,uHanr
TRGOVSKI CISl
Časopis se a trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS; letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIII.
Telefon $t. 552.
LJUBLJANA, dne 28. aprila 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 49.
Impozantna obrtniška manifestacija.
V nedeljo se je vršila slovesna otvoritev vajeniške razstave v Ljubljani. Slavnost se je razvila v impozantno manifestacijo, pri kateri je sodelovalo nad 6000 vajencev iz ljubljanske in mariborske oblasti in iz Zagreba. Manifestacija je napravila ne samo na naraščaj, ampak tudi na prisotne mojstre globok utis, ki bo ostal vsem v trajnem spominu.
Na kolodvoru je pričakovalo že ob pol 10. uri okoli 4000 vajencev iz Ljubljane in okolice, iz Notranjske in Gorenjske, posebni vlak iz Maribora in vlak iz Zagreba, ki sta prišla nabito polna z nad enourno zamudo. Na postaji so pričakovali goste v imenu glