovni sodelavki velenjskega Dnevnega centra za zmanjševanje škode zaradi drog - Nove prostore imajo v velenjskem Nakupovalnem centru Bojana Špegel Velenje, 31. januarja - Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog, ki v Velenju deluje pod okriljem društva ŠENT, se je tik pred novim letom preselil. Do takrat je deloval v prostorih mestne četrti Desni breg. Že dolgo so si želeli druge prostore, saj za njihovo dejavnost prejšnji niso bili najbolj ustrezni. Mestni občini Velenje so hvaležni, ker jim je tudi ob selitvi poskušala pomagati, vendar rešitev s po- stavitvijo mobilne hišice, ki so jim jo ponudili, ni bila ustrezna, ker so potrebovali večji prostor. Zato so nove prostore na hitro poiskali sami. Najeli so jih v prvem nadstropju Nakupovalnega centra Velenje, kjer se trudijo s svojo dejavnostjo zmanjšati zdravstveno in socialno škodo, ki jo povzroča uživanje drog. Vodja dnevnega centra Fanika Lončar nas je sprejela v prostorni pisarni, v kateri so uredili tudi prostor za druženje njihovih uporabnikov. Na naš pomislek, ali takšen center sodi v nakupovalni center, pa nam je odgovorila: »V prostorih mestne četrti Desni breg smo delovali nekaj let, za kar smo hvaležni občini in četrti. Za našo dejavnost prostori niso bili najbolj ustrezni, ker so v njih delovala še druga društva, zato smo že nekaj časa iskali nove. Sedaj smo na svojem. Zato bomo lahko vodili tudi individualne razgovore z uporabniki, kar je bilo prej težko ravno zato, ker nismo imeli prave zasebnosti.« Ob tem se zaveda- jo, da lokacija ni najboljša, in so se kar malo bali, kako jo bodo uporabniki sprejeli. Tisti, ki potrebujejo njihove storitve, pa so jih hitro našli. Center je zanje odprt vsak delovnik od 8. do 14. ure. »Naš center je namenjen ljudem, ki imajo težave z uživanjem drog ali težave v duševnem zdravju. Smo društvo v javnem interesu, vsak, ki pride k nam po pomoč, je pri nas dobrodošel.« Poleg individualnih razgovorov z uporabniki pripravljajo tudi skupinske dejavnosti, povezujejo pa se tudi z drugimi organizacijami v skupnosti. Uporabnikom namreč pomagajo tudi na področju zagovorništva in spremljanja. »Če naš uporabnik ne zmore sam do institucije, pa naj bo to zdravstveni dom ali Center za socialno delo, mu pomagamo. Najpogosteje gre za urejanje de- narne socialne pomoči, zdravstvenega zavarovanja in drugih osnovnih stvari, ki so nujne, da lahko človek kolikor toliko normalno funkcionira,« pripoveduje vodja centra. Vanj prihajajo redni uporabniki, lani jih je bilo 53 iz MO Velenje, prihajajo pa tudi iz Koroške, Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Zgornje Savinjske doline. Med letom jih nekaj odide, tudi zaradi preselitve, a prihajajo vedno novi. »Najpogosteje prihajajo k nam, ker si želijo pogovora in druženja. Vedo, da jim pri nas zagotavljamo varen prostor, kamor se lahko umaknejo. Pri nas lahko popijejo tudi kavo ali čaj, se zamotijo z branjem ali ustvarjanjem.« V okviru programa pa izvajajo tudi socialno mrežo, zato hodijo po terenu, se družijo z uporabniki drog, včasih gredo z njimi na sprehod. Tistim, ki se odločijo, da bi se radi rešili zasvojenosti, pomagajo tudi poiskati pot iz nje. Povežejo jih z institucijami, ki opravljajo t. i. visokopražni program, povezani so tudi s projektom Človek, ki se ukvarja prav s tem. »Letos načrtujemo lokalno srečanje vseh organizacij, ki pomagajo odvisnikom, saj si želimo, da bi v prihodnje še bolj sodelovali in tako še bolj učinkovito pomagali tistim, ki imajo težave z zasvojenostjo,« izvemo za konec. V Velenju nihče ne pobira v naravo odvrženih uporabljenih igel Ena od dejavnosti, ki jih opravljajo v ŠENT-ovem dnevnem centru, je tudi zagotavljanje sterilnega pribora za uživalce trdih drog. Pri njih lahko varno odvržejo tudi uporabljen pribor. Pri tem se zavedajo, da tega ne počno vsi, da igle pogosto odvržejo tudi v naravi. To ni dobro za lokalno skupnost, saj so možne različne hude okužbe, od hepatitisa C do HIV, če se kdo zabode s takšno iglo. »Želimo si, da bi bilo drugače, zato vsem, ki si drogo injicirajo, nenehno dopovedujemo, jih ozaveščamo, da uporabljen pribor prinesejo k nam ali kako drugače poskrbijo za varno odlaganje.« Zato si tudi v ŠENT-u želijo, da bi bilo v mestu več lokacij, kjer bi lahko uporabniki varno odvrgli uporabljene igle. Očitno pa bodo morali v MO Velenje poskrbeti tudi za varno odstranjevanje v naravo odvrženih igel, saj v ŠENT-u med svojim terenskim delom opažajo, da te, žal, ležijo tudi v naravi. Ker niso ustrezno usposobljeni, jih ne morejo pobirati sami. Zato je treba imeti ustrezno zaščitno obutev in obleko. Fanika Lončar nam je povedala, da naj bi bilo največ igel odvrženih v bližini vile Herberstein, pri nekdanji mrtvašnici. Odkar je nad njo lepo prenovljena trim steza, je tam vsak dan veliko rekreativcev, ki hodijo mimo, zato je nevarnost, da se kdo piči z okuženo iglo, verjetno precejšnja. Prav tako so odvržene igle opazili v Sončnem parku, v garaži nad Avtobusnim postajališčem, kjer so lani zaradi predoziranja našli mrtvega enega od uživalcev trdih drog, pa tudi na nekaterih otroških igriščih. Zato smo na MO Velenje preverili, kako je poskrbljeno za pobiranje v naravi odvrženih uporabljenih narkoman-skih igel, saj naj bi bila lokalna skupnost odgovorna, da poskrbi za tovrstne nevar- ne odpadke. Pojasnili so nam, da v naravi odvrženih igel trenutno ne pobira nihče. Dodali so, da občina preko javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in projektov sofinancira program Javnega zavoda SOCIO iz Celja. Za njihovo terensko delo z odvisniki od prepovedanih drog so lani sicer namenili malo denarja, dobrih 340 evrov. V Velenje prihajajo enkrat tedensko na določeno lokacijo, kamor lahko uporabniki prepovednih drog prinesejo uporabljene igle. Prav tako sofinancirajo velenjski ŠENT-ov dnevni center, kamor lahko uporabniki prinesejo uporabljene igle, ki jih potem odpelje podjetje RETAL, d. o. o., iz Ljubljane. Za dejavnost ŠENT-a so lani namenili dobrih 400 evrov. Izvedeli smo še, da lahko uporabniki odvržejo uporabljene igle tudi v sklopu dveh javnih stranišč, kjer je posebna odprtina za tovrstne odpadke označena s piktogramom. Ti stranišči sta v bližini Ribiške koče pri Škalskem jezeru in v Sončnem parku. Strokovni sodelavki velenjskega Dnevnega centra za zmanjševanje škode zaradi drog se zavedata, da nakupovalni center ni najboljša lokacija za njihovo dejavnost. A prostori, kijih imajo sedaj, so prostornejši in omogočajo več zasebnosti pri delu z odvisniki. Na prostor je treba gledati z očmi stroke in kritično Ustanovili Klub arhitektov SAŠA regije - Najbolj izostren vid imajo tisti, ki se z njim ukvarjajo Milena Krstič - Planine Velenje, 6. februarja - V torek je v Galeriji Velenje potekala prva skupščina (najvišji organ) novoustanovljenega Kluba arhitektov SAŠA regije (krajše KA-SR). Trenutno šteje osemindvajset članov. V njem delujejo arhitekti, krajinski arhitekti, študenti arhitekture in krajinske arhitekture ter drugi prostorski načrtovalci, ki bodo skrbeli za javni interes pri urejanju prostora. »Naše delovanje bo družbeno odgovorno. Prostor je last vseh,« pravi prva predsednica kluba Mateja Kumer. Posebej pozorni bodo pri svojem delovanju na pomembnejše javne zgradbe in površine, pri katerih je pri posegih v prostor še posebej pomembno, da se zanje razpisujejo javni strokovni natečaji oziroma drugi demokratični postopki pridobivanja rešitev. »Kakšno srečo imamo, da lahko klub že na prvi skupščini dobi hrbtenico,« je rekel eden od članov, Bojan Pavšek. Na njej so namreč izpostavili načrtovano ureditev Titovega spomenika v Velenju in bili do postopka precej kritični. Poudarili so, da je kip maršala Tita politično vprašanje, da se do tega ne bodo opredeljevali, da pa je način, kako urediti tako pomemben prostor v osrednjem predelu mesta, občutljivo strokovno vprašanje. Odgovora nanj ne bi smela dati zgolj najboljša ideja, ampak bi ga morali poiskati vsaj v delavnici študentov arhitekture, če že ne z natečajem. »Natečaji pa so zelo dragi,« je izpostavil Marko Vučina. »zato jih marsikje, žal, zaobidejo.« Smisel povezovanja stroke pa je prav v tem, da se na to opozori. »Da se preprečijo 'ad hoc' rešitve,« je menil Rado Moho- rič. »Zato moramo povedati, da tak pristop ni dober,« je poudarila Saša Piano. »Prostor in spremembe v njem so preresna stvar, da bi mu lahko namenili zgolj štirinajstdnevno ukvarjanje z njim.« S stališčem, ki so ga zavzeli, bodo seznanili Mestno občino Velenje. Na skupščini so sprejeli program za letošnje leto. Zavezali so se, da bodo pripravili vsaj dve strokovni predavanji. Predavanje, na katerem bodo govorili o novem zakonu > o gradnji, bo že spomladi. V načrtu imajo strokovno ekskurzijo, na kateri si bodo ogledali dobre prakse drugje. Trenutno pa se pripravljajo na javni razpis Mestne občine Velenje za pridobitev denarnih sredstev v podporo prvi skupni predstavitveni razstavi. »Vsekakor se bomo vse leto udejstvovali v javnih razpravah, natečajih,« pravi predsednica. Ker je letos evropsko leto kulturne dediščine, se bodo dotaknili tudi tega področja. Pika Nogavička pa se seli v mestno središče. Tokrat se bo ukvarjala z arhitekturo, zato so se z veseljem odzvali vabilu Festivala Velenje, da ji pri tem pomagajo. Prostor je last vseh, z njim je treba ravnati spoštljivo, strokovno, kritično. Prva predsednica kluba je Mateja Kumer (na sredini), ob njej Urška Delopst in Robert Bah. Bdeli bodo nad javnim interesom pri urejanju prostora. ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 9 15. februarja 2018 KULTURA 9 »Dan kulture doživljamo skoraj vsak dan« Ob tem kultura in umetnost budita različna občutja, a vsem lepša življenja, je poudarila slavnostna govornica na velenjski svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku Bojana Špegel Velenje, 7. februarja - na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bilo v velenjskem kulturnem domu prešerno. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so zato poskrbeli učenci in učitelji OŠ Gustava Šiliha, ki so se v programu spomnili velikega Franceta Prešerna, potem pa v nastopih pokazali, kaj vse zmorejo in znajo. Vse z enim samim sporočilom; kultura in umetnost veliko pomenita že osnovnošolcem. Slavnostna govornica je bila Barbara Pokorny, direktori- ca Festivala Velenje. V uvodu je poudarila: »Slovenci smo lahko ponosni, saj je Slovenija ena redkih držav, ki je kulturi namenila državni praznik. Obeležujemo ga na dan smrti nesmrtnega velikega pesnika, nosilca in posredovalca večnih univerzalnih sporočil ljubezni, lepote in pravice. Častimo tudi dan njegovega rojstva. Posebej razveseljujoče pa je, da v našem okolju kot dan kulture doživljamo skorajda vsak dan. Razkošno bogata, raznolika in kakovostna je kulturna ponudba v naši občini vsak teden, mesec - že vrsto let.« V nadaljevanju je razkrila, da Festival Ve- lenje, ki je ena večjih kulturnih institucij v državi, letos praznuje 10-letnico delovanja. V tem času so ustvarili več kot 10 tisoč dogodkov in prireditev, ki jih je obiskalo skoraj 2 milijona ljudi. Dodala je, da so v preteklem letu podatki evropskega statističnega urada Eurostat razkrili, da med vsemi državljani Evropske skupnosti prav državljanke in državljani Slovenije obiščemo največ kulturnih dogodkov na leto. Leta 2015 je bilo kar 27,7 odstotka Slovencev po štirikrat ali večkrat na koncertu, gledališki ali baletni predstavi, medtem ko je bilo povprečje v EU le 13,6 odstotka. Slavnostna govornica je ob tem dodala: »Veseli me, da je vedno več ljudi, ki posvečajo svoj čas kulturi, ki jo tudi iskreno doživljajo. To se pozna tudi pri obisku naših kulturnih prireditev in odzivu nanje, ki je zavidanja vreden. V Velenju je odlično poskr- bljeno za kulturne ustvarjalce in tudi za prejemnike kulturnih dobrin. V našem mestu je kultura pisana z veliko začetnico.« Ob tem je spomnila, da so razmere na državni ravni precej drugačne. »V kulturni srenji zadnje tedne vre. Nekateri nasprotujejo hitremu spreminjanju krovne zakonodaje v kulturi mimo javnosti in brez dialoga s stroko ter zahtevajo odstop ministra za kulturo. Mnoge nevladne organizacije so razočarane nad rezultati štiriletnih programskih razpisov ministrstva za kultu- Slavnostna govornica Barbara Pokorny: »Naj nas lepa in pametna sporočila umetnosti vseh vrst navdihujejo tudi pri radostnem nizanju biserov umetnosti vsakdanjega življenja!« ro ... Javni zavodi na odgovore razpisov še čakamo. Morda bomo razočarani tudi mi. Že večkrat smo bili. Povsem nepravično in nedopustno se nam zdi, da večina denarja državnega proračuna še vedno ostaja v osrednje-slovenski regiji, čeprav izjemne projekte ustvarjamo tudi v drugih delih države. A smo večkrat spregledani .« V zadnjem delu nagovora povsem polni dvorani obiskovalcev je Pokornyjeva poudarila, da umetnost pri ljudeh budi zelo različna občutja. »Nekdo je nekje nekoč zapisal, da je kultura preveč pomembna, da bi se z njo ukvarjali samo kulturniki. Drži. Še kako! Zato sem vesela, da nas je vedno več - z različnih področij in družbenih sfer, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja. Da nas je vedno več, ki tako ali drugače prispevamo k razmišljanju, vedenju in razvoju tega za človeško vrsto tako pomembnega področja življenja.« V kulturnem programu je nastopilo veliko nadarjenih učencev in učenk OŠ Gustava Šiliha. »V Velenju dihamo s kulturo« Po osrednji občinski proslavi je velenjski župan Bojan Kontič sprejel zaposlene v kulturi in kulturne ustvarjalce. Zahvalil se jim je za vse, kar počnejo med letom, saj s svojo dejavnostjo lepšajo življenje. »V Velenju smo znani po tem, da smo mesto različnosti, s katero znamo živeti. Ponosni smo, da znamo negovati različna kulturna izročila in kulturno dediščino, saj dihamo s kulturo,« je poudaril. Druženje v Max klubu je bilo sproščeno in zabavno, za kar so poskrbeli odlični šaleški glasbeniki, za to priložnost združeni v Hiš'n band. Za razliko od prestolnice, kjer je bilo ob kulturnem prazniku vse odeto v črno, je bil kulturni praznik v Velenju res praznik. Letošnji županov sprejem kulturnih ustvarjalcev in zaposlenih v kulturi je bil vesel in sproščen, kot se za praznovanje spodobi. Šoštanj je kultura? Program so soustvarjali literati, likovniki, glasbeniki Milena Krstič - Planine Šoštanj, 7. februarja - Svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju so na predvečer praznika pripravili tudi v Šoštanju. Prireditev je organiziral Zavod za kulturo Šoštanj. Namesto klasične proslave je bil to dogodek z neklasičnim govorom direktorja Kajetana Čopa in programom, ki je v prostore kulturnega doma vnesel svežino in živost. Domači soustvarjalci v kulturi so občinstvu pokazali in predstavili neposredno vse tisto, kar počno. Tudi zato je bil naslov svečanosti Šoštanj je kultura. Pristop je tiste, ki so na prireditev prišli, gotovo navdušil. Žal pa jih je bilo v dvorani malo, tako malo, da se je nehote porajalo vprašanje - koliko je Šoštanj kultura tudi na tisti strani, ki jo uživa? Proslava je bil ves kulturni dom. V vsakem kotičku - od garderob do preddverja - se je nekaj dogajalo: prebiralo literaturo, bralo poezijo, pelo, slikalo ... Kamere, ki so bile povsod, pa so dogajanje neposredno iz kotička v kotiček, od enih do drugih, prenašale na veliko platno v dvorano, k obiskovalcem. Škoda, res škoda, da jih v dvorani ni bilo več. Šoštanj je na predvečer praznika ponudil izviren, pristen in neposreden stik s soustvarjanjem domačih kulturnikov. Poetična proga Velenje, 10. februarja - V muzeju premogovništva Slovenije so v sklopu projekta Umetniki na delu v podzemlju odprli prvi del razstave pesnikov, ki so v globini 160 m pod zemljo naredili dva »šihta«. V posebnem okolju in po predhodnem ogledu muzeja so ustvarjali na pisalnem stroju, tako kot je nekoč to počel tudi Anton Aškerc. Tako nastala poezija je natisnjena na tabli skupaj s fotografijo ustvarjalca in izobešena v urejenem prostoru bivšega črpališča. Za sedaj so ta mesta zasedli Ivan Dobnik, Peter Rezman, Dejan Koban, Glorijana Veber ter Tatjana Pregl Kobe. Rudniška Poetična proga, edinstvena v širšem prostoru, je tako zastavljena in se bo nadaljevala z več ali manj dinamičnosti, kot je na odprtju povedal vodja projekta in hkrati vodja muzeja Stojan Špegel. Zbrane sta nagovorila tudi Ivan Dob-nik, urednik Poetikona, in pesnik ter Peter Rezman, ki je doživljanje »šahta« že večkrat občuteno opisal v svojih delih. Tudi v prihodnje bodo k ustvarjanju vabili znane avtorje, iz šaleške doline in od drugod, izbrana poezija bo objavljena v reviji Poetikon, dogajanje v podzemlju bo medijsko podprto tudi preko socialnih omrežij. Ideja je zorela nekaj časa, je povedal Špegel, kajti muzej ne skrbi samo za fizično zapuščino, ampak želijo prostore napolniti z ustvarjalnim duhom okolja, v katerem je rudnik eden pomembnejših dejavnikov. Za zvočni dodatek odprtja je z gongom poskrbela Špela L. Cvetko, sledile so predstavitve pesniških zbirk Sončnica, izdanih pri Hiši poezije, avtorjev Nataše Velikonja, Katje Gorečan, Nežke Štruc, Tatjane P. Hohler in Stojana Špegla. ■ MBK ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA ""^JlS 15. februarja 2018 Kultura je plemenitost duha in dobrota srca Šmartno ob Paki, 6. februarja - Osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika v občini Šmartno ob Paki je bila v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. Tokrat so jo pripravili učenci in učitelji šmarške osnovne šole, naslovili pa so jo Slovensko od blizu. Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki, je v slavnostnem nagovoru zbrane v polni dvorani spomnil, da smo Slovenci edini na svetu, ki imamo kulturni dan za državni praznik in dela prost dan. Zato naj na ta dan ne slavimo le kulture v ožjem, ampak v najširšem pomenu besede. To naj bo praznik dobrih ljudi, veselja in življenja. Naj bo spomin na preteklost in vera v prihodnost. Prihaja iz ljudi in se k njim vrača. »Včasih se nam zdi visok in oddaljen pojem, pa to sploh ni. Kultura je namreč tudi, kako se pozdravljamo, vozimo, jemo, razmišljamo, govorimo, pišemo, se oblačimo ...« Po njegovem mnenju se kultura ne dogaja le na prireditvah, v šolah, kulturnih domovih, pač pa na vsakem koraku našega življenja. »Vsak pač ne more biti Prešeren, Cankar, Avsenik, Slak, tudi ne Tina Maze ali Nikola Tesla. Vsi brez izjeme pa smo lahko in moramo biti ljudje, ljudje v najbolj žlahtnem pomenu besede. Kajti kultura je plemenitost duha in dobrota srca. Dober človek je po naravni logiki kulturen človek in obratno.« Bogata kulturna preteklost je Slovence ohranjala skozi vsa viharna obdobja zgodovine, skozi vero drug v drugega, zato - je še menil Kopušar - se medsebojno spoštujmo, negujmo pravico razmišljanja s svojo glavo, poskušajmo razumeti eden drugega, biti spoštljivi. Ne pustimo se spreti med seboj, se dopustiti premagati pohlepu brezobzirnega kapitala. Bodi- Slavnostni govornik je bil župan Janko Kopušar. mo ponosni na svoj jezik, kulturo, na svojo državo. V letošnjem Cankarjevem letu bo na različnih področjih priložnost, da do-kažemo, da je Šentflorjanska dolina preteklost tako v ožjem lokalnem okolju kot tudi na državni ravni. Ob koncu slavnostnega govora se je Janko Kopušar zahvalil vsem, ki delujejo v kulturi v domačem okolju ter s svojo dejavnostjo prispevajo k pestrosti kulturne ponudbe, raznolikosti dogajanja v lokalni skupnosti. Pozval jih je, naj bodo še naprej dostojni nasledniki velikanov slovenske in šmarške kulture. . Tp Slovensko od blizu so izvajalci naslovili proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Odličen nastop prinesel nagrado Matej Ferlež se je izkazal na mednarodnem tekmovanju v Beogradu Matej Ferlež, učenec pri učiteljici klavirja Tei Plazl, se je v nedeljo, 4. februarja, udeležil XV. mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu. Na tekmovanju je nastopilo kar 691 mladih glasbenikov iz 15 držav, ki so tekmovali v različnih kategorijah in instrumentih. Od tega se je med seboj pomerilo 140 mladih pianistov v več kategorijah. Matej Ferlež je nastopil v kategoriji A, v kateri je bilo 29 tekmovalcev iz več evropskih držav. Njegov program je zajemal dela Beethovna, Rahmaninova in Liszta. Z nastopom je pokazal izjemno tehnično in umetniško interpretacijo svojega programa. Dosegel je več kot odličnih 99.25 točk ter s tem prvo nagrado, diplomo in zlato medaljo. ■ Urška Šramel Vučina Beseda v gibu 25. številko Hotenj pretopili tudi v plesne miniature Velenje, 8. februar - V počastitev kulturnega praznika je na literarno-plesnem večeru v Galeriji Velenje z naslovom Hotenja v plesu prišla do izraza tako gibkost jezika kot telesa. Vsebinska zasnova za plesno predstavo ob branju poezije so bila dela izbranih avtorjev iz 25. številke Hotenj - pregledne antologije šale- škega literarnega zbornika Hotenja med leti 1981 in 2015. Literarne zapise Josipa Bačica Savskega, Milojke Bačovnik Kom-prej, Danija Bedrača, Nuše Ilo-var, Zlatka Kraljica, Mojce Marš in Borisa Salobirja je po izboru plesalk iz Plesnega studia N in- terpretiral dramski igralec Romeo Grebenšek, Neža Apšner, Lucija Boruta, Urška Car, Oja Flis, Amina Gaši Grebenšek, Zo-ja Krenker, Burja Podlesnik, Tja-ša Šuligoj, Neja Veternik in Anja Zaverla pa so svoje občutke ob njih ponazorile z govorico telesa, ki sodi med človekova najstarejša izrazna sredstva. Tako besede niso dobile le glasu, ampak tudi oblike in so se obiskovalcev še globlje dotaknile. ■tf ALTERNATOR Od Prešerna preko šentflorjana do Möderndorferja Matjaž Šalej Poslušam, spremljam delavce v kulturi, samozaposlene, zaposlene v nevladnih organizacijah, v javnih kulturnih zavodih in si ne morem misliti kaj drugega kot to, da potrdim kritike, ki so padle na državno kulturo ob stanovskem prazniku. Da vlada, politika nima pravega odnosa do kulture. Po drugi stani spremljam kritično javnost, poslušam sindikate, tako kulturniške, šolniške in druge v javnem sektorju. Kaj zahtevajo? Vsi zahtevajo višje plače, argumentirano, z razlogom. Prihodki tistih, na katerih se je varčevalo v javnem sektorju, niso prišli niti na raven pred gospodarsko krizo, pred zakonom o uravnoteženju javnih financ, pred finančnimi rezi, za katere je vlada obljubljala, da jih bo odpravila, ko bodo leta »suhih krav« mimo. Ta leta so minila. Vlada je snedla mnogo obljub. Brcnila v temo z zdravniškimi plačami in še s čim ... In plače medicinskih sester, kulturnikov, šolnikov, gasilcev ne dosegajo primerljivih plač, kot si jih zaslužijo, kot so obljubljali, javno, jasno, glasno. Ob najvišji gospodarski rasti Slovenije v Evropi je to nekako skregano z logiko. In kulturnik, umetnik danes? Vem, da napisana besede, misel danes ni nič kaj vredna, pišoči pišejo praktično zastonj. Večina mehanikov, električarjev, vodovodarjev ima višjo urno postavko za opravljeno delo, kot se jo ponuja kulturnim. Od kulturnikov se zahteva, da pišejo in da napišejo zastonj. Prošnja zgleda po navadi tako: »Ti to tk fajn nar'diš!« ... To se v kulturi dogaja zadnja desetletja. Kadarkoli boš poklical mojstra na delo, je vsem jasno, da ko ga boš poklical, pa naj bo sosedov »fraj-kunstler« ali pa obrtnik, ga boš plačal z normalno urno postavko. Od kulturnikov pa se skoraj vedno zahteva nekakšno »zastonjkarstvo«. Da, kulturnik mora mnogokrat narediti kaj za »boglonaj«, saj po navadi mu ni težko. Ker napisati rimo, naslikati risbico, odigrati avtorsko pesem je menda enostavno. A vedno ne gre. Po navadi vemo, komu je vredno kaj postoriti, pomagati. Vedo obrtniki in vedo umetniki. A vendar se od ustvarjalcev to »zahteva« tudi institucionalno, neformalno. Ampak od tega se ne da živeti, od pisanja ali še kašne sorodne umetniške veščine. Vsi vemo, da so le redki uspešni; akademski slikarji poučujejo, pisatelji predavajo jezik, glasbeniki se ukvarjajo z ambicijami staršev in ne z glasbeno nadarjenimi otroki v glasbenih šolah. Menda je bil Cankar celo eden od tistih zelo redkih, ki mu je to še nekako uspevalo. Pisanje mu je bilo delo. A vendar se umetnikom, tudi tistimi, ki se zavedajo, da ne morejo živeti od svojega ustvarjalnega dela, odreka te male stvari. Kako sprevržen odnos do kulture je danes, vidimo morda iz glasbene estrade. Tovrstni ustvarjalci so (na žalost) boljše plačani kot resnična umetnost. A ta glasba, ta trivialna upesnjena poezija vsakodnevnih hitov, ne bo vzgajala naših zanamcev. Morda se bomo celo spominjali kašnega hita, ostal bo v ušesih, kaj več zelo težko (ne)... »Orionov, Poletnih noči, Lastovk ...« ni več«, napisali so jih pesniki. Nove uspešnice pišejo popularni glasbeniki ... In mi se bomo bolj spominjali te popularne zvezde kot drugega resničnega umetnika. A vendar je umetnik tisti, ki smo mu bolj prisluhnili, ki je aktivno oblikoval naš kakršen koli že, recimo mu pravilen odnos do kulture. Tak relevanten širok odnos, ki meri na to, da danes spoštujemo ustvarjalnost, kreativnost. Zavedati pa se moramo, da domači sodobni umetnik, ki se nam je vtisnil v spomin, navadno ni mogel živeti od svojega umetniškega kruha. Verjamem in vem, da so si stvari v mnogočem podobne, globalno in lokalno. Kulturna politika je pravzaprav sorodna, povsod. Dejstva, ki govorijo v prid podcenjenosti kulture, so resnična, argumenti, ki jih vedno znova in znova poudarjajo kulturniki o podrejenosti kulture, imajo svojo težo. Kultura je ustanovila našo državo. Umetnost in kultura, ki je bila temeljni element oblikovanja nacionalne identitete in samozavesti zadnjih dvesto let, ne sme biti obravnava kot privesek nečemu. Velikih sosednjih in starih evropskih držav kultura ni državotvorno zaznamovala kot nas. Zakaj je to pomembno? Ker so bila dejanja kulture in kulturnikov pomembna v ključnih zgodovinskih trenutkih in prelomih. Že v Avstro-Ogrski monarhiji - od Pomladi narodov dalje, v oblikovanju identitete Slovenije od Kraljevine Jugoslavije, preko SFRJ do danes. Najbolj pa in zelo pomembno je: kulturniki so bili v prvih vrstah, ko se je oblikovala nova slovenska država, z državotvornim »novorevijaškim« programom, z aktivnim angažmajem kulturnikov v takratni politiki v prelomu devetdesetih let. Kultura je našo državo predstavila Evropi in svetu. Če kulturniške misli ne bi bilo, takšne Slovenije danes ne bi bilo. Vsi govorijo, kako se danes ne vlaga v kulturne programe, res se premalo vlaga v programe, vlaga se v tiste, ki so naravnani na programe kulturne politike. Rezi v kulturo, ki so prisotni zadnja leta, gredo na rovaš sredstev za programe. Sredstva za programe »drobijo«, zmanjšujejo, dogodki so razdrobljeni in jih je veliko ter so preveč vprašljive kakovosti. In če za konec citiram še Vinka Möderndorferja, z osrednje državne kulturniške proslave: »Svet se je spremenil samo toliko, da je človek v 21. stoletju izgubil večino težko pridobljenih pravic, izborjenih v minulem 20. stoletju. In s položajem umetnosti v družbi je enako,« je poudaril v govoru, ki ga je naslovil Dolina šentflorjanska, pozdravljena! Jaz pa se sprašujem, ali nimamo v naši dolini tudi šentflorjanskih problemov, vprašanj in dilem (morda celo kulturniških), TEŠ 6, predstavkovno stanje v Gorenju, mnogo vprašanj povezanih z vsebinami novo nastajajočih kulturnih prizorišč, recimo odra ob jezeru. In ali nimamo tam na drugem koncu doline - resnično dolino šentflorjansko (dobesedno). Ah ne, v našem delu doline je ni ... Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 11 15. februarja 2018 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Frekvenca mladih danes o tatujih Vsak četrtek ob 18. uri (ponovitev pa ob sobotah prav tako ob 18. uri) lahko na valovih Radia Velenje poslušate oddajo Frekvenca mladih, ki jo vodi Ado Buljo. Oddaja poteka v živo, v njej pa gostimo različne zanimive goste, seveda s področij, ki zanimajo mlade. Mnogokrat so to glasbeniki. Zadnji četrtek, na kulturni dan, je Ado Buljo gostil Tima in Grega iz skupine Cordura. Govorili so o prihodnosti „progresive death metala" na slovenskih tleh ter povedali nekaj nasvetov za mlade, ki se v tej smeri še uveljavljajo. Oddaja je bila zelo zanimiva, saj so povedali veliko tudi o problematiki glasbenikov na slovenski sceni. Danes bodo v oddaji Frekvenca mladih razpravljali o tatujih in tetoviranju (veseli bodo, če se boste vključili v program in povedali kakšno svojo izkušnjo ali pa samo komentar na to temo). Prihodnji četrtek bodo predstavili Mladinski center Šoštanj, 1. marca bosta z njimi novo izvoljeni predsednik in podpredsednica Mladinskega sveta Velenje, 8. marca pa bo tema bio kmetijstvo. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. ■ mz GLASBENE novice V Sanremu slavila Meta in Moro Na letošnji že 68. izdaji znamenitega festivala Sanremo sta slavila Ermal Meta in Fabrizio Moro s pesmijo Non mi avete fatto niente. S to skladbo bo dvojec predstavljal naše zahodne sosede tudi na Evroviziji maja v Lizboni. Sanremski festival je sicer trajal pet večerov, nastopajoči pa so bili tradicionalno razdelje- ni na že uveljavljene izvajalce in novince. Gledalci so vsak večer glasovali za najljubše skladbe, najboljši pa so se predstavili v sobotnem finalu. Ermal Meta je že na lanskem festivalu kot solist osvojil tretje mesto in si prislužil tudi nagrado glasbenih kritikov, sicer pa se je v kratkem času povzpel na sam vrh italijanske pop glasbe, saj se lahko od leta 2015 pohvali že s šestimi platinastimi in štirimi zlatimi albumi. Fabrizio Moro je na italijanski glasbeni sceni desetletje, v Sanremu pa je prvič nastopil leta 2007 s pesmijo Pensa, ko je postal najboljši novinec in tudi zmagovalec kritikov. Dare Kaurič predstavlja ■ •• v • knjižni prvenec Poleg udejstvovanja v matični skupini Kingston poznamo Dareta Kauriča tudi kot avtorja skladb za druge izvajalce, pa tudi kot samostojnega izvajalca. Mnogi se ga spominjajo tudi kot člana legendarne idrijske punk skupine Kuzle. V teh dneh Dare odstira tančico s še enega svojega Na kulturni dan je Ado Buljo gostil Tima Drakslerja in Grega Plambergerja iz skupine Cordura. ustvarjalnega področja. Predstavlja namreč knjigo poezij in pesmi z naslovom Z besedami in prsti. Njegov knjižni prvenec ironično--satiričnih pesmi vsebuje nekakšno the best of zbirko poezij, od prvih pesmi, objavljenih v revijah Mladina, Mlada pota, Mentor in Fontana, pa vse do zadnjih, aktualnih pesmi, zbranih v tej knjigi. Knjiga v prvem delu prinaša 69 pesmi (od tega so tri prevedene v italijanščino), v drugem pa še preko 40 fotografi' iz vseh obdobij avtorjevega javnega delovanja in zasebnega življenja. Letošnjo Emo odpira Anabel V soboto bo znanih osem finalistov, ki se bodo pomerili v boju za predstavnika Slovenije na pesmi Evrovizije. Na Emi se bo 17. februarja predstavilo 16 izva- v finalnem večeru. Znan je tudi vrstni red nastopov. Tako bo pre-dizbor odprla Anabel s skladbo Pozitiva, sledili pa ji bodo Tanja Ribič (Ljudje), KiNG FOO (Žive sanje), Ina Shai (V nebo), Indigo (Vesna), ManuElla (Glas), Mila (Svoboda), Orter (Kraljica), Lara Kadis (Zdaj sem tu), BQL (Ptica), Proper (Ukraden cvet), Nika Zorjan (Uspavanka - Lullaby), Marina Martensson (Blizu), Nuška Drašček (Ne zapusti me zdaj), Gregor Ravnik (Zdaj je čas) in Lea Sirk (Hvala, ne!). Finale bo na sporedu naslednjo soboto, 24. februarja. Izštekani Lačni Franz Skupina Lačni Franz je skoraj 40 let po ustanovitvi izdala svojo prvo akustično ploščo. Izšla je sicer pri hrvaški založbi, a v slovenski in hrvaški različici. Ploščo so v slovenščini poimenovali Nova nebesa (na Hrvaškem nosi naslov Akustična pu-sa), in čeprav je akustična, so se na njej znašli tudi električni instrumenti. Ploščo je sicer posne- večerja, Gremo v nebesa pa Nova nebesa. Na albumu je sicer deset skladb. Z novo pesmijo se predstavlja Natalija Verboten Po petih letih glasbenega premora se priljubljena pevka Natalija Verboten vrača z novim sin-glom, v katerem razkriva del svo- jalcev, ki se bodo najprej borili za vstopnico v finale. Le osem najboljših, štirje po izboru žirije in štirje po izboru gledalcev in poslušalcev, bo nastopilo tudi la precej pomlajena postava Lačnega Franza, ki jo je Zoran Pre-din okrog sebe zbral leta 2016, ko so izdali album Ladja norcev. Tudi ta je izšel v hrvaškem jeziku z naslovom Svako dobro, tradicijo dvojezičnih albumov pa Lačni Franz nadaljuje tudi z aktualno unplugged izdajo. Na albumu so predelave starih, dobro znanih skladb, ki pa so v novih preoblekah dobile tudi nekoliko drugačna imena. Tako se Vaterpolisti zdaj imenujejo Sveži vaterpolisti, Adijo pamet je po novem Gusar-ska, Zadnja večerja je Izštekana jega srca. Zadnja leta se je bolj kot glasbi posvečala družini in otrokoma, zdaj pa se ponovno vrača v nekoliko bolj zreli podobi. Po petih letih predstavlja novo skladbo z naslovom Del mojega srca, s katero nagovarja vse močne ženske, ki znajo na prvo mesto postaviti sebe. Za glasbo, besedilo in aranžma je poskrbel dvojec v sestavi Martin Štibernik in Karmen Stavec, Natalija pa je ob novem projektu svojo stilsko podobo zaupala modni kreator-ki in stilistki Jerneji P. Zhembro-vskyy. (foto: Tibor Golob) PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. FLIRRT & ORLEK - Velika budala 2. SKORBAND - Do konca 3. TAMARA GORIČANEC - Kič Flirrt predstavljajo še eno zanimivo glasbeno sodelovanje. Z legendarno skupino Orlek so posneli skladbo z naslovom Velika budala. Skladbo je seveda napisal Rok Lunaček, ki je že ob njenem nastanku imel v mislih le eno osebo za duet - Vlada Poredoša. Flirrti so Orlekom prepustili, da skladbo interpretirajo po svoje, in nastala je zanimiva fuzija dveh zasedb. .radio velenje ..com' LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Unikat - Kaj pa ti 2. Ansambel Spev - Za muziko bi dala vse 3. Gregor Avsenik & Ansambel Saša Avsenika -Spomin na Pariz 4. Ansambel Šepet - Ti znaš 5. Ansambel Blaža Hutevca - Sanjam 6. Ansambel Mladi godci - Slikar 7. Ansambel Naveza - Ko bova poročena 8. Ansambel Pogum - Spomini 9. Modrijani in Isaac Palma - Hočem le tebe 10. Slovenski zvoki - Včasih ljubezen pač mine www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO SAMUEL LUCAS Samuel Lucas se po zadnjem singlu Pesem o naju vrača z novo balado z naslovom Kot nekdaj. Glasba in aranžma sta v celoti njegovo avtorsko delo, besedilo za to pesem pa je napisal avtor številnih slovenskih uspešnic Rok Lunaček. PLAVI ORKESTAR Legendarna sarajevska skupina Plavi orkestar bo danes zvečer (v četrtek, 15. februarja) v okviru turneje Everblue nastopila ne velikem koncertu v ljubljanskih Stožicah. Koncert bodo tudi posneli, posnetke pa uporabili na prvem »živem« albumu skupine. NUŠA DERENDA Priljubljena pevka Nuša Derenda ob 20-letnici svoje bogate glasbene kariere s Simfoniki RTV Slovenija pripravlja čaroben koncert. Koncert bo 17. marca, na odru Cankarjevega doma v Ljubljani pa se ji bodo pridružili različni gostje, ki pa jih pevka zaenkrat še skriva. MIA ŽNIDARIČ Mia Žnidarič predstavlja svoj novi album Z dotikom, s katerim zaznamuje tudi trideseto obletnico svoje kariere. To je že njena štirinajsta plošča, posnela jo je v nemškem Kol-nu, producent in aranžer pa je bil Steve Klink. Album sicer na enem mestu združuje vso raznolikost njene glasbene kariere. GIBONNI Priljubljeni hrvaški glasbenik bo letos nastopil na tradicionalni prireditvi ob dnevu žena v velenjski Rdeči dvorani. Koncert bo 16. marca, poleg Gibonnija pa bo nastopil tudi operni trio Eroika Aromatika. Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 12 a a Medtem ko so v slovenski pre-^^ stolnici umetniki in kulturniki ob slovenskem kulturnem prazniku protestirali, so v Velenju žurirali. Najprej ob glasbi odlične skupine Hiš'n bend, nekaj časa pa tudi ob nastopu še enega hišnega benda, sestavljenega iz zaposlenih na Festivalu Velenje. To, da so bili nekateri oblečeni v črno, ni bilo povezano s protestom. Kako pa so zveneli? Prvi bolje kot drugi, so bili pa drugi bolj zabavni. Skupščina novoustanovljenega kluba arhitektov SAŠA regije je šla že h koncu, ko je član Gregor Go-jevic udeležencem skupščine 'nalil čistega vina'. »Kako se na to nisem spomnil že prej? Ob kozarčku rujnega se razveže jezik, debata lažje steče, tudi bolj plemenita zna biti,« je komentiral ob strežbi. Debata pa je bila že pred tem taka. Skupščina je bila le prva. Na takih pa so običajno vsi polni vneme. ■ _ _ ZANIMIVOSTI Na pustovanju v Riu 1,5 milijona obiskovalcev Čeprav so domače pustne po-vorke veselje mnogih, je treba priznati, da si za nas nepredstavljivo pustno zabavo vsako leto znova privoščijo v Riu de Jane-iru. Tokrat je kralj karnevala Momo, ki je od župana mesta (podobno kot pri nas) prevzel ključ in s tem mestno oblast, na kar- Razkrita ljubezenska skrivnost iz zgodovine Škatlice, ohranjene iz preteklosti, so vselej zanimive. Kurator londonske galerija Wallace Col-letction pa je dokazal, da lahko tudi odstirajo nove vidike pogleda na preteklost. S pritiskom na spodnji del škatlice iz 18. stoletja je namreč Colletction spro- žil mehanizem, ki je razkril »intimna portreta« francoskega filozofa Voltaira in njegove poročene ljubice Emilie du Chatelet. Skrivnostna slika do zdaj ni bila poznana. Strokovnjaki ugibajo, da sta bila portreta vstavljena več desetletij po izdelavi. Zgodovinarji pripovedujejo, da je imel Voltaire 39 let, ko se je leta 1733 zapletel z 12 let mlajšo aristokra-tinjo. Njuno razmerje je končal leta 1745. Pametna očala Prejšnji teden so javnosti predstavili Intelova minimalistična pametna očala vaunt, ki se bistveno razlikujejo od Googlove-ga glassa in Snapchatovih očal za fotografiranje, a jim hkrati 400 x 150 pik. Ker sliko projicira v mrežnico, je ta vselej ostra, tudi za tiste, ki imajo težave z vidom. Ključne operacije za delovanje očal potekajo prek telefona. Toda čeprav očala že delujejo, so načeloma še vedno v zelo zgodnji razvojni fazi, končne različice pa bi lahko vključevale tudi prepoznavanje glasu. Poročna torta za milijon evrov Slavna britanska oblikovalka Debbie Wingham, ki se ukvarja tako z modnim oblikovanjem kot oblikovanjem in izdelavo tort, je za poročni sejem v Dubaju izdelala prav posebno mojstrovino: poročno torto v podobi arabske neveste, okrašeno z diamanti. Torta je nastajala več kot deset dni in tehta več kot sto kilogramov. Zanjo so med drugim porabili tisoč jajc in 25 kilogramov čokolade, 50 kilogramov fondana, okrašena pa je s pet tisoč užitnimi cvetovi. Vrednost torte je ocenjena na milijon evrov, a ne le zaradi težkega dela, temveč tudi zaradi petih trikaratnih diamantov, s katerimi je okrašeno nevestino naglavno okrasje (vsak od njih je vreden okoli 163 tisoč evrov). Potiskali so letalo Družbena omrežja so pred kratkim preplavile fotografije, na katerih okoli dvajset ljudi po letališki stezi potiska komercialno nevalu skupno sprejel 1,5 milijona obiskovalcev iz Brazilije in tujine. Številni so se udeležili le uličnih zabav, saj je bilo na sam-bodromu prostora le za 72 tisoč ljudi. Na njem so se tako tudi letos v plesanju sambe pomerile številne plesne šole. Za varnost med praznovanji je skrbelo 17.110 pripadnikov varnostnih sil, samo v okolici sambodroma pa jih je bilo skoraj 800. Ti r a ^ uspeva ohraniti ključne zmogljivosti pametnih očal. Očala vaunt so na pogled zelo preprosta in so z namenom podobna običajnim očalom s širokimi okvirji. Tehtajo 50 gramov, tudi ko nekdo z njimi uporablja pametne storitve, pa težko opazimo, da se dogaja kaj neobičajnega. Uporabniku podatke namreč posredujejo s pomočjo zelo šibkega laserja, ki od stekla očal neposredno v oko projicira sliko z ločljivostjo letalo indonezijske letalske družbe Garuda Indonesia. Predstavniki omenjene letalske družbe so potrdili, da je fotografija pristna, a so zanikali, da bi morali letalo potiskati potniki ali da je bil razlog okvara letala. Kot so pojasnili, je šlo za situacijo, ko niso imeli servisnega vozila, ki bi letalo spet potisnilo na izhodiščno točko vzleta. »Ker servisnega vozila ni bilo na voljo, so letalo pomagali potiskati tehniki in zaposleni na letališču,« so povedali predstavniki. 15. februarja 2018 frkanje » Levo & desno « Stavki in stavke Če nobena od pogajalskih strani noče izreči pričakovanega stavka, ne more slediti nič kaj drugega kot - stavka. Prepoved Maskam je vstop v mnoge ustanove prepovedan. Čudno. Razni dvoličneži pa lahko vstopajo v mnoge najvišje organe. Vsak po svoje Po pustu pusta pokopljemo. Po prazniku kulture pa bi morali kulturo oživiti. Uspel preizkus Prešernov dan je bil tudi poskusni dan. Trgovine so bile po nedavnem dogovoru prvič zaprte. Tokrat so vsaj trgovci pokazali enotnost. Drug za drugim Letos sta si pust in valentinovo sledila tesno drug za drugim. Nekateri možje in zaljubljenci so si komaj menjali maske. Vitkost Nekateri na veliko razlagajo uspešnost našega projekta oziroma »linije« o vitki državi. A malo o tem, da smo državljani že nekaj časa vse bolj vitki. Ne le zaradi skrbi za vitko postavo. Zidarji Ob oživljanju gospodarstva je vse bolj živahna tudi gradnja. Projektov novih gradenj ne manjka, menda celo ne denarja, pojavlja se le vprašanje, kdo bo zidal. Zanimanje za poklic zidarja je še vedno majhno. Še tisti, ki so, bi zidali na tujem. Tudi tujcem, ki prihajajo k nam, je Slovenija le odskočna deska. »Počutje« Tudi občani Velenja lahko predlagajo, kako naj bi uredili zelenico okoli Titovega spomenika. Mnogi pravijo, da jo je treba urediti tako, da se bo na njej »Tito dobro počutil«. A nekateri Velenjčani se ne glede na ureditev očitno ne bodo. Opozorila Policisti opozarjajo, da moramo biti v teh mračnih dnevih čim bolj vidni. A veliko je še takih, ki ne bi imeli radi, da jih opazijo. Govorilnice Kljub raznim preventivnim in tudi represivnim akcijam so mnogi avtomobili še vedno prave telefonske govorilnice. Ampak nevarne. Naš čas, 22. 2. 2018, barve: CM K, stran 13 22. februarja 2018 POGOVOR MLADI 13 Po predstavitvah na vrsti odločitev Na šolah Šolskega centra Velenje obisk na informativnih dnevih podoben lanskemu -Večje zanimanje za tehniške programe - Rok prijave 5. april Šole velenjskega Šolskega centra so se na informativne dneve vestno pripravile, udeležencem pa so pokazali tudi pogoje izobraževanja v sodobno opremljenih specializiranih učilnicah na Medpodjetniškem izobraževalnem centru Tatjana Podgoršek Eno od pomembnejših dogajanj minulega petka in sobote so bili informativni dnevi. Na njih so se imeli bodoči dijaki in študenti priložnost seznaniti s programi na srednjih šolah in fakultetah, lahko so si ogledali prostore, se pozanimali o podrobnostih srednješolskih in študijskih programov, o vpisnih pogojih, možnosti nadaljevanja izobraževanja. Fakultete letos razpisujejo več kot 18.480 mest, srednje šole pa 23.644. Med njimi so tudi izobraževalne ustanove v Velenju, in sicer šole Šolskega centra Velenje (ŠCV), na katerih letos razpisujejo 632 mest v 22 različnih srednješolskih programih (kar je več v primerjavi z lani zaradi novega programa), na Visoki šoli za varstvo okolja ter Fakulteti za energetiko pa toliko kot lani. Po predstavitvah in pridobitvi potrebnih informacij bodo sedaj na vrsti odločitve oziroma iskanje odgovorov na vprašanje izbrati tisto, kar me veseli, ali tisto, kar bo najprimernejše za trg dela, kar mi bo zagotovilo tudi delovno mesto. Pri izbiri je pomemben interes dijaka ali študenta oziroma, kot nam je dejala ena od bodočih dijakinj na informativnem dnevu na ŠCV: »Svetujem vrstnikom, ki se še niso odločili za nadaljnjo izobraževalno pot, naj izberejo tisto, kar jih veseli, ker bodo tako raje hodili v šolo in se tudi učili.« Pri odločitvi bodo ravnali še bolj modro, če bodo poklicne želje prilagodili svojim zmožnostim. Zgolj upoštevanje trga dela ni najbolj racionalno, saj potreb ni mogoče napovedati za toliko časa naprej. Obisk primerljiv z lanskim Na šolah ŠCV so bili - po zagotovilih Gabrijele Fidler, šolske svetovalne delavke na velenjski gimnaziji - z obiskom na informativnih dnevih zadovoljni, saj je primerljiv z lanskim. Večji obisk so zabeležili na Strojni šoli, kar pripisujejo novemu programu strojni mehanik, ki ga bodo na šoli izvajali tudi po vajeniškem sistemu. Pri predstavitvi programa so aktivno sodelovali tudi delodajalci regije Saša, ki zaposlujejo kadre iz strojništva. Več kot lani je bilo zanimanja še za programe nižjega poklicnega izobraževanja na Šoli za storitvene dejavnosti, na Elektro in računalniški šoli pa za tehnika računalništva, elektrotehnika in mehatronika, slabše za elektri-karja. Udeležence informativnih dni na Rudarski šoli in šoli za varstvo okolja pa sta najbolj zanimala poklic geostrojnik rudar in geotehnik, med gimnazijskimi programi športni oddelek ter glasbena smer umetniške gimnazije. »Veliko učencev in staršev je na Medpodjetniškem izobraževalnem centru ŠCV obiskalo predstavitve vseh programov tehniških šol. Je pa anketa pokazala, da vsi bodoči dijaki še niso odločeni, kateri program je zanje pravi.« Kot je še dodala Fidlerje-va, so med udeleženci informativnih dnevov zaznali več osmo-šolcev in tudi že sedmošolcev. Pomembnejši datumi Bodoči dijaki so na informativnih dnevih izvedeli tudi nekatere pomembnejše datume, povezane s prijavo v izbrani program. 5. marec je rok za dodajo prijave Mnenja nekaterih udeležencev informativnih dni na ŠCV Neža Slatinšek iz Velenja se je udeležila informativnega dne skupaj s staršema na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje z že dokaj oblikovano odločitvijo: »Zanima me program ekonomski tehnik. Čeprav sem pridobila informacije, ki me zanimajo, imam za premislek in tehtno končno odločitev še malo časa. Moram priznati, da prevelikih pričakovanj na novem delu življenjske poti nimam, želim pa si biti uspešna. Čaka me vrsta izzivov in upam, da jim bom kos. Pri usmeritvi za bodoči poklic sta mi sicer pomagala tudi starša, vendar se bom na koncu odločila na osnovi lastnega mnenja.« Tudi Urbana Lenoška iz Šmartnega ob Paki sta na informativnem dnevu na Medpodjetniškem izobraževalnem centru spremljala starša, ki sta se med drugim želela sama prepričati, ali je Medpodjetniški izobraževalni center res most med izobraževanjem in gospodarstvom, kar trdijo nekateri. Za razliko od Neže se Urban še ni odločil, kaj bi počel v nadaljnjem življenju. »Zanimata me programa oblikovalec kovin -orodjar in mehatronik operater. Dijak katerega bom, se bom odločil, ko bom pridobil vse informacije. Moja izbira ne bo odvisna le od tega, ali mi bosta po končanem šolanju zagotovila tudi delovno mesto, ampak da me veselita, sta zanimiva in ne nazadnje tudi oba iskana na trgu dela. » Gal Muršič, devetošolec iz Velenja, se je udeležil informativnega dne na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja. »Pri meni dvomov, kje bom nadaljeval izobraževanje, ni. Odločil sem se za rudarski poklic, natančneje - za program geotehnik. Razlogov je bilo več: poklic mi je všeč, prakso imam zagotovljeno, prav tako štipendijo in delovno mesto. Poklic pa ni vezan samo na delo na Premogovniku Velenje, ampak je izbira zelo široka. Na informativnem dnevu so me bolj zanimale informacije, kdaj se začne praksa, kako poteka in podobno. Želim si le, da bo vse potekalo kot mora in da bom uspešen na poti do zastavljenega cilja.« za preizkus nadarjenosti in za oddajo dokumentacije za športni oddelek gimnazije, 17. marca jih čaka preizkus nadarjenosti. 5. aprila je rok za oddajo prijave za vse programe, 25. april pa za prenos prijav iz enega v drug program ne glede na število prispelih vlog. Na Višji strokovni šoli ŠCV, na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje ter na Fakulteti za energetiko Univerze Maribor, ki ima dislocirano enoto v Velenju, so povedali, da je bil tudi pri njih obisk primerljiv z lanskim. ■ ■ Zimske počitnice bodo kratkočasne Od 26. februarja do 2. marca bodo osnovnošolci in dijaki »odložili« šolske obveznosti - Počitniški programi ponujajo zabavo, kreativnost in športno aktivnost Velenje, 12. februarja - Dober teden pred začetkom letošnjih enotedenskih zimskih počitnic smo preverili, kako jih bodo lahko preživeli osnovnošolci, ki bodo ostali doma. Organizatorji si želijo, da se za določene programe otroci prijavijo, saj tako lažje načrtujejo aktivnosti. Veseli pa bodo tudi, če s prijavami ne bodo čakali do zadnjega dne. Možnosti, da počitnic ne bodo preživeli z mobilnimi telefoni v rokah in pred računalniki, bo tudi letos veliko. Adijo šola, živijo šport Za tiste, ki si dneve radi obogatijo s športno dejavnostjo, bodo v sodelovanju s športnimi društvi in klubi poskrbeli na Športni zvezi Velenje. Od ponedeljka, 26. februarja, do petka, 2. marca, vabijo v Rdečo dvorano, kjer lahko počitnikarji prosti čas izkoristijo v šoli nogometa za otroke vseh starosti. Potekala bo od 11.30 do 13.30. Na strelišču Strelskega društva Mrož bodo lahko streljali z zračno puško od 10. do 12. ure. Velenjski pokriti bazen bo med 10.00 in 11.30 poskrbel, da bodo z otroki tudi vaditelji, zato takrat vabijo otroke od 1. do 4. razreda, med 12.00 in 13.30 pa starejše. Vstopnina bo le 1 evro. Za osnovnošolce pa pripravljajo tudi Zimski tabor Zmaga Kuštrina. Ta bo od ponedeljka do petka potekal med 8. in 15.30, udeleženci pa bodo spoznavali različne športne aktivnosti, ki bodo potekale v Rdeči dvorani, na bazenu in na drsališču v Sončnem Parku. Objave so obvezne, zbirajo jih na Športni zvezi. Udeleženci bodo prispevali 20 evrov. Organizirali pa bodo tudi tečaj smučanja in deskanja na Golteh. Juhuhu, počitnice so (skoraj) tu! Pestre počitniške programe bodo pripravili tudi v Centru za družine Harmonija, ki deluje pod okriljem Društva Novus. Prijave so obvezne, vse aktivno- sti pa bodo brezplačne. V okviru počitniškega programa bodo od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro v njihovih prostorih (Stavba Farmin) potekale številne aktivnosti za otroke. Pripravili bodo različne igre na prostem, na toplem pa bodo lahko igrali družabne igre in ustvarjali v poučnih in računalniških delavnicah. Aktivnosti so primerne predvsem za otroke od 1. do 6. razreda osnovne šole, lahko pa se jim pridružijo tudi malo mlajši ali malo starejši otroci. Počitniški živ žav v vili Rožle Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je pripravila pester in za udeležence brezplačen program. V vili Rožle bodo poskrbeli za ustvarjalnost in kratkočasje. Počitniški živ žav se bo začel ob 10. uri, do 13. ure pa se bo do- gajalo več stvari hkrati. Ves teden med 10.30 in 12.30 bo tekla gledališka delavnica. V Gledališču za poredne mulč-ke bo igralec, lutkar in moderator Boštjan Oder udeležence naučil veščin javnega nastopanja in igre, v petek pa bodo pripravili tudi zaključno produkcijo. Delavnica je brezplačna, primerna pa je za starejše od 10 let. Da bodo lažje organizirali delo v njej, zbirajo prijave po telefonu 03/897 75 40 ali elektronski pošti (mzpm.velenje@vilarozle.si). Prijave pa zbirajo tudi za dve zanimivi delavnici, ki jih bo vodila vizažistka in maskerka Barbara Hren. V sredo med 10.30 in 12.30 bo pripravila delavnico poslikave telesa (body painting) za starejše od 10 let. Naslednji dan, v četrtek, pa bo pripravila delavnico, primerno za vse starosti. S pomočjo posebnih šablon bodo otroci lahko ustvarjali začasne »tatuje«. Prijave pa niso potrebne v ponedeljek, ko bodo med 10.30 in 12.30 pod vodstvom Marjete Jedlovčnik pripravili delavnico Lonček, kuhaj! Torkovo dopoldne bodo posvetili likovni umetnosti, udeležence bo vodila likovna pedagoginja Katarina Aman. Petkovo dopoldne bodo posvetili učenju lepega pisanja (kaligrafije). Pod vodstvom Renate Šincek bodo izdelovali tudi majhna darilca, primerna tudi za praznik žena. Čestitke mamicam, babicam, tetam ... bodo napisali z novo pridobljeno veščino lepopisja. ■ Bojana Špegel Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 15. februarja 2018 Večji prostori, več dejavnosti V Mercatorjevem centru v Velenju drugi, večji prostori za dejavnost v okviru Zlate mreže - Tu tudi sedež projekta Prostofer Tatjana Podgoršek Velenje, 7. februarja - V Mercatorjevem centru v Velenju je v okviru Zlate mreže odprl vrata večji Zlati kotiček, namenjen spodbujanju ustvarjalnosti, medsebojnemu druženju starejše generacije s pridihom medgene-racijskega sodelovanja. Tudi v njem koordinira program aktivnosti Društvo upokojencev Velenje, dopolnjujejo pa ga še društva upokojencev Šalek, Vinska Gora, Gorenje Velenje ter društva: bolnikov z osteoporozo Šaleške doline, za harmonijo življenja, Vid - vseživljenjsko izobraževalno društvo Velenje, Invalid - trov zlasti za razstave in večja predavanja premalo. Zaprosili so Mercator za večje prostore in jih dobili le nekoliko stran od obstoječih v brezplačen najem. Sedaj imajo na voljo 89 kvadratnih metrov velik kotiček. Večje površine jim bodo omogočile še več dejavnosti, organizacijo več delavnic, primernejše prostore za razstave in predavanja. »V njem bo imel sedež tudi projekt Prostofer. Napovedovali smo ga lani, letos pa je tik pred izvedbo. Mestna občina Velenje je že naročila električni avtomobil, prihodnji mesec naj bi ga tudi dobila. Vozilo bo na voljo starejšim občanom, ki nima- Novo pridobitev za starejše v Velenju je pozdravila podžupa-nja Mestne občine Velenje Breda Kolar. Med drugim je dejala, da so poleg druženja večji prostori zagotovo priložnost za pestro in koristno preživljanje prostega časa starejših ter prikaz njihovih spretnosti in sposobnosti. Na vprašanje, kako so bile dejavnosti in možnosti za koristno preživljaje časa za medsebojne oblike druženja starejših v tukajšnjem okolju v prvem Zlatem kotičku izkoriščene doslej, je Črt Urbašek odgovoril: »Pričakovali smo, da bodo bolje, kot so bile. Menim, da je osnovni društvo gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Konovo. Črt Urbašek, predsednik velenjskega društva upokojencev, je pojasnil, da so pred dobrim letom dni v sodelovanju z Zlato mrežo in Mercatorjem že uredili prostor, v katerem so se lahko upokojenci družili ob raznih družabnih igrah, na delavnicah, predavanjih, na otvoritvi razstav del starejših, a so sčasoma spoznali, da je 44 kvadratnih me- jo možnosti svojega prevoza za kontrolne preglede v bolnišnicah v Celju, Slovenj Gradcu in Topolšici ter velenjskem zdravstvenem domu. To ne bo taksi služba, ampak bo treba za takšen prevoz poklicati na 080 10 10 in se naročiti. Ob klicu bodo naročniki tudi izvedeli, ali bo vozilo takrat, ko ga bodo potrebovali, na voljo ali ne. Voznike prostovoljce bomo zagotovili v društvih.« Z otvoritve večjega Zlatega kotička, v katerem bo imel svoj sedež tudi projekt Prostofer. razlog dejstvo, da se vsi ukvarjamo z vsem in s tem skačemo v zelje drug drugemu.« Zaradi pomanjkanja prostovoljcev bo Zlati kotiček v Mercatorjevem centru v Velenju odprt ob ponedeljkih, četrtkih in petkih. Vanj pa vabijo čim več starejših, da pokažejo svojo ustvarjalnost in preživijo prijetne urice v družbi svojih vrstnikov. Velenjski SD danes v Šaleku Velenje, 15. februarja - Svetniška skupina velenjskih Socialnih demokratov nadaljuje z obiski krajevnih skupnosti, kjer gradijo koalicijo z občani. Včeraj so pripravili razgovor o razvojnih možnostih in priložnostih ter problematiki v Krajevni skupnosti Gorica, danes pa se bodo srečali s krajani Šaleka. Razgovor bo ob 18. uri v tamkajšnjem domu krajanov. Na njem bodo sodelovali Bojan Kontič, Peter Dermol, Jan Škoberne in Andreja Katič ter nosilcih posameznih razvojnih področij v MO Velenje. a bš Obletnica je praznovanje ljubezni, zaupanja in strpnosti. Iskrene čestitke jini brilijantni poroki, 60 let skupnega življenja. Hčere Tanika, Bojka in Helena z družinami Podvig - v letu in pol obnovili 37 kilometrov cest Za letos jih ostaja še sedem kilometrov - Dela bo koncesionar, podjetje Andreje, nadaljeval takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale \1 -t -' ■ V,"- .■/■. Na odseku Petkovnik-Vejs-Mlakar '--^'Jt:^ v Florjanu dela pri širitvi ceste in postavitvi opornih zidov že potekajo. Milena Krstič - Planine Šoštanj, 1. februarja - Pred dvema letoma, maja, je Občina Šoštanj s podjetjem Andrejc sklenila koncesijsko pogodbo v trajanju petnajstih let za redno in investicijsko vzdrževanje občinskih lokalnih cest. Razdeljena je v dva dela. Prvi del je naložbeno vzdrževanje, po katerem mora izvajalec na območju občine v dveh letih za 15,5 milijona evrov obnoviti 44 kilometrov cest. Kot zdaj kaže, mu bo to v celoti in do roka tudi uspelo. Lani jih je prehitelo vreme V letu in pol je obnovil že 37 kilometrov cest, za letos mu jih ostaja še sedem kilometrov. Kdaj bo dela nadaljeval, je odvisno od vremenskih razmer. »Ostaja še nekaj nedokončanih iz lanskega leta, ker je izvajalca prehitelo vreme. Tako so ga zim- Skupaj z direktorjem podjetja Andrejc Mirkom Andrejcem smo si dve lokaciji ogledali. Na preizkušnji razumevanje krajanov »Zavedamo se, da je bilo v času obnov na območju občine kar nekaj zapor cest. Zaradi tega sta bila na preizkušnji tudi potrpežljivost in razumevanje občanov. Verjamemo pa, da bodo uspešno > Anžejeva: »Koncesijsko pogodbo smo pripravljali dve leti in jo temeljito pripravili, zato danes nimamo težav z izvajanjem.« ske razmere prehitele in ustavile dela na cesti v Belih Vodah, kjer je del ceste že preplastil, preostalo delo pa bo nadaljeval, ko bo vreme to dovoljevalo. Pričakovati je, da marca, a natančno se ne da napovedati, ker Bele Vode ležijo visoko, zima pride Marija Anžej: »Uspešno zaključena dela bodo odtehtala nevšečnosti zaradi številnih zapor.« tja prej in se tudi kasneje poslovi kot v dolini,« pravi Marija Anžej, višja svetovalka za vlaganja in projekte v upravi Občine Šoštanj. Poleg tega odseka v Belih Vodah bodo letos potekala dela na cesti Topolšica-Lom-Bele Vode, v Florjanu na odseku Pet-kovnik-Punček-Pohrastnik, v Lokovici proti občini Šmartno ob Paki in v Gaberkah odsek ceste Stanovšek. > Delali so s svojo mehanizacijo, edini stroj, ki je bil najet, je bila freza. zaključena dela in boljša kakovost cest odtehtala te začasne zapore. Koncesionar se trudil izvajati dela tako, da so bile zapore cest minimalne in obvozi urejeni. To od njega pričakujemo tudi letos.« Sproti so se dogovarjali tudi za šolske prevoze in jih prilagajali situacijam. »Tudi kadar je bilo treba zaradi kakšne nujne pomoči kje cesto odpreti, ni bilo težav.« ■ Cela frata prerezanih gum Sedemintrideset kilometrov cest obnoviti v letu in pol je podvig. Sploh, ker je šlo pri tem za različne faze, od preplastitev do celovitih sanacij, do del, ki so terjali izkope, nasipe, postaviti je bilo treba ogromno opornih zidov. Da so uspeli, se jim je moralo pokriti vse. Izjemnega pomena pri takih projektih je organizacija, vse mora biti usklajeno, od nabav do asfaltnih baz. Vse to pa je odveč, ko se vmes zgodi kak nepredviden dogodek. O enem, ki je poleg zastojev povzročil tudi velike stroške, ko jim je nekdo na cesti Gaber-ke-Ravne uničil šestnajst pnevmatik, Andrejc pripoveduje: »Na to nisi pripravljen, vendar se je tudi na take stvari treba hitro odzvati. Bilo je na soboto, ko me kličejo fantje - greder je na tleh, gume so prazne. Naj jih napumpa, sem rekel. Kliče spet, da ne gre, ker sta dve prerezani. Čez petnajst minut kliče spet, češ da je tudi valjar na tleh, ker so gume prazne, eno uro kasneje pa spet, da je s traktorjem enako. Na celi frati, vse od domačije Laznik do Cvenka, je bilo vse prerezano.« Takrat se mu ni smejalo. Zdaj pa se mu, ko si ogleduje, koliko je bilo narejenega. Še bolj pa se mu bo, je bil odkrit, potem ko bo vse končano. Takrat si bo pošteno oddahnil. a ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 15 15. februarja 2018 «»SÜAS BISERI, POROKA 15 *f BISERI maturantskega plesa 2018 Očetje, stavite na prave kombinacije Imate občutek, da se je moškim lažje obleči za svečane priložnosti? Običajno je to res, če pa želijo pritegniti vsaj malo pozornosti, se morajo ravno tako potruditi, pravita naši modni strokovnjakinji. Danes sta pripravili nasvete za očete maturantk in maturantov. Je že res, da obleka ne naredi človeka, ampak slabo ukrojena, prevelika, preozka in pomeč-kana moška obleka nikomur ne pristaja. Tudi med moškimi najdemo raznovrstne sadeže: ja- bolka, banane, hruške ... Ne, ne bomo govorili o hrani, temveč o moških postavah. Jabolko: običajno je poudarjen trebuh, tanjše noge in nedefinirana ramena. Trebuh lahko optično prikrijemo z daljšim gornjim delom in ožjim spodnjim. Tako se bosta zgornji in spodnji del povezala. Izbirajte > Moški s stilom je vedno videti samozavesten in miren. barve majhnih kontrastov, da boste poenotili silhueto telesa. Vertikalne črte podaljšajo in ustvarijo videz vitkosti ter optično zmanjšajo trebuh. Obleka naj bo klasičnega kroja, brez poudarjenih všitkov, daljšega kroja z dvorednim zapiranjem, hlačnice naj bodo ožje kot običajno. Srajca naj ima zašiljen ovratnik. Hruška: ozka ramena, širši boki, močnejša stegna in zadnjica. Tej obliki najbolje stojijo telirani in daljši suknjiči z dvojnim razporkom na zadnji strani, ki optično zmanjšajo zadnjico. Puloverji morajo biti na V-izrez, hlače se na spodnjem delu ožajo. Majhnost: pazite na dolžino suknjiča in hlač, prekratek suknjič vas bo prepolovil, predolg pa skrajšal noge. Ramena morajo biti podložena (kockasta), hlače ožje kot običajno. Pazite, da obleka ne bo imela dvore-dnega zapiranja in poklopcev na žepih. Čevlji naj bodo na vezalke. Višina: ja, tudi vi imate težave. Vse vam je prekratko. Za vas je priporočljiva klasična obleka in suknjič, ki ne sme biti teliran in ima visoko zapiranje. Hlače so klasičnega, ravnega kroja z zavihki na koncu hlačnic, ki vas bodo optično zmanjšali. Ovratnik na srajci naj bo razmaknjen. Izogibajte se čevljem na konico. Pa še to: formalna moška obleka je tradicionalno temno mo- dre, sive ali črne barve. Blago obleke naj bo zelo kakovostno, brez vzorca in oz. le s tankimi črtami. Poznamo tri vrste krojev: ameriškega (to je klasičen, srednje teliran suknjič z razpor-kom in nepodloženimi rameni), evropskega (ramenski del je širši, suknjič nima razporka) in an- gleški kroj (širša ramena, poudarjen pas z dvema stranskima razporkoma). Če želite kombinirati tri črtaste vzorce, se ravnajte po načelu od ožjega proti širšemu. Torej, srajca naj ima najožje črte, suknjič neko vmesno vrednost in kravata najširše. Če ne veste, kako nositi dve vrsti črt in karo, bo najbolj varno, če bodo črte v dveh velikostih, karo pa naj ustreza širšim. Pazite na širino ramen, dolžino rokavov in dolžino suknjiča. Srajca naj bo bombažna, bele ali v svetlejših odtenkih modre in bež barve. Manšete srajce morajo gledati izpod rokava suknjiča od 2 cm do 4 cm. Kratek rokav ne sodi pod moško obleko! Kričeče barve pustite za bend, ki igra na odru. Kravata ni obvezna, če pa ste se zanjo le odločili, potem pazite, da sega le do sponke na pasu. Z daljšo ali krajšo boste dajali videz nemarnosti. Če se boste odločili za kombinacijo srajce s črtastim vzorcem in kravate s pikami, potem poskrbite, da bosta vzorca vsebovala vsaj eno sorodno barvo. Pas naj bo usnjen, usklajen z barvo čevljev in obleke. Velike zaponke (z znanimi brendi) pustite doma. Čevlji morajo biti usnjeni, z vezalkami in zloščeni! Pod- plat naj bo tanek in usnjen. Odsvetujeva vam debele gumijaste podplate, ker boste v njih delovali nerodno. Nogavice morajo obvezno segati do kolen. Bodite mladostno navihani in si privoščite barvne, vzorčaste nogavice, s katerimi boste pri mizi oz. pod njo izstopali. Vaš modni dodatek naj bo samo klasična ura s številčnico in poročni prstan. a Petra Meh in Jelena Ideje za usodni »da« Če je to leto »vajino«, potem sta lahko na že 3. poročnem sejmu spoznavala letošnje trende in zbirala koristne nasvete, ki so jih predstavili številni ponudniki najrazličnejših storitev, nepogrešljivih na poroki Vila Bianca, 3. in 4. februar - Vabila, lokacija poročnega obreda in svatbe, prstana, šopek, obleke, frizura, glasba, prvi ples mladoporočencev, pogostitev, torta, poročno potovanje - na kaj vse morata misliti bodoča ženin in nevesta! Da bi poročni par, priče, starši in drugi svatje na enem mestu dobili čim več idej in ponudb za to, da bo poročni dan vsem ostal v najlepšem spominu, je Zavod za turizem Šaleške doline v vili Bian-ci priredil že 3. poročni sejem nega obraza, da se koža sčisti. Tudi na ten je treba misliti dovolj zgodaj in obiskati solarij. Teden dni pred poroko je čas za depilacijo, nato pa še za urejanje nohtov, ki morajo biti diskretni, da ne zasenčijo prstana. Primerne so kožne barve, francoska manikura, kristalčki in skromnejše poslikave. Ženini so na frizerskem stolu lahko celo bolj zahtevni kot neveste. Velikokrat si privoščijo masažo lasišča in si poleg frizure uredijo tudi brado. Neveste si pogosto dajo narediti Okusita »DA«. Kaj smo o letošnjih trendih izvedeli med oblikovalci nakita, vizažisti, fotografi, gostinci in drugimi ponudniki (poročnih) storitev predvsem iz lokalnega okolja? Obiski lepotnega salona se navadno začnejo že nekaj tednov pred poroko. Prva je temeljita va poročnih oblek, neveste pa posegajo tudi po drugih barvah. Sicer pa je najpomembneje, da tako nevesta kot gostje poroke izberejo sebi primerno in udobno obleko, da jim bo lepo pristajala in bodo lahko sproščeni. Poročni prstani že dolgo niso več le skromen zlat obroček, ampak modni dodatek najrazličnejših barv in oblik. Klasični pr- kodre in druge efekte, a ti hitro upadejo, zato so bolj praktične spete frizure, ki se tudi ne bodo zlahka razmršile. Bolj kot kostimi so v modi obleke, prej krajše kot daljše, da so bolj praktične. Aktualne so čipke, volančki in šifon. Bela je še vedno najbolj popularna bar- stani iz belega zlata in različnih kombinacij so še vedno najbolj popularni, vrača pa se trend rumenega zlata. Poročno dvorano in gostišča lahko poleg cvetja krasijo tudi drugi dekorativni elementi, kot so baloni. Še vedno je moderen vintage stil ter kombinacije z lesom in čipkami. V barvni paleti bodo letos prevladovali pastelni odtenki s skromnimi dodatki udarnih barv, predvsem temno vijoličnih. Letošnji trendi poročnih tort pa namigujejo na torte v pastelnih odtenkih z dodatki svilenih trakov, svežega cvetja in perl. Ker so vedno bolj priljubljene bolj sproščene poroke na prostem, je vse več povpraševanja po cateringu. V Velenju je med najbolj zanimivimi lokacijami Restavracija Jezero, ki z okolico Velenjskega jezera nudi romantično kuliso, mladoporočenca pa se lahko tudi zapeljeta s pletno. Tudi na prvi ples se morata ženin in nevesta pripraviti, če na plesišču še nista tako usklajena kot sicer. Veliko parov začne s klasičnim plesom, ki ga preseka z bolj odštekanimi koraki. Tisti, ki vse slavje zabeležijo, pa so fotografi, ki vse pogosteje spremljajo celotno dogajanje od priprav do obreda in zabave. Trend je, da je fotograf opazovalec, ki dokumentira tudi tiste trenutke, ki jih drugi spregledajo, ne le portretira poročni par in goste. Pred izbiro fotografa pa je dobro pregledati njegove fotografije in spoznati njegov slog obdelave fotografij, saj je od tega odvisno, kak bo končni izdelek. a Tina Felicijan Tina in Tilen se bosta poročila konec avgusta. Na poročni sejem sta prišla preverit ponudbo in poiskati ideje, kako si lahko poročni dan naredita kar se da poseben. »Želiva si čim bolj preprosto, naravno poroko s čim manj kiča. Čim več bi rada postorila sama. Da se skupaj pripravljava, nama veliko pomeni. Želiva si, da bi si vse uredila po svoje, sva pa pripravljena na kompromise, saj veva, da tudi staršem in drugim povabljencem ta dogodek veliko pomeni.« Nina in Peter sta prostore za obred in svatbo že izbrala, saj bo pozno poleti in zgodaj jeseni, ko se bosta poročila tudi sama, veliko parov stopilo pred oltar, zato sta morala zgodaj začeti priprave. »Imela bova klasično poroko, bolj preprosto in sproščeno, bova pa poskrbela za posebne detajle. Sama bova izdelala vabila in naprsne šopke. Prevoz z obreda v gostišče, denimo, bo nekaj posebnega. Najbolj pa upava, da nama bo vreme dobro služilo. Za vse ostalo lahko poskrbiva midva.« »Število razstavljalcev na poročnem sejmu iz leta v leto raste, trudimo pa se tudi, da bi vsakič privabili druge, ki bi obogatili ponudbo. Letos so poročne obleke predstavljali gostje iz Prek-murja. Poleg predstavitve vile Biance kot eminentnega objekta, v katerem lahko par sklene zakonsko zvezo, je eden od namenov tega sejma, da bi privabili tudi zaročence iz daljne okolice in jih prepričali, da je Šaleška dolina prava lokacija za praznovanje porok. Lahko se potrudimo in skupaj s turističnim gospodarstvom pripravimo produkte, ki bodo za mladoporočence zanimivi,« je povedal direktor Zavoda za turizem Šaleške doline Franci Lenart. ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 15. februarja 2018 Gorenje včeraj z Vojvodino Ta teden so v ligi Seha igrali tekme 14. kroga. Rokometaši Gorenja so včeraj gostovali v Srbiji. Njihov nasprotnik v Novem Sadu je bila po sporedu Vojvodina, aktualni prvak svoje države in do tega kroga najslabše moštvo v tej regionalni ligi. Priigrala si je le šest točk, Velenjčani na petem dvanajst več. Ne glede na rezultat so slovenski podprvaki ostali na petem mestu. Do tega dvoboja so si priigrali osemnajst točk, četrti beloruski Meškov pa sedem več, šesti slovaški Tatran (gostil je vodilni Vardar) pa na šestem dve točki manj od njih. Na trenerski klopi Novosadča-nov je od konca prejšnjega leta namesto Dragana Kukica Ka-sim Kamenica, nekdanji selektor BiH, Črne gore in tudi Slovenije, ki je nazadnje vodil Zagreb. V 15. krogu (27. februarja) bodo Velenjčani gostili Metalurg. Markotic odšel v Nemčijo Velenjski klub je pred dnevi ostal brez 27-letnega Hrvata Roberta Markotica, ki je v Velenje prišel lansko pomlad, z Gore- njem pa je imel pogodbo 1+1. Ta desni zunanji igralec, ki niti ni bil njihova velika okrepitev, bo rokometno pot nadaljeval v moštvu TVB 1989 Stuttgart, ki se bori za obstanek v najmočnejši, tako imenovani Bundesligi. Z njegovim dohodom bo prav gotovo dobil priložnost kdo od njihovih nadarjenih upov v skladu z dolgoročnim načrtom vključevanja mladih igralcev v prvo moštvo. V Topolšici prekrižali loparje 19. Menihov memorial - mednarodni turnir v namiznem tenisu privabil veliko udeležencev Namiznoteniški klub Spin Šoštanj je 3. februarja v Osnovni šoli KDK Šoštanj, Podružnica Topolšica, organiziral 19. Menihov memorial v namiznem tenisu za veterane in rekreativne igralce. Po uvodnem pozdravu predsednice kluba sta prisotne nagovorila župan Občine Šoštanj Darko Menih in gospa Majda Menih. Letošnji turnir sta za zeleno mizo pod mentorstvom vaditelja Toneta Leberja, odprla vnuka pokojnega Bogdana Meniha, zdravnika in župana, Jošt in Bogdan. Memorial so poleg družine Menih obiskali gostje iz Madžarske, Hrvaške in tekmovalci iz vse Slovenije. Tekmovanje v namiznem tenisu je potekalo v športnem duhu in prijateljskem druženju, vodil ga je Franci Bartol, dolgoletni namiznoteni-ški strokovnjak. Kljub slabemu vremenu se je turnirja udeležilo 73 tekmovalcev. Po končanem delu tekmovanja je najvišje uvrščenim podelila pokale in kolajne predsednica kluba Mirjana Ramšak. Naključno žrebani tekmovalci so poleg priznanj prejeli praktična darila, ki so jih prispe- vali sponzorji. Predsednica se je na koncu zahvalila vsem navzočim in jih povabila prihodnje leto na jubilejni 20. Menihov memorial. ■ NTK Spin Šoštanj 107,8 MHz v_y Nordijska kombinacija Osterc in Brecl do točk Na drugi tekmi FIS pokala v nemškem Breitenbergu-Rastbuc-hlu je bil najboljši Slovenec Aljaž Osterc, ki je zasedel 11. mesto. Po prvi seriji 18. tekme FIS pokala v tej sezoni je bil na 7. mestu, skočil je 75 metrov, v finalu pa je s 76 metri ter skupno 231,6 točkami padel na 11. mesto. V skupnem seštevku šestih tekem pred koncem sezone je najboljši Slovenec Timi Zajc na 7. mestu s 318 točkami. Naslednji tekmi bo čez dva tedna gostil Beljak. Na drugi tekmi celinskega pokala v nordijski kombinaciji pa je Gašper Brecl v avstrijskem Ei-senerzu osvojil druge točke pokala v karieri, bil je trideseti. Po skakalnem delu mu je kazalo še bolje, bil je dvajseti. Celinski pokal se bo nadaljeval in zaključil čez en mesec v ruskem Nižnem Tagilu. ■ Na dveh preizkušnjah kar ducat golov Bodo rudarji učinkoviti, tudi ko bo šlo zares? -Zadnja preizkušnja z Dravo Konec prihodnjega tedna bodo v boju za prvenstvene točke spet oživela igrišča v prvi nogometni ligi. Če bodo vremenske razmere dovoljevale, bodo prvenstvo nadaljevali z jesenskim preloženim 19. krogom. Preložili so ga zaradi takratnega močnega sneženja. Nogometaši Rudarja bodo (ob 15.00) na zaostali tekmi jo nič. V prvenstvu bo povsem druga pesem. Trener Gorice Milan Srebrnič je malce kombiniral postavo. Ne glede na to so moji igralci tekmo vzeli zelo resno, igrali zavzeto, napadalno, žoga je zelo hitro tekla. Izkoristili smo svoje priložnosti, Gorica jih ni. Po eni strani je takšen rezultat spodbuden, na drugi strani pa ob 14. uri gostili moštvo ptujske Drave, ki je po odigranih sedemnajstih jesenskih krogih na drugem mestu v drugi ligi. Novi rudarji Velenjski klub bo drugi del prvenstva začel najmanj s tremi novi nogometaši (napadalci), ki so nadomestili nastalo vrzel po od- gostili Domžale, ki prezimujejo na 3. mestu. Z morebitno zmago bi jih zamenjali na njem. V prvem spomladanskem krogu pa bodo gostili novinca v ligi, Anka-ran-Hrvatini. Marijan Pušnik je s svojimi igralci v 8. pripravljalni tekmi v Dravogradu s 6 : 0 premagal domačega istoimenskega člana 3. lige - sever. V nedeljo so se velenjski nogometaši z učinkovitostjo izkazali tudi v Ajdovščini proti Gorici, ki je jesen končala na šestem mestu. Nadigrali so jo s 6 : 1. Po dvakrat sta zadela Edin Šehic in Abu Kamara, po enkrat Leon Črnčič (11 m) in Alen Jogan (ag.), za Gorico je bil pravi strelec Rok Bužinel. Trener je bil s predstavo na tem prvoligaškem 'derbiju' seveda zelo zadovoljen, čeprav ... »Moram resnično pohvaliti igralce. Vsi so se zelo trudili, vsi se želijo dokazati. Novi igralci so se dobro vključili v moštvo in zelo optimistično pričakujemo nadaljevanje prvenstva.« Na visoko zmago pa je hitro pozabil, saj . »te pripravljalne tekme ne šteje- bi lahko dejal, da bo iz te tekme več potegnil kolega Srebrnič. Sedaj bo lahko še bolj stisnil fante in jih še bolj motiviral. Sam pa upam, da bodo moji igralci ostali trdno na zemlji, zavedajoč se, da lahko s takšnim pristopom premagamo vsakega nasprotnika. Že v uvodu v drugi del gostimo odlične Domžalčane, neposrednega tekmeca v boju za mesto pod vrhom lestvice. Vse priprave so sedaj umerjene v dvoboj z njimi.« Vsekakor Rudarjevi ljubitelji upajo in želijo, da bodo njihovi igralci strelsko navduševali v bojih za točke. Včeraj so predvidoma gostovali v Kidričevem. Zadnji test pa bodo imeli v soboto, ko naj bi (če bodo dovoljevale vremenske razmere) na svojem igrišču hodu najboljšega strelca Johna Maryja (devet golov), Edina Ju-nuzovica, Daria Vizingerja in Ili-ja Markovskega. Novi igralci so: 21-letni napadalec Djair Parfitt--Williams, nazadnje je bil član angleškega West Ham Uniteda, v Rudarju naj bi ostal do konca sezone 2019/20; 28-letni Vlatko Ši-munac je prišel iz Cibalije, ostal naj bi do konca sezone 2018/19; Edina Šehica (23) pa jim je do konca sezone posodil splitski Hajduk. Najbrž bo v Velenju ostal tudi 20-letni Abu Kamara, rojen v liberijskem glavnem mestu Monroviji. V prejšnji sezoni je bil na Kosovu, kjer pa ni dobil prave priložnosti. Na preizkušnji pa je še 19-letni Ante Solumun iz Zavrča. ■ S. Vovk Ribnica tudi drugič boljša od Kopra Po zimskem premoru in evropskem rokometnem prvenstvu so spet oživele domače dvorane. Na osrednji tekmi 15. kroga državnega prvenstva so Ribničani znova nadigrali Koprčane. V 6. krogu so se zmage z golom razlike (30 : 31) veselili na Obali, v 15. domači s 24 : 21. S to zmago so se s štirimi točkami prednosti pred Koprčani utrdili na vrhu lestvice. Na njem bodo gotovo ostali tudi po rednem delu oziroma pred začetkom končnice za prvaka, v njej pa se jim bosta pridružila naša najboljša kluba Celje Pivovarna Laško in velenjsko Gorenje. Zaradi nastopanja v regionalni ligi Seha sta tako kot lani tudi v tej sezoni izpustila redni del prvenstva. Enako kot Koprčani so svoje ljubitelje razočarali Mariborčani, ki se niso uspeli oddolžiti Trimu za jesenski poraz v njegovi dvorani. Takrat so izgubili s šestimi goli razlike, tokrat 'samo' s tremi. Tolikšna pa je bila prednost domačih tudi po prvem polčasu. S to zmago so se Trebanjci povzpeli na peto mesto. Na njem so zamenjali Ormožane, ki so v Dobovi izgubili s tremi goli razlike. Zma- ga domačih je bila bolj ali manj pričakovana. Jeseni so z Dobov-čani izgubili le z golom razlike. ■ vos Liga NLB, 15. krog: Riko Ribnica - Koper 2013 24 : 21 (8 : 11), Dobova - Jeruzalem Ormož 28 : 25 (14 : 12), Krka - LL Grosist Slovan 32 : 28 (19 : 13), Urbanscape Loka - Herz Šmartno 34 : 24 (19 : 10), Maribor Branik - Trimo Trebnje 27 : 30 (18 : 15) Lestvica: 1. Ribnica 25 točk, 2. Koper 2013 21, 3. Loka 19, 4. Krka 17, 5. Trebnje 16, 6. Jeruzalem O. 15, 7. Maribor 13, 8. Dobova 10, 9. Slovan 8, 10. Šmartno 6. a vos Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 17 15. februarja 2018 «»SÜAS ŠPORT 17 Šport pozitivno vpliva na zdravje človeka Priznajmo si: razen peščice športnih navdušencev je večina današnje populacije nagnjena k pretežno sedečemu načinu življenja Izgovoru, da nas k temu silita delo in tehnologija, v prostem času dodamo še izgovore o slabem vremenu, dragem najemu športnih prostorov, možnih poškodbah ipd. Pogosto se tako vsak dan premalo gibamo in pozabljamo, da je prav to lahko vzrok za smrti, bolezni in druge prizadetosti. Šport in gibanje nista isto Za zdravo življenje človek potrebuje gibanje telesa, katerega rezultat je poraba energije. To ni nujno šport, velja pa, da bodo s povečevanjem ravni gibanja in športnega udejstvovanja narasle tudi koristi za telo. »Šport je pomemben tudi zato, ker pripomore k boljši sposobnosti organizacije. Kdor obiskuje treninge, se navadi, da se ne zamuja. Nauči se sprejemati tako zmage kot poraze in to je kasneje v življenju zelo dobrodošlo,« je prepričana predsednica Športne zveze Šoštanj Brina Skornšek. Skornškova ne govori na pamet. Tudi sama je trenirala odbojko in atletiko, danes redno teče. »Ostajam športnica. Kot otrok sem imela v neposredni bližini hiše igrišče, zato sem gibanje razumela kot običajen del življenja. Pri odbojki sem uživala in danes vem, da te izkušnje ne bi zamenjala za nič na svetu,« pravi in dodaja, da se je pri 27 letih odločila še za treninge atletike. Dosegla je rezultate, s katerimi je sebi in drugim dokazala, da se je za aktiven šport mogoče odločiti v vseh obdobjih življenja. Otroci potrebujejo vzor odraslih Dobro je seveda začeti zgodaj. »Danes smo v takšnem času, ko so otroci v vrtcih bolje pismeni računalniško kot gibalno,« ugotavlja Brina Skornšek. Ob splošno znanih navodilih, da naj bi se odrasli gibali ali s športom ukvarja- Brina Skornšek je predsednica Športne zveze Šoštanj. li vsaj 30 minut na dan vsak dan, otroci in mladostniki pa vsaj eno uro na dan vsak dan, je jasno, da šola ne more opraviti vsega dela. »Pomembno je, da se vsak vključi v šport, ki mu ustreza - seveda pa ni nujno, da gre za tekmovalni šport. Prav bi bilo, da bi otrokom in mladim šport postal na- čin življenja in ne mučno opravilo,« pojasnjuje Skornškova. Kot ugotavlja, v mnogih šolah poleg rednih ur športa ponujajo še dodatne ure gibanja, ki pa ga otroci pogosto ne izkoristijo. To je sploh opazno pri nekoliko starejših osnovnošolcih in srednješolcih. »Odgovor na vprašanje, kako jih spodbuditi, je naš vzor. Če si starši ne znamo vzeti časa za šport, si ga tudi otroci ne bodo znali,« še pravi Skornškova. Ocene strokovnjakov razkrivajo, da se vzorci gibanja in športnega udejstvovanja, pridobljeni v otroštvu in adolescenci, pogosto ohranjajo vse življenje. »Se zgodi, da odrasla oseba ne zmore preteči 200 metrov,« svoja opažanja povzema Skornškova, a hkrati poudarja, da nikoli ni prepozno. Začeti je treba danes, ne jutri »Začeti je treba danes, ne jutri,« svetuje in pravi, da imamo v naši dolini odlične možnosti za zdravo športno gibanje. »Začnemo s hitrimi sprehodi, npr. prvi dan se odločimo za sprehod okrog jezera. Naslednji dan skušamo v isto pot vnesti vsaj nekaj teka in nato vsak dan kakšen meter več,« svetuje predsednica Športne zveze Šoštanj. Kot pravi, je pri gibanju za zdravje pomembno, da se rahlo zadihamo, da nam srce hitreje utripa in da po telesu občutimo toploto, lahko pa se tudi oznojimo. »Šport vsekakor pozitivno vpliva na zdravje človeka! To je zdrav življenjski slog, ki ga lahko dopolnimo še z zdravo prehrano,« pravi Skornškova. Ni prostora za izgovore Izgovorom ne naseda. »Danes veliko ljudi obiskuje vadbe v zaprtih prostorih, ki tudi nekaj stanejo. Ne pravim, da so te vadbe slabe, mislim pa, da se že preveč zadržujemo v notranjih prostorih in pozabljamo na moč svežega zraka,« pravi. S športom v naravi je mogoče prihraniti in se obenem nadihati. Ob misli na to, da pozimi pretirano vdihavanje hladnega zraka morda ni dobro, Skornškova jasno izstreli: »Vreme je!«. Prepričana je, da telo z redno športno aktivnostjo postane tudi bolj odporno na bolezni in da zato zima ali dež ne moreta biti izgovor, da bi ostali neaktivni. Tudi prepričanje, da nam ne gre, nas ne sme dotolči. »Ne smemo takoj obupati. Od začetka se bomo kmalu počutili utrujene, vendar moramo vedeti, da se oglaša le naša srčna mišica, ki ni navajena prečrpati toliko zraka, kot ga ob športni aktivnosti vdihamo. Ob vztrajanju se bo srčna mišica na to navadila,« pravi Skornškova in spodbuja, da bo začetnik za krog okoli jezera porabil 30 minut, čez mesec dni pa ob trikratni zadostni aktivnosti na teden za enako pot le 20 minut. a Mojca Štruc V smučarske čevlje stopilo skoraj 400 otrok Športna zveza Velenje je pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje in v sodelovanju s Športnim društvom Dabaneja uspešno izvedla projekt Vrtci na smučeh Velenje, 5.-9. februar - Športna društva, ki delujejo v Šaleški dolini, si z različnimi projekti prizadevajo, da bi šport že zgodaj približali čim večjemu številu otrok in jim tako dali koristne veščine ter razvijali njihove talente. V zimskem času že vrsto let poteka projekt Naučimo se smučati, v sklopu katerega učenci petih razredov osnovnih šol iz SAŠA regije obiskujejo šolo smučanja na Golteh. Projekt Vrtci na smučeh, ki poteka od leta 2014 in ga v zasneženih zimskih dneh izvajajo na travniku ob gozdni poti na Gorico, pa je nekakšen uvod v spoznavanje smučarskih kora- kov, da je prehod na zasnežene strmine lažji, pravi učitelj smučanja David De Costa. »Tako prav vse otroke iz 18 skupin Vrtca Velenje povabimo, da z nami prvič stopijo na smuči. Pokažemo jim osnove, tako pa dobijo občutek za smuči in pridobijo samozavest, da se kasneje lažje naučijo smučati.« Veliko otrok je že precej spretnih, marsikdo pa dobi prvo priložnost, da stopi v smučarske čevlje in s smučmi naredi prve korake, kar je zagotovo dobrodošla izkušnja in dobra popotnica za smučarsko šolo. a tf Kegljanje Tako blizu, a vendar daleč od zmage Pustna sobota ni bila najboljša popotnica kegljačem Šoštanja. Na domačih stezah so gostili drugo ekipo mariborskega Konstruktorja, ki je trenutno drugi na lestvici. Domačini so srečanje začeli zelo previdno, z natančnimi meti v polno so si priigrali nekaj kegljev prednosti. To pa so hitro zapravili na čiščenje. V igri prvega para so si tekmovalci razdelili točki, minimalna pred- nost je bila na domači strani. Nekoliko bolj živahna in napeta je bila igra drugega para. Po dveh setih so domači imeli prednost 32 kegljev, zato so gostje napravili menjavo, ki je poživila njihovo igro. Rezultat se tudi po igri drugega para ni bistveno spremenil. Pred začetkom tretje igre so gostje vodili, a le za 6 kegljev. Domačina sta z zelo dobro igro spravljala goste v težave, saj je prednost pred zadnjimi petimi lučaji znašala že več kot 20 kegljev, rezultat pa je bil na strani domačih (6 : 2). Nato je sledila prava drama. Gostje so z dvema deveticama rezultat izenačili, v zadnjih lučajih pa si še priigrali 14 kegljev prednosti. Namesto slavja domačih so se veselili Mariborčani. Šoštanjčani ostajajo na 8. mestu, v naslednjem krogu pa jih čaka še eno težko gostovanje. Na Prevaljah jih pričakuje trenutno vodilni Korotan. a Kegljanje, 2. liga - vzhod -13. krog Šoštanj : Konstruktor ll 2 : 6 (3225 : 3239) Šoštanj: Hasičič - 527 (0), Sečki - 560 (1), Fidej - 545 (1), Petrovič - 530 (0), Pinta-rič - 531 (0), Arnuš - 532 (0). Jure Frankovič odličen Najmlajši plavalci osvojili 11 medalj in ekipno peto mesto V soboto, 10. 2., in v nedeljo, 11. 2., so v Celju na prvenstvu Slovenije tekmovali mlajši dečki (rojeni 2006 in mlajši) in mlajše deklice (rojene 2007 in mlajše). Na dvodnevnem posamičnem in ekipnem državnem prvenstvu se je zbralo 362 plavalcev iz 27 slovenskih klubov. Plavalni klub Velenje je predstavljala ekipa 14 mlajših dečkov in 8 mlajših deklic. Najmlajši velenjski plavalci so tekmovali zelo dobro. Skupno so osvojili 5 zlatih, 4 srebrne in 2 bronasti medalji. Plavalni klub Velenje je bil po osvojenih medaljah drugi najboljši klub prvenstva. Najuspešnejši med plavalci je bil Jure Frankovič, ki je osvojil tri zlate (100 m in 200 m hrbtno ter 200 m prosto) in tri srebrne medalje (100 m prosto in 400 m prosto ter 50 m hrbtno) ter odplaval tri nove klubske rekorde za mlajše dečke (50 m, 100 m in 200 m hrbtno). Klubski rekord za mlajše deklice je odplavala tudi Špela Pohorec na 50 m hrbtno. Bronasto medaljo je osvojil še Val Goličnik na 50 m prsno. Odlične so bile tudi velenjske štafete. Štafeti mlajših dečkov 4 x 50 m prosto in 4 x 50 m mešano sta osvojili zlati medalji, mešana moško- -ženska štafeta 4 x 50 m prosto si je priplavala srebrno in moško--ženska štafeta 4 x 50 m mešano bronasto medaljo. V štafetah so nastopili Jure Frankovič, Dane Ši-banc, Anže Guštin, Val Goličnik, Miha Princl, Špela Pohorec in Živa Perc. Med najboljšo osmerico so se v različnih disciplinah uvrstili še Dane Šibanc, Anže Gu-štin, Špela Pohorec in Živa Perc. V ekipnem vrstnem redu je Plavalni klub Velenje osvojil 5. mesto in dosegel 17.121 točk. Zmagali so plavalci Ljubljane (26.650 točk) pred Fužinarjem (21.189), Ribnico (17.952 točk) in Olim-pijo (17.157 točk). Za ekipni vrstni red so upoštevali le rezultate nad 150 FINA točk in največ po tri plavalce na disciplino iz vsakega kluba. a Marko Primožič Po šestih letih spet skoki na Muntiju Šoštanj - Smučarsko skakalni klub Šoštanj bo v nedeljo, 18. februarja, na skakalnici Munti v Šoštanju organiziral odprto prvenstvo občine Šoštanj v smučarskih skokih za cicibane, dečke in deklice ter veterane. Začeli ga bodo ob 15. uri. Za tem bo še tekma v smučarskih skokih z alpskimi smučmi. Za vzdušje bo poskrbel glasbeni gost Miran Rudan. Po šestih prekinjenih letih se tako v nedeljo v Šoštanju znova obeta pravi skakalni praznik. a mkp Veselja in smeha je bilo na pretek Je že tako. Sneg tistim, ki morajo skrbeti za čiščenje cest, prinese jezo, drugim pa veselje, saj so si lahko privoščili zimske radosti. Da je starka zima spet pobočja v belo preprogo ovila, so se razveselili tudi člani mladega Turističnega društva Hrastovec. Na hitro so pripravili drugo san-kaško tekmovanje. Sankaški pripomočki so bili različni. Dobro je drsela po strmini tudi stara avtomobilska guma, pa 'mešanica' sank in smuči, najbolj izvirna pa je bila ena od udeleženk, ki se je sankala in nasankala z vrečo, napolnjeno s senom. Najmlajša udeleženka je štela šele dobro leto ter v naročju mamice in očeta zelo uživala, ko je 'drvela' po strmini. Najstarejši, ki pa je bil zgolj v vlo- gi opazovalca, je štel skorajda osem križev. Najboljši po posameznih kategorijah so prejeli tudi simbolična darila. Še bolj kot uvrstitev je bilo pomembno, da so se znova družili in preživeli prijetno zimsko popoldne. Druženje je imelo tudi pustni pridih, pa čeprav krofi še niso bili pečeni. a S. Vovk Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika «»^AS 15. februarja 2018 Točenje alkohola na športnih prireditvah spet dovoljeno Register bodo vodile upravne enote -V njem bodo beležile izdaje dovoljenj in izvajanje nadzora Milena Krstič - Planinc Velenje, 1. februarja - Točenje alkohola na športnih prireditvah je od junija lani spet dovoljeno. Začela je namreč veljati novela zakona, ki organizatorjem prireditve to ponovno omogoča. Dovoljenja bodo izdajale upravne enote, ki bodo vodile tudi register dovoljenj in ob kršitvah dovoljenje tudi odvzele. Register dovoljenj bo vzpostavljen ta mesec. Novela Zakona o omejevanju porabe alkohola določa pogoje, kdaj, kako in kje na športnih prireditvah bo točenje alkohola do- voljeno. »Prodaja bo dovoljena v času športnih prireditev oziroma uro pred njimi v športnih kompleksih, ampak samo alkohol z manj kot 15 volumenskih odstotkov alkohola, in sicer le v odprti papirnati, plastični oziroma pločevinasti embalaži za enkratno uporabo. Poenostavljeno povedano - pivo da, žganje ne,« pravi Sebastjan Bernjak z Upravne enote Velenje. Zakon tudi določa, da mora imeti organizator oziroma ponudnik pijače na športnih prireditvah v prodaji tudi najmanj dve brezalkoholni pijači, ki sta Alkohol ne sodi za volan! V poostrenem nadzoru cestnega prometa ugotovili, da je 21 voznikov vozilo pod vplivom alkohola Celje, Žalec, 11. februarja - Policisti so na območju v pristojnosti PU Celje v noči iz sobote na nedeljo izvajali poostren nadzor prometa s poudarkom na preverjanju psihofizičnega stanja voznikov. Z alkotesti so preizkusili 432 voznikov in ugotovili, da jih je 21 vozilo pod vplivom alkohola. V nedeljo popoldan pa so v Prekopi na območju pristojnosti Policijske postaje Žalec ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je skozi naselje, kjer velja omejitev hitrosti 50 km/h, vozil 110 km/h. Šlo je za izjemno nevarno vožnjo, saj je na območju, kjer je vozil s tolikšno hitrostjo, več križišč (tudi manj preglednih) in prehod za pešce. Poleg vožnje z neprilagojeno hitrostjo je vozil pod vplivom alkohola. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je imel 0,67 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so vozniku odvzeli vozniško dovoljenje in napisali obdolžilni predlog. Znova pa opozarjajo vse udeležence v cestnem prometu, da alkohol ne sodi za volan, saj zavira delovanje človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu ter zmanjšuje sposobnost razumnega ravnanja. a Rop v Veliki Pirešici Žalec, 7. februarja - V sredo zvečer, nekaj po 20. uri, so štirje zamaskirani neznanci, trije moški in ena ženska, prišli do stanovanjske hiše v Veliki Pire-šici.Ko jim je lastnica odprla, so nasilno vstopili v hišo, ranili psa in z orožjem zagrozili stanovalcem ter zahtevali denar. Ko so dobili denar in zlatnino, so pobegnili. Konec tedna pa so na območju pristojnosti Policijske postaje Žalec obravnavali štiri vlome v stanovanjske hiše, tri na območju Tabora in enega na območju Braslovč. Iz vseh treh stanovanjskih hiš na območju Tabora je storilec ukradel zlatnino, iz ene tudi gotovino. V Braslovčah ni ničesar ukradel, povzročil pa je škodo z vlamljanjem. Gostji ukradel denar Topolšica, 7. februarja - V sredo so policisti v hotelu Vesna v Topolšici obravnavali krajo. Ne- cenejši od najcenejšega alkohola, določiti mora prostor, kjer se alkohol lahko prodaja in konzu-mira, to vidno označiti, na ostalih delih športnega kompleksa pa onemogočiti vnos alkohola. Na območju Upravne enote Velenje je pričakovati, da bosta za dovoljenje zaprosila oba športna kluba, ki igrata prvoligaške moštvene tekme, torej Rokometni klub Gorenje in Nogometni klub Rudar. Bernjak pravi, da so se o tem s predstavniki NK Rudar že posvetovali in si skupaj ogledali lokacijo, kjer bi želeli točiti alkohol, v RK Gorenje pa to že izvajajo. Dovoljenje se bo izdalo za eno leto, pri čemer bo organizator lahko ostal tudi brez dovoljenja, če bo kršil določila zakona. Tudi kljub dovoljenju se organizator prireditve lahko odloči, da ne bo Kakšno sporočilo daje mladim? Novela, ki po štirinajstih letih ponovno omogoča točenje alkohola na športnih prireditvah, je naletela na veliko nasprotovanj v strokovni javnosti in nevladnih organizacijah, nasprotovala ji je tudi vlada. Menijo, da daje novela mladim napačno sporočilo. Napeljuje jih na misel, da gresta alkohol in šport skupaj in da je pitje alkohola čisto v redu. točil alkohola, če bo šlo za javno športno prireditev s srednjo ali visoko stopnjo tveganja, lahko pa v tem primeru kot pristojni organ organizatorju kot dodatni ukrep tudi določi prepoved prodaje alkohola na prireditvi, na kateri policija po uradni dolžnosti vzdržuje javni red in mir oziroma ko so izpolnjeni pogoji za pomoč policije pri vzdrževanju javnega reda in miru. a Škodljivo in v • Zasegli več kot 500 sadik konoplje Mimo števca porabila za 10.000 evrov elektrike Vransko, 7. februarja - Policisti Policijske postaje Žalec so v sredo v sodelovanju s celjskimi kriminalisti in pripadniki Specialne enote policije opravili hišno preiskavo na Vranskem ter odvzeli prostost dvema srbskima državljanoma, starima 33 in 44 let, osumljenima neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. V podstrešnem stanovanju stanovanjske hiše so našli prirejen prostor za gojenje konoplje, drug prirejen prostor so odkrili tudi v gospodarskem poslopju ob hiši. Oba prostora sta bila opremljena za gojenje konoplje (lučmi, ventilatorji, prezračevalniki). V obeh prostorih so našli in zasegli več kot 500 sadik konoplje in opremo za gojenje le-te. Osumljena sta imela električno energijo napeljano mimo števca in sta s tem ele-ktro podjetje oškodovala za najmanj 10.000 evrov, zaradi česar so ju tudi ovadili. Zoper enega od njiju so izvedli še prekrškovni postopek zaradi kršitve Zakona o prijavi prebivališča. Oba so s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki jima je odredil sodno pridržanje. a znanec je v hotelski sobi gostji ukradel 280 evrov. Razdalja je bila prekratka Velenje, 8. februarja - V četrtek zjutraj je počilo na parkirnem prostoru v bližini trgovine Momax. Do trka je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje voznice osebnega avtomobila. Eden od udeleženih v nesreči je pri tem utrpel lažjo telesno poškodbo. Z ostrim predmetom nad avto Velenje, 11. februarja - V nedeljo zjutraj je Velenjčan policistom naznanil, da mu je na osebnem avtomobilu, parkiranem v Starem trgu, neznanec z ostrim predmetom poškodoval zadnja desna vrata na avtomobilu. Za storilcem kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari poizvedujejo. «Hi Iz POLICISTOVE beležke Adil Huselja varnostno ogledalo nevarno uživanje alkohola V zadnjem desetletju smo priča konstantnemu reševanju in obravnavi sistemskih temeljnih segmentov, a tudi težav javnega zdravstva. Ministrstvo za zdravje skupaj z ostalimi institucijami skrbi, za dostopnost zdravniškega pregleda in strokovne medicinske oskrbe, ne glede na težavnost in resnost zdravstvenega stanja oziroma težav. Med dejavniki, ki negativno vplivajo na javno zdravstvo, pa čeprav se tega ne zavedamo v razsežnosti, kot v resnici je, je tudi prekomerno in škodljivo uživanje alkohola. Prekomerno ali škodljivo uživanje alkohola predstavlja tretji vodilni vzrok za bolezni in prezgodnjo umrljivost v svetu. Čeprav gre za precejšen dejavnik tveganja zdravja tako pri nas kot drugje v svetu, smo do uživanja alkohola dokaj tolerantni in nekritični. Zakaj je tako? Zato, ker ga večina odraslih, pa tudi mladoletnih, skoraj vsakodnevno uživa, zato nimamo občutka, da je uživanje alkoholnih pijač kakorkoli nevarno. Toda strokovnjaki opozarjajo, da 40 odstotkov bolezni, bolezenskih stanj in prezgodnje umrljivosti povzročajo le trije dejavniki, in sicer kajenje tobaka, škodljivo uživanje alkoholnih pijač in prometne nesreče, ki so v veliki meri posledica alkoholiziranosti voznikov oziroma udeležencev v cestnem prometu. Poleg kronične bolezni jeter ter jetrne ciroze zdravniki opozarjajo, da uživanje alkohola predstavlja dejavnik tveganja tudi za nekatera rakava obolenja, kot so rak jeter, ustne votline, žrela, grla in požiralnika, debelega črevesa in danke. Tako velja ocena, da v Evropi 10 odstotkov vseh primerov raka pri moških in 3 odstotke vseh primerov raka pri ženskah pripisujejo uživanju alkohola. Zato varnih količin alkoholnih pijač ni, čeprav so določene meje, kaj je priporočljivo in kaj ne. Ena enota alkohola pomeni 10 gramov čistega alkohola, kar je količina v enem dl vina, 2,5 dl piva, 0,3 dl žganja, 3,3 dl mešane gazirane alkoholne pijače ali 5 dl mešanice piva in limonade. Učinek alkohola na človeka je odvisen od vrste dejavnikov, pomembno pa je vedeti, da je učinek odvisen od količine zaužitega alkohola in ne od količine alkoholne pijače. Dejstvo, ki ga ni moč spregledati, je podatek, da ima Slovenija višjo registrirano porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca v primerjavi z državami Evropske unije. Sicer pa območje Evropske unije izstopa v svetovnem merilu, saj je poraba alkohola dvakrat višja od svetovnega povprečja, kar je sicer za nas slaba tolažba, je pa kazalec nihilizma, ki se je razpasel in negativno vpliva na življenja Evropejcev. Alkohol in alkoholne pijače so del našega vsakdana, so spremljevalni del vseh praznikov, praznovanj, posebnih priložnosti, jubilejev ..., kar ne bi bilo nič sporno, če ne bi bilo prekomernega in škodljivega uživanja. Škodljivo in nevarno je predvsem zaradi brisanja meje med zgolj občasnim, pogostejšim, rednim in prekomerno škodljivim pitjem, ki posameznika pripelje v odvisnost. Takrat alkohol zagrabi človeka v svoje kremplje in ga ne izpusti zlahka. Takrat se tudi začne človekova kalvarija, ki se enkrat zaključi bodisi z zdravljenjem bodisi s telesnim, psihičnim in eksistenčnim propadom. Alkoholiziranost ali opitost vpliva na razsodnost in s tem tudi varnost tako posameznika kot ljudi v okolju, v katerem se ta nahaja, vozi, dela ali živi. Veliko prometnih nesreč, kaznivih dejanj, nasilja v družini... je bilo storjenih pod vplivom alkohola. To velja tudi za nesreče pri delu, nesreče v gorah in druge nesreče v domačem okolju ali pri rekreaciji. Zato je škodljiv vpliv alkohola skorajda neizmerljiv, saj vpliva tako na člane družine alkoholiziranega kot žrtve njegovih dejanj. To je razlog, da alkohol ni zgolj javnozdravstveni problem, ampak je tudi varnostni dejavnik, ki negativno vpliva na varnost posameznika in celotne družbe. Finančna škoda, ki jo država ima zaradi posledic prekomernega uživanja alkohola, presega koristi od prodaje. In tega bi se morali bolje zavedati prav vsi. Slovaka nadlegovala Šoštanjčane Šoštanj, 9. februarja - V petek opoldne so se policisti v Šoštanju pri trgovini TUŠ ukvarjali z dvema slovaškima državljanoma, ker sta nadlegovala ljudi in prodajala različne predmete. V zvezi s slednjim so se povezali s finančno upravo. Zakonca sta se sprla Velenje, 9. februarja - V petek so policisti posredovali v prepiru med zakoncema na Šlandrovi, ker se nista mogla sporazumeti o tem, kdo bo zjutraj poskrbel za otroka. Žena je v prepiru izgubila živce, možu strgala majico, po stanovanju pa je letelo nekaj reči. Pri tem ji je uspelo poškodovati televizor. Sin razbijal p° hiši Večina vozila prehitro Čnčtani 11 fahrnaria _ \/ noHolin \i Šoštanj, 11. februarja - V nedeljo v večernem času je v Skornem sin v vinjenem stanju razgrajal in razbijal po hiši. Ker se ni pomiril niti potem, ko so na kraj prišli policisti, so ga pridržali do streznitve in mu napisali plačilni nalog za kar nekaj očitanih prekrškov. V avtu je dišalo po marihuani Velenje, 11. februarja - V nedeljo ponoči so policisti pri postopku z voznico osebnega avtomobila v njem zaznali vonj po prepovedani drogi. Zasegli so ji cigareto z zelenimi suhimi delci. Poslali so jo v analizo. Ko dobijo rezultate bodo ukrepali. Rečica ob Savinji - Z vprašanjem, kako izboljšati prometno varnost v okolju, se ukvarjajo tudi na občini Rečica ob Savinji. Eden od rezultatov sodelovanja s tamkajšnjim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je prikazovalna tabla za merjenje hitrosti, ki jo bodo namestili po različnih naseljih v lokalni skupnosti. Za začetek so jo prejšnji mesec postavili v občinskem središču pred blokom in meri hitrost vožnje v smeri proti krožišču. Po podatkih tamkajšnje občinske uprave je bila njena namestitev več kot potrebna, saj je v 24 urah zabeležila kar 678 vozil, ki so skozi naselje vozila s hitrostjo več kot 50 kilometrov na uro, le 129 jih je vozilo v skladu s prometno signalizacijo. Največja zabeležena hitrost je bila 87 kilometrov na uro. Nove lokacije za merilnik hitrosti bodo določali po pobudah in željah občanov, predvsem pa ob šolskih poteh. Do junija bo merilnik nameščen v središču kraja, v poletnem času pa v naselju Varpolje. a tp Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 19 15. februarja 2018 «»SÜAS UTRIP 19 Vodstvo PGD Velenje dobilo nov petletni mandat Na mesto predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Velenje ponovno izvoljen Karli Privšek - Lani izvedli več kot 300 intervencij - Poklicno jedro bo zaznamovalo 20-letnico delovanja HOROSKOP Tina Felicijan Velenje, 10. februar - Člani največjega prostovoljnega gasilskega društva v Šaleški dolini so na volilnem občnem zboru za predsednika ponovno izvolili Karlija Privška. Na področju poveljstva niso uvedli večjih sprememb, so pa v delo poveljstva vključili nekaj mladih. Za tem, ko so septembra lani na praznovanju 120-le-tnice društva slavnostno odprli prenovljeno dvorano, dograjene prostore, učilnico in spodnje prostore, namenjene poklicnemu jedru, bo osrednja naloga predsednika v prvem delu mandata nadaljevanje aktivnosti za adaptacijo gasilskega doma, pravi. Leto je minilo brez poškodb Poveljnik prostovoljnih gasilcev in poklicnega jedra Bojan Br-car je poročal, da so v preteklem letu opravili 318 intervencij, kar je v povprečju zadnjih petih let. Čeprav so večkrat posredovali pri hujših prometnih nesrečah in večjih požarih, se ni nihče poškodoval, česar so najbolj veseli. Poklicno jedro praznuje V tem letu poklicno jedro, ki deluje v okviru PGD Velenje, praznuje 20-letnico delovanja. »V teh letih smo skupaj opravili kar precej trdega, a uspešnega dela. Danes imamo 13 poklicnih gasilcev, ki so v stalni pripravlje- Poleg značk za dolgoletno delo v gasilstvu, mladinskih priznanj ter priznanj Gasilske zveze Šaleške doline so na občnem zboru podelili še plakete in značke gasilskim veteranom Borisu Ko-šetu, Andreju Hriberšku in Emilu Koželju. Za odlikovanje Gasilske zveze Slovenije pa so predlagali Alenko Ring Kamenicki. nosti. Zato lahko v okviru društva zanesljivo izpolnjujemo lepo število pogodb,« je povedal poveljnik občinskega poveljstva Boris Brinovšek. Potekajo izobraževanja, načrtujejo nakup zaščitne opreme Gasilci so pravkar zaključili sklop izobraževanj za prve posredovalce. »Veliko se jih je odločilo, da se vključi v krog tistih, ki se prvi odzovejo na klic na pomoč, da bodo lahko pomagali ljudem v stiski in nesreči, na kar sem res ponosen,« je povedal Brinovšek in dodal, da na ravni šaleške gasilske zveze pravkar poteka tudi izobraževanje za višjega gasilca. »Kandidatov je 30. Zdaj smo na polovici izobraževanja, ko bomo začeli praktične vaje, ki jih bomo izvajali kljub neprijaznemu vremenu.« Sicer tudi letos nameravajo delovati preventivno in nadgraditi delo, ki je bilo po mnenju predsednika tudi do sedaj dobro opravljeno. Po nabavi vozila GVC 16/25 v letu 2016 (razen obnove adaptacije doma, ki je bila v preteklem letu v središču pozornosti) niso imeli večjih naložb. Trenutno imajo v garaži 8 vozil, v času petletnega mandata pa si želijo dopolniti vozni park. Letos nameravajo dopolniti osebno zaščitno opremo gasilcev. ■ Po razglasitvi volilnih rezultatov in poročilih vodstva so se zbrane gasilke in gasilci z veseljem družili v prenovljeni dvorani. Predsednik in poveljnik PGD Velenje Karli Privšek in Bojan Brcar še naslednjih pet let. Protikandidat Koželj razgibal volilni zbor Čeprav ni bilo napovedano, je gasilsko druženje »začinil« Darko Koželj, ki se je malce za šalo, bolj pa zares, pojavil kot protikandidat dosedanjemu predsedniku, in vnela se je tiha bitka za glasove in gasilski prestiž. Na koncu je večino glasov odneslo dosedanje vodstvo, a tudi Koželj je lahko z nasmeškom ugotovil, da je bila zanj podpora precejšnja, in vodstvu zaželel še naprej uspešno pot. Mask manj, a so se starši bolj potrudili Šmartno ob Paki, 10. februarja - Tudi letos so za košček pustnega razpoloženja v občini Šmartno ob Paki poskrbele članice tamkajšnjega društva prijateljev mladine. V dvorani Marof so pripravile otroško maškarado. Udeležilo se je je blizu 60 otrok, kar je sicer manj kot na minulih. Razloge za to je predsednica društva Anja Molnar pripisala prostemu petku učencev šmarške osnovne šole. »Starši so izkoristili ta dan in prost vikend Z otroške maškarade v Šmartnem ob Paki, kjer so za zabavo poskrbele članice tamkajšnjega društva prijateljev mladine izkoristili za smučarijo oziroma drugo obliko družinskega dopusta.« Kljub temu so bile organi-zatorice z udeležbo zadovoljne, hkrati pa prijetno presenečene, saj so ocenile, da so se starši pri pustnih kostumih bolj potrudili in mnoge izdelali sami. Vsi udeleženci otroškega pu-stovanja so prejeli manjša darila, najboljše tri maske pa so prejele knjižno nagrado. To so podelili tudi najštevilčnejši našemljeni družini. • Tp Oven od 21. 3. do 21. 4. Veliko dela boste imeli v teh dneh, volje, da čim prej opravite z njim, pa ne. Morda vas bo rahel neuspeh, ki ga boste sicer pričakovali, spravil iz zimskega spanja in vam dal nov polet za delo. Denar, ki ga nujno potrebujete, saj so prihranki izhlapeli, vam ne bo padel z neba. To boža vas tokrat dodatna motivacija za delo. Na čustvenem področju bo še nekaj časa pusto, saj nimate ne želje in ne volje, da bi sploh opazovali ljudi okoli sebe. Kadar ste v takem stanju, ne morete opaziti nikogar, ki bi lahko postal nekaj več. Ko ljubezen iščete, jo težko najdete. Zgodila se bo, ko boste najmanj pričakovali. Bik od 22.4. do 20.5. Pust je mimo, vi pa si vsak dan bolj želite pomladi. Letos se vam želja ne bo izpolnila. Misli vam vse pogosteje uhajajo k nasprotnemu spolu, saj si želite, da se znova zaljubite. Osamljenost vam bo namreč v teh dneh težko sedla. Čudno je, da jo občutite tako intenzivno, saj sploh niste sami. Obkrožalo vas bo veliko ljudi, a tistega, ki bi vam pognal kri po žilah, ne bo med njimi. Začeli boste bolj skrbeti zase in za svoj videz. Ni dvakrat za reči, da se boste prav v naslednjih dneh lotili diete, saj si želite pridobiti več moči in bolj izklesano postavo. Delo pa vam bo v teh dneh dobro šlo od rok, zato boste delali več, kot bi bilo treba. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Življenje bo postalo prijaznejše. Sreča bo velika, delili pa jo boste s tistimi, ki jih imate iskreno radi. Le najbližji razumejo, kaj vam dogodki zadnjih dni sploh pomenijo. Nekaj dni še ne boste najbolj delavni, saj boste lebdeli. K sreči vam v naslednjih dneh ne bo treba veliko delati. Tako sevam bo uresničila tudi želja, da imate več časa zase. A izkoristili ga boste povsem drugače, kot ste si prej zamislili. Odkrili boste, kako gibanje razbistri telo in duha. Ko se boste umirili, bodo nove ideje kar deževale. Čas gripe in prehladov še ni mimo, zato bolj skrbite za zdravje. Tudi z bolj zdravo prehrano. Rak od 22.6. do 22.7. Veliko ste zdoma, ob tem pa prepogosto pozabljate, da je vaš partner zadnje čase doma za vse sam. Treba bo začeti z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se boste spremenili, sicer mu bo prekipelo. Trenutno sta na tanki liniji med sovraštvom in prijateljstvom, ki se v vajini zvezi nenehno menjuje. Poleg tega partnerju ne bo ušlo nedolžno spogledovanje, ki vam bo dvigovalo samozavest. Njemu pa bo dokaz več, da sta se močno oddaljila. Vsakemu godi, če ga opazijo, vendar je treba zato najti pravi trenutek in čas. Pa tudi preveč oči ne sme biti zraven. Vzemite se v roke, sicer letos pomlad ne bo čisto nič romantična. € Lev od 23. 7. do 23. 8. Nekaj mirnih, skorajda zaspanih zimskih dni je pred vami. Zaposleni boste le toliko, kolikor boste sami želeli, saj vas obveznosti še nekaj dni ne bodo preganjale. V naravo vas ne bo zmamilo niti sonce, saj počutje še ne bo takšno, kot si ga želite. Tisti, ki ste vezani, imate srečo, da zna biti vaš partnerzelo potrpežljiv. Razumel bo vašo željo po tišini in samoti, zamotil se bo po svoje. Za tiste, ki ljubezen še iščete, pa skrivanje za štirimi stenami ni dobro. Še sreča, da do pomladi ni več daleč. Letos si jo res želite, razlogov pa je več. A največji je v zdravju, ki vam letošnjo zimo precej nagaja. Počutje bo vsak dan boljše. Devica od 24.8. do 23.9. Ko boste že mislili, da ste na konju, boste spet padli na realna tla. Največ težav vam bodo ta teden povzročali dolgi jeziki. Nekdo se bo krepko lotil vaše zasebnosti, bolelo pa vas bo, ker bo širil polresnice. Dobro veste, da ga vodijo čistozasebni interesi. V vaši nesreči išče svojo srečo. Zato boste najbolje ravnali, če mu ne boste pokazali, da vas je s svojim početjem prizadel. Obnašajte se, kot da se ni zgodilo prav nič, pa ga boste čisto utišali. Partnerju pa povejte vse, tudi tisto, kar ste mu želeli zamolčati. S tem se boste izognili prepirom, ki bi bili sicer neizbežni. Človeško je, da kdaj niste popolni. Zato se sprijaznite s tem. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Niti za en dan v naslednjem tednu ne boste mogli reči, da vam je prepočasi minil. Še nekaj dni vas čaka več uživanja kot trdega dela. Ob tem se premalo zavedate, da ni dovolj, če se družite le s partnerjem. Sploh, ker zadnje čase ne veste več, kaj vse se dogaja okoli vas. Zato boste, če boste s tem nadaljevali, zlahka zamudili kakšno pomembno poslovno priložnost. Nujno morate na kakšno kavo tudi s tistimi, ki jih nimate najraje, saj veste, da imajo veliko informacij. Na eno boste zelo težko čakali, a je žal še ne boste dočakali. Odločitev boste morali sprejeti brez nje. Zdravje bo trdno. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Uživali boste tako v delu kot trenutkih prostega časa, ki vam jih v teh dneh ne bo manjkalo. Če boste poskrbeli še za nekaj dodatnih prostih dni in si čez dober teden privoščili vsaj kratke zimske počitnice, boste naredili veliko zase. Zadnje čase namrečv delu iščetetolažbo in užitek, kertako ubežite problemomdoma. Teh žal še ni konec, vi pa ste vsak dan bolj napeti. Novica, povezana z bližnjim sorodstvom, bo dobra. Tudi zato boste lažje zadihali. Zdravje bo občutljivo, zato ne bodite preveč pogumni. V ničemer ne pretiravajte, pazite pa tudi, da ne boste nenaspani. Vaše noči že dolgo niso več le za spanje, a to morate spremeniti. Strelec od 23.11. do 21.12. Čeprav ste ob vsej svoji neodločnosti precej počasni pri urejanju uradnih zadev, boste v naslednjih dneh zelo učinkoviti. Zelo hitro vam bo uspelo urediti nekaj, česar vas je bilo kar malce strah. Dobili boste pogum, da se lotite še ene krepke spremem-bevsvojem življenju. Ta bo težja, kot računate. Slaba vest bo namreč izdnevavdan večja, saj partner sploh ne bo vedel, kaj počnete. Skrivnosti že dolgo ubijajo vajino zvezo. Odločitev, da letos zategnete pas in privarčujete za nekaj, kar si že dolgo želite, pa bo še trdna. Uspešni boste, zato bodo prihranki že dovolj veliki, da lahko partnerju poveste, kaj načrtujete. Vesel bo, tudi za vas! Kozorog od 22.12. do 20.1. Tolažili se boste, da vam bo lažje, ko bodo dnevi spet postali bolj svetli in obsijani s soncem, saj ste mraza in zime letos že siti. Ob koncu tega tedna boste tudi glasno priznali, da želite v svojem življenju v bližnji prihodnosti veliko sprememb. Morda celo preveč naenkrat, saj sploh ne boste znali ustaviti konjev, ko se jih boste začeli lotevati. Če jih ne boste sami, jih bodo drugi. Tega se k sreči zavedate, zato boste pri vsem, kar boste počeli, zelo previdni. Že od nekdaj je za vas največji motiv napredovanja ljubezen. Ta zadnje čase ni na prvem mestu v vašem življenju. Poskrbite, da se to čim prej spremeni, pa bo vse steklo, kot si želite. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ne bodite več tako strogi do sebe. Z dobrimi navadami, ki koristijo vašemu zdravju, pa nikar ne prekinite, le omilite pravila. V zadnjem času ste tudi tako, da ste bili zelo strogi do sebe, bežali pred resnico, ki žal ni prijetna. Nadrejenim boste težko pojasnili, kaj se je zgodilo. Sploh, ker bo vse kazalo na to, da ste napako pri delu res povzročili vi. Najboljša pot do omilitve težav, bo resnica. Imate srečo, da vsi vedo, da ne pretiravate in da nikoli ne lažete. Zato vam bo z njo uspelo tudi tokrat. Dogajanje pa bo žal vplivalo tudi na vaše počutje. Ne, ne bo najboljše. A tokrat boste vsaj vedeli, zakaj je tako. Ribi od 20.2. do 20.3. Bolj, ko se bo bližal konec meseca februarja, bolj boste nemirni. Pred vami je res velika prelomnica, a tokrat s strahom pretiravate. Vzemite se v roke, preden začnete delati napake, ki si jih ne smete privoščiti. Poskrbite, da boste vsaj videti samozavestno, pa čeprav to ne bo res. Samozavest boste spet pridobili s prvimi uspehi pri delu. Vanj boste vložili veliko energije in truda. Zato bodo rezultati prišli, a z zamikom. Doma pa boste v teh dneh napeti, ker se zavedate, da partner o vsem, kar se vam dogaja, ve več, kot vam pove. Negotovosti nikar ne utapljajte v samopomilovanju. Ko boste spet začeli staviti nase, bo vse hudo pozabljeno. Četrtek, 15. februarja Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»^AS 15. februarja 2018 Petek, 16. februarja Sobota, 17. februarja Nedelja, 18. februarja Ponedeljek, 19. februarja Torek, 20. februarja Sreda, 21. februarja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.30 Anica, otroška nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Akcent: Doping 14.35 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.00 Težišče, odd. TV Lendava 15.35 Prava ideja: Bojan Gasior, GP Trojane, 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Alpfoodway 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.45 Vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Churchillova skrivnost, brit. film 01.10 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.55 Info-kanal TV SLO T 06.30 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 06.30 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 07.25 Smučarski teki - 10 km prosto (Ž), pren. 08.40 Umetnostno drsanje - športni pari, prosti program, posn. 10.50 Deskanje na snegu - deskarski kros (M), finale, posn. 11.20 Skeleton (M) - 1. in 2. vožnja, posn. 11.50 Biatlon - posamična tekma (M), pren. 13.35 Hokej na ledu (M) - Švica : Kanada, vključitev v pren. 15.50 Smučarski teki - 10 km prosto (Ž), posn. 17.00 Alpsko smučanje - superveleslalom (M), posn. 18.20 Biatlon - posamična tekma (M), posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Avtomobilnost 21.30 Hector in iskanje sreče, kopr. film 23.25 Slovenska jazz scena: Saksofonist Tadej Tomšič in Big band RTV Slovenija 00.05 Bleščica, odd. o modi 00.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal 04.05 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018: Hokej na ledu (M) - ZDA : Slovaška, pren. pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Pixi in čarobni zid, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Pikica in Pepermint, ris. 7.40 Winx klub, ris. 8.00 Lego Nexo vitezi, ris. 8.25 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 33. del 8.40 TV prodaja 8.55 Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 13. del 9.50 TV prodaja 10.20 Padli angel, 1. sez., 78. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 115. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 104. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 32. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 1. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 79. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 116. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 105. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 55. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 56. del 22.00 24URzvečer 22.35 Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 8. del 23.30 Manipulanta, 1. sez., 1. del 0.25 Lov na morilca, 3. sez., 9. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Prehranski IQ - O hrani drugače 11.00 Popcorn 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2545. VTV magazin, 17.15 Kultura, Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Na viža, Ans. Petra Finka, Ans. Ga op 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 06.05 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.00 Vem!, kviz 11.45 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.25 Anica, otroška nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Sveto pismo v vsakdanjem življenju 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Špicelj, fran.-ital. film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal TV SLO T 06.55 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 06.55 Smučarski teki - 15 km prosto (M), pren. 08.30 Hokej na ledu (M) - Rusija : Slovenija, pren. 11.20 Umetnostno drsanje - moški, kratki program, posn. 13.20 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 14.20 Smučarski teki - 15 km prosto (M), posn. 15.25 Smučarski skoki - velika skakalnica (M), kvalifikacije, pren. 16.40 Hokej na ledu (M) - Rusija : Slovenija, posn. 18.40 Smučarski skoki - velika skakalnica (M), kvalifikacije, posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Za nič na svetu, špan. film 22.40 Zvezdana: Izguba 23.20 Večer v Palladiumu (II.) 00.10 Glasbeni spoti 02.50 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 02.50 Alpsko smučanje - superveleslalom (Ž), pren. 04.10 Hokej na ledu (M) - Kanada : Češka, posn. pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Pixi in čarobni zid, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Pikica in Pepermint, ris. 7.40 Winx klub, ris. 8.00 Lego Nexo vitezi, ris. 8.25 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 34. del 8.40 TV prodaja 8.55 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 1. del 9.50 TV prodaja 10.20 Padli angel, 1. sez., 79. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 116. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 105. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 33. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 2. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 80. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 117. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 106. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 57. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 58. del 22.05 24UR zvečer 22.40 Eurojackpot 22.45 Strežnica na snowboardu, angleški film 0.35 Ljubezen preživi, ameriški film 2.30 24UR zvečer, ponovitev 3.05 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža, Ans. Petra Finka, Ans. Galop 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2546. VTV magazin, 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn, ponovitev 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.10 07.35 07.55 08.10 08.25 08.35 09.00 09.05 09.50 10.05 10.35 11.40 12.40 13.00 13.25 15.30 15.55 17.00 17.20 17.45 18.10 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.45 00.15 00.40 01.35 Kultura, odmevi Srečo kuha cmok: Tista o buči Biba se giba, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. Čudogozd, domišljijske zgodbe Od popka do zobka, poučna odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Armanova skrivnost II, nem. nad. Mulčki, ris. Male sive celice: OŠ Draga Kobala Maribor in OŠ Stopiče, kviz Infodrom, tednik za mlade, V svojem ritmu, dok. ser. Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Miha Šalehar Tednik Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, šport, vreme Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018: Smučarski skoki - velika skakalnica (M), posamezno, pren. Profil Cesarjev kuhar, jap. ser. Poročila ob petih, šport, vreme Moj pogled na znanost: Ženski in moški možgani - prof. dr. Gregor Majdič Poskusiva znova, brit. nad. Sladko življenje z Rachel Allen Ozare Miriam, ris. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Ema 2018, predizbor Poročila, šport, vreme Epizoda v življenju zbiralca železa, kopr. film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal TV SLO T 06.10 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 06.10 Olimpijski park, pregled 07.05 Omucarskigkokigveliia skakalnica (M), kvalifikacije, posn. 08.10 Umetnostno drsanje - moški, prosti program, posn. 10.30 Smučarski teki - štafeta (Ž), pren. 12.05 Biatlon - skupinski start (Ž), pren. 13.00 Hokej na ledu (M) - Slovenija : Slovaška, pren. 15.35 Smučarski skoki - velika skakalnica (M), posn. 17.35 Alpsko smučanje -_ superveleslalom (Ž), posn. 18.45 Umetnostno drsanje - moški, prosti program, posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Umori na podeželju (XVIII.): Incident v Cooper Hillu, britanska nan. 22.30 Derren Brown: Poskusi 23.20 Boštjan Gombač z Big Bandom RTV Slovenija 00.50 Glasbeni spoti 02.05 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 02.05 Alpsko smučanje - veleslalom (M), 1.vožnja, pren. 03.25 Smučarski skoki - velika skakalnica (M), posamezno, posn. 05.15 Hitrostno drsanje na kratkih progah, 1500 m (Ž) in 1000 m (M), finala, posn. pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.25 Gospodična Žuža, ris. 7.35 Grizzy in glodavčki, ris. 7.55 Super krila, ris. 8.15 Peter Pan, ris. 8.40 Pod košem, ris. 9.05 Skrivnostni ranč, ris. 9.30 Kraljevska akademija, ris. 9.55 Amika, 1. sezona, 36. del 10.10 Amika, 1. sezona, 37. del 10.25 Ljubezen po domače 11.30 Londonska kuhinja Rachel Khoo 12.05 Sveže ločena, 2. sez., 1. del 13.00 Klub srečnih ločenk, 1. sez., 13. del 13.55 Igraj svojo igro, ameriški film 16.15 Kung fu panda, ameriški film 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Jurski park 3, ameriški film 21.40 Beležnica, ameriški film 0.10 Muenchen, ameriški film 3.25 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.20 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 21.50 21.55 23.25 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice, Vietnam Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Naj viža, Ans. Petra Finka, Ans. Galop Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (229) Nanovo Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2547. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 2. dela koncerta Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Čarli in Mimo, ris., 07.30 Minka, ris. 07.35 Penelopa, ris., 07.40 Primer za prijatelje, ris. 07.45 Vrtni palček Primož, ris. 07.55 Gozdna druščina, ris. 08.10 Profesor Baltazar, ris. 08.15 Pujsek Bibi, ris. 08.25 Svet živali, ris., 08.30 Dinko pod krinko, ris. 08.40 Miriam, ris. 08.45 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.50 Kalimero, ris. 09.00 Zmajči zmaj, ris., 09.15 In to je vse!, ris. 09.20 Tabaluga, ris. 09.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.00 Mulčki, ris. 10.05 Džamila in Aladin, ang. nan. 10.45 Sledi: Poslednji mariborski gospod, Franc Minarik (18871972), dok. odd. 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zab. odd., 15.10 Gospod Hulot na počitnicah, fran. 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Zmajči zmaj, ris., 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Mame: Služba, slov. nan. 20.30 Modna hiša Velvet, špan. nad. 21.50 Intervju 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Kim Džong Un - zadnji rdeči princ, fran. dok. odd. 00.10 Za lahko noč: Imago Sloveniae 2015 - Kitarist Mak Grgic 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.50 Info-kanal TV SLO T 05.40 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 05.40 Alpsko smučanje - veleslalom (M), 2. vožnja, pren. 07.10 Smučarski teki - štafeta 4 X 10 km (M), pren. 08.45 Hokej na ledu (M) - Slovenija : Slovaška, posn. 10.45 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 12.05 Biatlon - skupinski start, 15 km (M), pren. 13.20 Hokej na ledu (M) - Švedska : Finska, pren. 15.25 Smučarski teki - štafeta 4 X 10 km (M), posn. 17.10 Biatlon - skupinski start, 15 km (M), posn. 18.15 Alpsko smučanje - veleslalom (M), posn. 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.25 Avtomobilnost 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.30 Ema 2018, predizbor 00.30 Glasbeni spoti 01.30 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 03.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Super krila, ris. Peter Pan, ris. Pod košem, ris. Skrivnostni ranč, ris. Kraljevska akademija, ris. Amika, 1. sezona, 38. del Amika, 1. sezona, 39. del Ljubezen po domače Londonska kuhinja Rachel Khoo Sveže ločena, 2. sez., 2. del Sveže ločena, 2. sez., 3. del Beležnica, ameriški film Krudovi, ameriški film Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Morilci, ameriški film Na žaru - Borut Pahor Gospod Pip, avstralski film Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.45 8.05 8.30 8.55 9.20 9.45 10.00 10.15 11.30 12.05 13.00 13.55 16.25 18.15 18.55 18.58 20.00 21.50 0.25 2.40 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (228), Vesoljček 09.55 Napovedujemo 10.00 2546 VTV magazin 10.20 Kultura, Kultura, informativna oddaja 10.25 2547 VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Pust nekoč in danes 11.50 Iz glasbenega arhiva: Parni valjak, 1. del 13.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15-05. Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v kulturni dom 18.30 Videospot dneva 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Petra Finka, Ans. Galop 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen 10.35 10 domačih 11.10 Vem!, kviz 11.45 Mili in Moli, ris. 12.00 Izklopljeni, dok. film za otroke in mlade 12.15 Nabriti detektivi, nemška nan. 12.40 Mulčki, ris. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Ita Rina; Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, dok. film 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.05 Z glasbo in s plesom: Operne arije; tenorist Branko Robinšak, sopranistka Bernarda Bobro 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta: Spanje 17.55 Novice 18.00 YoungVillage Folk: Veerin projekt 18.10 Lili in Carni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Pisave: Jože Snoj 23.30 Samospevi Alojza Srebotnjaka, tenorist Jurij Reja 23.45 David Fulmer, Orkester Slovenske filharmonije in Matthias Pintscher 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.35 Info-kanal TV SLO T 07.15 Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča 08.25 Anapurna - gora preizkušenj, dok. odd. 09.35 Ratrakistov dnevnik, dok. feljton 10.20 Avtomobilnost 11.10 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 11.10 Umetnostno drsanje - plesni pari, kratki program, posn. 13.25 Smučarski skoki - ekipna tekma (M), pren. 15.40 Hitrostno drsanje - ekipno, 500 m (M), finale, posn. 16.10 Hokej na ledu, posn. 18.10 Smučarski skoki - ekipna tekma (M), posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Varna hiša, brit. nad. 21.50 Pogrešani dekleti, brit. nad. 23.00 Cuba libre - država v tranziciji, nem. dok. odd. 23.50 Avtomobilnost 00.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal 04.00 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018: Hokej na ledu (M), pren.y pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Tačke na patrulji, ris. 7.25 Grizzy in glodavčki, ris. 7.30 Divja brata Kratt, ris. 7.55 Heidi, ris. 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 35. del 8.30 TV prodaja 8.45 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 2. del 9.40 TV prodaja 10.10 Padli angel, 1. sez., 80. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 117. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 106. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 34. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 3. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 81. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 118. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 107. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 59. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 60. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 9. del 23.30 Manipulanta, 1. sez., 2. del 0.25 Lov na morilca, 3. sez., 10. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2547. VTV magazin, 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 POP CORN 17.55 Napovedujemo 18.00 Kmetijski razgledi 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naš materni jezik 21.00 Regionalne novice 21.05 Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 2. dela koncerta 22.30 Napovedujemo 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Mili in Moli, ris. 12.00 Dvakrat, dok. film za otroke in mlade 12.15 Nabriti detektivi, nem. nan. 12.40 Mulčki, ris., 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio City 14.40 Kino Fokus 15.00 Lučka, odd. TV Lendava 15.30 Kalimero, ris. 15.40 Čudogozd, domišljijske zgodbe 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Kjer bom doma, avstralska nad. 21.00 Sprehod z Renato Salecl, belg. dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Pričevalci: Stanko in Mary Prosenak, dok. odd. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.50 Info-kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz 11.35 Slastna kuhinja: Pečena jegulja 11.45 Mili in Moli, ris. 12.00 Kristjan, dok. film za otroke in mlade 12.15 Nabriti detektivi, nem. nan. 12.45 Mulčki, ris. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju 14.35 Duhovni utrip: Sveto pismo v vsakdanjem življenju 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Draga Kobala Maribor in OŠ Stopiče, kviz 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dinotačke, ris., 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Truman, šp.-arg. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Sveto in svet 23.50 Turbulenca, izob. odd. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.35 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 06.35 Smučarski skoki - ekipna tekma I), posn. irdijsl 11.00 Nordijska kombinacija - smučarski skoki, velika skakalnica, posamezno, pren. 12.05 Biatlon - mešane štafete, pren. 13.40 Nordijska kombinacija - smučarski teki, 10 km, posamezno, pren. 14.35 Hokej na ledu (M), posn. 16.55 Umetnostno drsanje - plesni pari, prosti program, posn. 18.25 Biatlon - mešane štafete, posn. 20.00 Olimpijski park, pregled 21.00 Pravaldeja: Sev/ePnjfiiiljractories, ognjevarnibetoni 21.35 Akcent: Kriptovalute 22.30 Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad. 23.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal 02.50 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 02.50 Alpsko smučanje - smuk (Ž), pren. 04.10 Smučanje prostega sloga - smučarski kros (M), kvalifikacije, posn. 05.15 Smučanje prostega sloga - smučarski kros, izločilni boji, pren. pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Tačke na patrulji, ris. 7.25 Grizzy in glodavčki, ris. 7.30 Divja brata Kratt, ris. 7.55 Heidi, ris. 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 36. del 8.30 TV prodaja 8.45 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 3. del 9.40 TV prodaja 10.10 Padli angel, 1. sez., 81. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 118. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 107. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 35. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 4. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 82. del 16.30 24URpopoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 119. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 108. del 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 61. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 62. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Manipulanta, 1. sez., 3. del 0.30 Lov na morilca, 3. sez., 11. del 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.05 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.25 18.45 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 21.50 21.55 22.25 23.25 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naš materni jezik Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 2. dela koncerta Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Bi se gnetli na tej metli, gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2548. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora, Rzenik Gospodarstveniki: Martin Novšak, generalni direktor GEN energija Vabimo k ogledu Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.45 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 06.45 Hokej na ledu (M), četrtfinale, posn. 09.00 Smučarski teki - ekipno (M in Ž), kvalifikacije, pren. 10.55 Smučarski teki - ekipno (M in Ž), finala, pren. 12.20 Smučanje prostega sloga - smučarski kros (M), finale, posn. 13.05 Hokej na ledu (M), četrtfinale, pren. 15.25 Umetnostno drsanje - ženske, kratki program, posn. 17.55 Alpsko smučanje - smuk (Ž), posn. 19.05 Smučanje prostega sloga - smučarski kros (M), finale, posn. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.30 Oblaki nad Sils Mario, kopr. film 00.30 Glasbeni spoti 02.10 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 02.10 Alpsko smučanje - slalom (M), 1. vožnja, pren. 03.20 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 04.20 Umetnostno drsanje - ženske, kratki program, posn. pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Tačke na patrulji, ris. 7.25 Grizzy in glodavčki, ris. 7.30 Divja brata Kratt, ris. 7.55 Heidi, ris. 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 37. del 8.30 TV prodaja 8.45 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 4. del 9.40 TV prodaja 10.10 Padli angel, 1. sez., 82. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 119. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 108. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 36. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 5. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 83. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 120. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 109. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 63. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 64. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 10. del 23.30 Manipulanta, 1. sez., 4. del 0.25 Lov na morilca, 3. sez., 12. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 10.55 11.20 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2548. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Naš materni jezik Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (UI 230) O polžu, ki je kupoval novo hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje Regionalne novice Pop corn Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 21 15. februarja 2018 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček Letos obeležujemo 100. obletnico smrti Ivana Cankarja (1876 - 1918). Ob tem je izšlo nekaj knjižnih novosti za otroke in Cankar v stripu za mladino. Ob pravljici O človeku, ki je iskal srečo, so nastale tri drzne stripovske interpretacije slovenskih avtorjev in ilustratorjev. Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič sta iz Hlapcev ustvarila strip Hlapci - ko angeli omagajo. Boštjan Gorenc - Pižama in Tanja Komadina sta iz dela Moje življenje spisala in izrisala Moj lajf. Žiga X Gombač in Igor Šinkovec pa sta ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica. Projekt Cankar v stripu ni zgolj knjižni projekt, je povedal idejni vodja dr. Uroš Grilc, temveč »kampanija za spodbujanje branja Cankarja in knjig nasploh«. Naj omenim, da je trojica knjig dobila na lanskoletnem knjižnem sejmu nagrado za najlepše oblikovano knjigo v kategoriji strip in karikatura. Ob izdaji knjig je nastal gledališko-stripovski performans Cankar strip (v njem nastopajo vsi trije avtorji Roza, Pižama in Gombač). OBAL, Zdenka: O človeku, ki je iskal srečo ml - mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja in 60-letnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika je izšel življenjepis našega velikega pisatelja Ivana Cankarja v obliki pravljice. V sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika in podporo Občine Vrhnika je izdala Cankarjeva knjižnica Vrhnika slikanico mladin- ske avtorice in njihove sodelavke Zdenke Obal. Obogatena je z ilustracijami priznane samostojne ustvarjalke Maje Lubi. Ste se že kdaj spraševali, kakšna je sreča in ali ste jo že našli? Prav to se je spraševala avtorica slikanice. Spraševala se je tudi, ali je srečo našel veliki slovenski pisatelj Ivan Cankar. Odgovor na to vprašanje vam bo morda razkril prikupen moljček Ivan, ki se potika po Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Morebiti pa boste odgovor našli v Cankarjevih citatih, ki se nahajajo ob pravljici o Ivanu Cankarju. Knjiga je namenjena starejšim predšolskim otrokom in prvi triadi, vzgojiteljicam in učiteljicam za spoznavanje Cankarja na malce drugačen način. Otrokom želijo približati Cankarja preko pravljice. V Cankarjevih citatih pa se skrivajo resnice življenja, ki so večne in zato zanimive za vse. STEPANČIČ, Damijan: Hlapci: ko angeli omagajo: po motivih drame Hlapci Ivana Cankarja od - odrasli / 084.11 - Stripi V okviru projekta Cankar v stripu so svojo upodobitev dobili tudi Hlapci, in sicer pod peresoma Andreja Rozmana - Roze in ilustratorja Damijana Stepančiča, ki sta sodelovala že pri Živalski farmi. Tretja knjiga torej nosi naslov Hlapci: ko angeli omagajo. Cankar je Hlapce napisal leta 1909 med dvomesečnim bivanjem v Sarajevu. Izšli so naslednje leto pri njegovem zvestem založniku Schwentnerju. Knjižna izdaja je seveda takoj povzročila škandal in gledališka igra je bila uprizorjena šele leto po Cankarjevi smrti. Povod in izhodišče so Cankarju ponudile splošne volitve leta 1907, na katerih je tudi sam kandidiral in seveda pogorel skupaj s svojo stranko, takratno skrajno levico. Cankar v svoji drami ponudi dva stereotipa slovenstva - hlapce in Jermana in se skozi dramo kritično sprašuje, kaj pomeni biti Slovenec? Za Hlapce je Roza prepričan, da zelo nagovarja tudi današnjo družbo, kjer bi zlahka našli »obračanje po vetru in tudi kakega Jermana, ki ga je sistem izločil.« Zato izvirnega besedila ni veliko spreminjal, le skrajšal in posodobil je nerazumljive starinske besede ter dodal dva angela, ki dogajanje komentirata. KOMADINA, Tanja: Moj lajf: po motivih povesti Moje življenje Ivana Cankarja od - odrasli / 084.11 - Stripi Ilustratorka Tanja Komadina in avtor besedila Boštjan Gorenc Pižama sta prvič skupaj združila moči ustvarjalnosti in odlično prikazala Cankarjevo življenje po motivih njegove knjige Moje življenje. Kakor je v spremni besedi napisala Ženja Leiler: »Tako kot za večino klasikov nacionalne literature tudi za Ivana Cankarja velja naslednje: o njem vsi vse vemo ali vsaj mislimo, da vemo, zares pa ga bere komajda kdo.«. V stripovski izvedbi bodo mladi nedvomno raje vzeli v roke Cankarja in izvedeli, kako je šel Ivan prvič v šolo, kako je kradel suhe hruške iz materinega peharja, kako je v črticah Moje življenje zatajil mater in kakšne so njegove cerkvene zgode in nezgode. V eno od zgodb se prita-njeno vključita avtor in ilustratorka. ŠINKOVEC, Igor: Hlapec Jernej in pasja pravica: po motivih povesti Hlapec Jerenj in njegova pravica Ivana Cankarja od - odrasli / 084.11 - Stripi Druga knjiga iz zbirke Cankar v stripu je prav tako prvič združila ustvarjalne moči ilustratorja Igorja Šinkovca in aktualnega mladinskega avtorja Žiga X. Gomba-ča. Spremno besedo je spisal Matic Koci- jančič. 110 let po nastanku Hlapca Jerneja in njegove pravice je Cankarjeva socialna povest dobila sodobno podobo v obliki stripa. Hlapec Jernej (iz stripa) je skupaj s starim Sitarjem imel izvrstno slaščičarno, imenovano Pri slastnem smrčku. Skupaj sta začela praktično iz nič in po skrivnem receptu, ki sta ga poznala le onadva, izdelovala najboljši sladoled daleč naokoli. Na Pasjo ravan so hodili psi od blizu in daleč. Čeprav je Jernej pri Sitarju delal kot hlapec, ga je ta spoštoval in ga imel za sebi enakega. Stvari se seveda spremenijo, ko stari Sitar umre. Jernej je prepričan, da zaradi štiridesetletnega vloženega dela pripada slaščičarna njemu, dobi pa jo, seveda, gospodarjev najstarejši sin, ki pa nikoli ni vlagal kaj dosti dela in časa vanjo. Jernej se razburi in kar ne neha za htevati, kar mu, po njegovem mnenju, pripada. Mladi Sitar pa ga nažene s posestva. Jernej se odpravi do pomembnih ljudi, da bi oni presodili, ali se mu je zgodila krivica ali ne. Jernej roma od biriča do sodnika, od sodnika do vrhovnega sodnika, na koncu se obrne na Boga. a bzj kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 15. februar 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog, skupinska meditacija 18.00 Vila Bianca Lirikonfestova osemnajstka: Predstavitev monografije dr. Zorana Pevca 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ostanki preteklosti, polletna produkcija Plesnega studia N 19.00 Galerija Velenje Klementina Golija - Skozi prostor in čas, odprtje razstave 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako je EFT spremenila moje življenje ... in lahko tudi vaše, 2. del 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Lorenzo Ghielm - orgle, koncert Petek, 16. februar 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zima je še tu, ustvarjalna delavnica 19.00 TRC Jezero, Restavracija Jezero Valentinov večer v Restavraciji Jezero 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Čakalnica, komedija 21.00 eMCe plac Tematski stand up: Črni humor Sobota, 17. februar 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 10.00 Brainobrain center Velenje Brainobrain - odprta ura za starše 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Medved in mali, lutkovna predstava 11.00 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Čudežni kraji Klementine Golija 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Godba Zgornje Savinjske doline, 21 .C koncert eMCe plac Rochelle, Rochelle Nedelja, 18. februar 10.00 Velenjski grad Nedeljska muzejska ustvarjalnica: Gumbi 13.00 Efenkova 61B, Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in družbo 14.30 eMCe plac Tarok turnir Ponedeljek, 19. februar 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Strahovi otrok, pogovorna delavnica 12.30 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Računalništvo za starejše, neformalno druženje 18.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6, Velenje Ročna dela za dobra dela 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Alzheimer cafe, pogovor z Boštjanom Zupanom 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Letni koncert aktiva za kitaro, citre in harfo Glasbene šole Velenje Torek, 20. februar 13.30 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Namizni hokej, neformalno druženje 17.00 Efenkova 61B, Velenje Okusni načini preprečevanja raka, 2. del kuharske delavnice 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Ciciban, Ciciban, dober dan!, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei - po nemško zdaj!, ura pravljic v nemškem jeziku 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: gost Andrej Grebenšek 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Rodoslovno srečanje 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Lovro Pogorelic, klavir Sreda, 21. februar 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog: Limfna drenaža 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Ustvarjalno druženje za odrasle z Admiro Robin 17.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Srečanje članov LIKUS 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Jure Ivanušič: Od tišine do glasbe, glasbeno-gledališka monokomedija 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Sahadeva Dasa: Ubiti kravo pomeni konec človeške civilizacije, predstavitev knjige ŠOŠTANJ Četrtek, 15. februar 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom 18.00 Mestna galerija Šoštanj Razstavlja Ivo Černe Ameriški staroselci 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj, enota MV Klepet pod Pustim gradom Sobota, 17. februar 17.00 REKS Ravne Občni zbor DPM Ravne Nedelja, 18. februar 8.00 Gostišče Savinek, Bele Vode Po Šilijevih vlakah na Smrekovec Ponedeljek, 19. februar 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki Klepet, srečanje in muzejska ustvarjalnica Velenje, 15. februarja - Muzej Velenje danes vabi v Muzej usnjarstva na Slovenskem, kjer bodo ob 18. uri pripravili Klepet pod Pustim gradom. Tokrat bo gost klepeta Srečko Potočnik, predsednik Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Na Velenjskem gradu pa bodo danes pripravili srečanje članov Društva šaleških likovnikov, na katerem bodo velenjski muzealci udeležencem predstavili nekaj izbranih muzejskih predmetov, ki bodo v evropskem letu kulturne dediščine likovnikom služili za navdih pri ustvarjanju. V nedeljo ob 10. uri pa na grad vabijo otroke. V tokratni nedeljski muzejski ustvarjalnici se bodo otroci seznanili z vsemi zanimivostmi, povezanimi z gumbi in gumbarstvom v Šaleški dolini. Nedeljsko druženje bodo pripravili za dve starostni skupini otrok. Otroci, stari med štiri in osem let, so vabljeni, da se srečanja udeležijo v družbi staršev, otroci, stari med devet in štirinajst let, pa lahko pridejo tudi sami. Z muzejsko ustvarjalno delavnico v Muzeju Velenje najavlja-jo razstavo o gumbih in gumbarstvu v Šaleški dolini, ki jo bodo na Velenjskem gradu odprli 22. februarja. Brešarjeva fotografska razstava Velenje, 13. februarja - V avli Mestne občine Velenje si lahko do 6. marca ogledate fotografsko razstavo ljubiteljskega fotografa Miroslava Brešarja. Predstavlja se s fotografijami Velenja iz ptičje perspektive. Srečanje Alzheimer Cafe Velenje - DEOS Center starejših Zimzelen bo v ponedeljek, 19. februarja, ob 19.19 v Mestni knjižnici KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka PETDESET ODTENKOV SVOBODE Fifty Shades Freed, romantični triler, 105 minut (ZDA) Režija: James Foley Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Kim Basinger, Eric Johnson Petek, 16. 2., ob 22.15 Sobota, 17. 2., ob 20.00 Ponedeljek, 19. 2., ob 17.30 FANT Z OBLAKI Cloudboy, družinski film, 78 minut (Belgija, Švedska Nizozemska, Norveška) Režija: Meikeminne Clinckspoor Igrajo: Sara Sommerfield, Geert Van Rampelgerg, Mikkel Gaup, Daan Ro-ofthooft Petek, 16. 2., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 17. 2., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 18. 2., ob 19.00 - mala dv. 12 POGUMNIH 12 Strong, akcijska zgodovinska drama, 129 minut (ZDA) Režija: Nicolai Fuglsig Igrajo: Elsa Pataky, Chris Hemsworth, Taylor Sheridan, Michael Shannon, Michael Peña Petek, 16. 2., ob 19.45 Sobota, 17. 2., ob 22.15 Nedelja, 18. 2., ob 18.00 LUNAPARK Wonder Wheel, drama, 101 minuta (ZDA) Režija: Woody Allen Igrajo: Kate Winslet, Juno Temple, Justin Timberlake, Debi Mazar, Jim Belushi, Max Casella, Geneva Carr Sobota, 17. 2., ob 18.00 Nedelja, 18. 2., ob 20.30 PALČKI POMAGALČKI Gnome Alone, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 89 minut (Kanada) 11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 20. februar 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Šaleški jamarski klub Podlasica -Topolšica: Raziskovanje grških jam Sreda, 21. februar 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 17. februar 9.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica 15.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Dan namiznega tenisa v Šmartnem ob Paki (ŠRD Gavce - Veliki vrh) Ponedeljek, 19. februar 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi Torek, 20. februar 17.00 Hiša mladih Delavnica numerologije - Kaj nam prinaša leto 2018 skozi števila (Večgeneracijski center Planet generacij) Lunine mene Velenje v sodelovanju s Spominčico, slovenskim združenjem za pomoč pri demenci, pripravil srečanje Alzheimer Cafe. Gost srečanja bo mag. Boštjan Zupan, dr. med., specialist nevrologije in klinične psihologije v Splošni bolnišnici Celje. Predstavil bo različne pristope k osebi z demenco v različnih fazah bolezni. Preteklost prevedena v plesni jezik Velenje, 15. februarja - Danes ob 18. uri bo v veliki dvorani velenjskega doma kulture Plesni studio N pripravil polletno produkcijo. Tema bo tokrat slovenska kulturna dediščina. Mentorice in plesalke bodo z gibom in plesom stkale čipko, se sprehodile po ljudskem slovstvu in obudile nekatere pustne maske. Preteklost bodo tokrat prevedle v plesni jezik. 15. februarja, ob 22:05, prazna luna (mlaj) CITY CENTER Celje • Četrtek, 15.2. Biotržnica • Petek, 16.2. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 18.2. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Zaljubljena kužka • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb • 25.2.2018 na osrednjem prostoru - Hvaležni medved v izvedbi Glasbenega gledališča Melite Osojnik • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki. Ugriznimo v kislo jabolko V torek, 20. februarja, bo ob 18. uri v prostorih Mladinskega centra Velenje na Efenkovi 61 potekala okrogla miza o brezdomstvu, ki ji je organizator, društvo Beli tiger, dal pomenljiv naslov Ugriznimo v kislo jabolko občutka brezdomstva. a bš, mkp Režija: Peter Lepeniotis, Shelly Shenoy Slov: glasovi: Tina Ogrin, Mirko Medved, Katja Ogrin, Ksenija Urbanc, Mihael Mažgon Petek, 16. 2., ob 18.00 Nedelja, 18. 2., ob 16.00 - otroška matineja POKLIČI ME PO SVOJEM IMENU Call Me by Your Name, romantična drama, 132 minut (Italija, Francija, Brazilija) Režija: Luca Guadagnino Igrajo: Armie Hammer, Timothee Chala-met, Michael Stuhlbarg, Amira Casar Ponedeljek, 19. 2., ob 20.00 Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 15. februarja 2018 Nagradna križanka Mobtel RADIO VELENJE MODRI FON februarja 2018: LG K10 že za 2,00 € / mesečno * več na www.telekom.si Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 26. 2. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. www.nascas.si • www.radiovelenje.com Nagrajenci nagradne križanke »Svečarstvo Lesk«, objavljene v tedniku Naš čas, 1. februarja 2017 so: • Ana Pavšek, Šalek 81, 3320 Velenje • Marija Grubelnik, Šentanel 18, 2391 Prevalje • Anita Bandelj, Subotiška cesta 19, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Lesk, Partizanska cesta 10, Velenje. Rešitev križanke: VALENTINOVO PRESENEČENJE. Terme Zreče Zdravnik svetuje ... Sašo Puncer, dr. med., v specialist ortoped Življenje brez bolečin. Bolečine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoškodb) in posledičnega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poškodovana (ali boleča), jo smemo obremenjevati le do praga bolečine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljša preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poškodbe. Športnik naj trening prilagodi fazi poškodbe. V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvočna terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem. Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih »koktajlov«, ki izboljšajo proliferacijo celic v poškodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in injiciranje s trombociti bogate plazme. Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno več ljudi. Bolečino v peti in petni trn povzroča plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajšanju bolečin zaradi plantarnega fascitisa so potrebni počitek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveč intenzivni športni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za mečne mišice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vložkov za čevlje in nevromišični taping. K bolečini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno. ,-......................................»€ : UDARNI RADIALNI VALOVI 4 + 1 GRATIS Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo učinkovita za razbijanje , kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v Ahilovi tetivi, pri bolečinah v rami in v komolcu. ■ Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 4 terapij z radialnimi j..........udarnimi valovi, v času _do 31. 0_3. 2018_. Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu Komunalno podjetje Velenje • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE 1 ■ t - t Dežurna ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA VEM www.kp-velenje.si KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 5. do 11. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 5. do 11. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu ČETRTEK, 15. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 16. februarja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 17. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 18. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 19. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 20. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 21. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 5. do 11. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, ob2čine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. do 11. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 23 15. februarja 2018 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI- POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 18. februarja, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. PODARIM KAVČ in dva fotelja, podarim. Gsm: 041 593 766 NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 17. 2. in 18. 2. 2018 - Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med.; VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje SMRTI • ZADNIK MARIJA, roj. 1942, Velenje, Škale 83 F • PRITRŽNIK MIHAELA, roj. 1965, Velenje, Ložnica 19C • DUŠAK JAKOB, roj. 1933, Velenje, Ulica Dušana Kvedra 3 • JELEN SLAVKO, roj. 1954, Velenje, Laze 9F POROKE • PAJIC HARIS, Velenje, Vojkova cesta 12 A in HAJDAREVIC LEILA, Grosuplje, Seliškarjeva cesta 32 • KOVAČ MARIJO ,Velenje, Šlandro-va cesta 11 in MIHAJLOVIC SEKA, Srbija, Negotin, Milutina Petroviča 9 • TUBIN DAMJAN, Brunnenau 14, Lustenau, AUT in SMILJANIC DIJA-NA, Prijedor, Brezičani 272, BIH od 16. 2. do 22. 2. - 16. februarja 1938 se je rodil mojster velikih dekorativnih scenskih slik največjih glasbenih, gledaliških in drugih prireditev po Sloveniji ter v TV oddajah - Jože Napotnik iz Šmar-tnega ob Paki; - 17. februarja 1821 se je v Škalah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc; - leta 1967 je 17. februarja v Šoštanju začela delovati nova avtomatska telefonska centrala; - stanovalcem pogorele šoštanj-ske graščine so 17. februarja leta 1999 svečano predali ključe triintridesetih obnovljenih stanovanj; - 18. svečana 1993, ko je pred stavbo velenjske občine potekal protestni shod deklet in žena iz Zavodenj za hitrejše reševanje ekoloških težav Šaleške doline, habit nepremičnine Hrtlt, d .o.o. Koroška 48. Vdanje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: ŠOŠTANJ, CENTER, 59,5 m2, zgrajeno l. 2006, 2/2 nad., EI v izdelavi, 40.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, EFENKOVA, 82,3 m2, adaptirano l. 2013, 4/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/ m2a), 82.000 € več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil nekdanji velenjski župan Srečko Meh; - 18. svečana 2001 se je v Zakopanih na Poljskem končala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenjčan Bernard Vajdič; - 19. februarja 1939 je bil v Šoštanju ustanovljen aero klub Naša krila; člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra leta 1939; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja in sta bili največji in najbolj tragični nesreči v zgodovini velenjskega premogovnika; kaplan Jakob Lempl je v kroniki škalske dekanije takole opisal obe nesreči: "Umr- ■ - HI Jože Napotnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) lo je januarja 7 delavcev, 20. februarja 1893 pa še 20 delavcev, deloma zadušenih, deloma na opeklinah vsled vnetja plinov v premogovnih jamah."; ■ 21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj dr. Dušan Mra-vljak - Mrož, doma iz Šoštanja; Dušan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemškimi enotami 8. januarja leta 1943 na Osankarici na Pohorju; ■ 21. februarja 1942 se je v Celju rodil vrsto let taborniški vodja rodu Jezerski zmaj iz Velenja Anton De Costa; ■ 21. svečana 1948 je bil v Topol- šici rojen šoštanjski župan prof. Darko Menih; - 22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Škalah pri Velenju; - 22. februarja 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnjah tragično končala kratka in neizpeta življenjska pot pesnika Karla De-stovnika - Kajuha; - 22. februarja leta 1963 se je rodil Janez Hudej, ki je nastopil kar na štirih Paraolimpijskih igrah v Barceloni 1992, v Atlan-ti leta 1996, v Sydneyju leta 2000 in v Atenah leta 2004. Damijan Kljajič u Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 g 24 ur na dan | i? JK IV > o. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solze, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat in stric SLAVKO JELEN iz Laz 28. 5. 1954 - 6. 2. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in čutili našo bolečino. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Mazeju, govornici Magdi Stvarnik, domačemu pevskemu zboru, Pihalnemu orkestru in pogrebni službi Usar. Žalujoči vsi njegovi Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante Alighieri) ZAHVALA Z bolečino sporočamo, da se je v 88. letu poslovil naš ljubljeni mož, oče, deda in pradeda RAFAEL GRIL iz Gaberk Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Ivanu Urbancu, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in vsem, ki ste poskrbeli za zadnje slovo: g. župniku Jožetu Pribožiču, g. Dragu Kolarju, gasilcem in pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Žalujoči vsi njegovi Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 24 ti - L f ■- SR1 ( t "''I'7 u f, I w w I a * Milena Krstič - Planine Šoštanj, 9. februarja - Šoštanj je s sobotnim, že petinšestdesetim karnevalom, ki so ga pripravili v Turistično-olepševal-nem društvu Šoštanj, še utrdil sloves karnevalskega mesta, od leta 2006, odkar je član Evropskega združenja karnevalskih mest, mednarodnega. Priznanje sta mu z obiskom potrdila visoka gosta, predsednik FECC Slovenija Andrej Klasinc in princ Ptujskega karnevala Aleš Goričan. Župan Darko Menih se je za čas pusta odpovedal vodenju Občine, težko sicer, a druge možnosti ni imel. Naloge župana je prevzel Peter Klepetec, ki pa mu je moral obljubiti, da ne bo preveč zapravljal. »Naj vas nikar ne skrbi. Ni več kaj zapravljati. Blagajna je prazna,« mu je kar z od- ) Pust Šoštanjski se danes (v četrtek) odpravlja v Makedonijo, kjer bo sodeloval na karnevalih v Prilepu in Strumici. Pust Šoštanjski opravil z odliko ra na Trgu bratov Mravljakov na častno tribuno nasproti sporočil novi župan, ki je z Diksijem Pi-ksijem in Kremenkom skrbel, da je karneval tekel tekoče. Tako kot vsa zadnja leta je dogajanje spremljala množica ljudi. Skupine, vseh je bilo devetnajst, manjkala je le ena, ki je napovedala svoj prihod, so bile deležne velikih simpatij občinstva. V Šoštanj so prišle mednarodne skupine (tri skupine iz Srbije, dve Visoki gostje, med njimi predsednik FECC Andrej Klasinc Iz Šaleka so prišli s tremi vozovi. Domači pusti so opozorili na lokalne zdrahe. iz Makedonije, ena iz Hrvaške). Med slovenskimi skupinami je bila letos še posebej velika skupina kurentov oziroma korantov s Ptujskega in Dravskega polja, ki so od konca lanskega leta uradno vpisani v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, na kar je ponosna vsa država. Prišel je sosednji Pust Mozirski, ki je > Mnogi so pogrešali Dornavske cigane, privlačne in vesele maškare, a jim je menda prihod v Šoštanj preprečila bolezen, alergija na baker. limo to našo kuro ... Priznanje za sodelovanje si zaslužijo tudi skupine iz Lajš, Pristave, Šentvida in vsi, ki so na karneval prišli v maskah. Od tam so mnogi zavili potem proti Športni dvorani, kjer je karnevalu sledila maškarada. Ob pol enajstih zvečer je pokala po šivih. Med najlepše maske > v Šoštanj pripeljal skupino Ba-vark, kar tri skupine pa so prišle tokrat v Šoštanj iz velenjskega Šaleka. Za smeh, sprostitev in dobro voljo so poleg njih izdatno poskrbeli domači pusti z nepogrešljivimi Koši Šoštanjskimi in Tresimirji ter novo točko, kurjim diskom. Naslov letošnjega festivala je bil povezan z njo - Opu- Šoštanj sta v soboto obiskala predsednik FECC Slovenija Andrej Klasinc in princ ptujskega karnevala Aleš Goričan. so razdelili triindvajset nagrad in denarni fond, globok 1.000 evrov. Pa je pustni župan rekel, da v blagajni ni nič ...? Žirijo so najbolj navdušile Marjetice. Včeraj je Pust Šoštanjski vzel slovo. Od njega so se poslovili na Trgu svobode, od koder so ga pospremili k zadnjemu počitku v reko Pako. Kljub slovesu pa bo v Šoštanju še nekaj časa videti, da je karnevalsko mesto. Na prostem, na Trgu svobode, bo do aprila na ogled razstava, ki priča o bogati preteklosti tamkajšnjih karnevalov. ■ Velenje, 13. februar - Veliko otroško pustovanje se je drugo leto zapored začelo na osrednjem mestnem trgu, kamor pa žal možje postave niso spustili treh pustnih vozov, ki so jih pripravili v Šaleku. Pod klovno-vim vodstvom so tisti, ki so prišli, naredili kolono za bobnarji in velenjskimi kurenti, povorka pa je najprej krožila po Titovem trgu, potem pa krenila v Rdečo dvorano. Tam pa so male in ve- Povorka in razigrano otroško rajanje Pustni torek je bil mrzel, a v Velenju so se številni odločili, da bodo skušali pregnati zimo in v deželo priklicati pomlad. like puste razveseljevali glasba, ples in pustne dobrote, saj mora biti pust tudi masten okoli ust. Komisija, sestavljena iz predstavnikov organizatorjev velike- ga otroškega pustnega rajanja, je izbrala najlepše družinske in najbolj izvirne posamezne maske. Zmagala je družina kuharjev. Samo za pusta so njihove- ga najmlajšega člana oblekli v jastoga in ga bojda pripravili za večerjo. Nagrade pa so si prislužile tudi družine, ki so predstavljale vesolje, instrumente, Kremenčkovi ter pastirček in njegove ovčice. Najbolj izvirna posamezna maska je bila regra-tova lučka, najmlajša pustna še-ma pa je predstavljala kokice v varnem naročju mame, ki je do-jenčico naokoli nosila v škatli za »popkorn«. Vsi so dobili lepe nagrade, za kar so poskrbeli organizatorji. Veliko otroško rajanje so skupaj pripravili Festival Velenje, MZPM Velenje, MC Velenje, Turistična zveza Velenje in Zavod za turizem ŠD. ■ bš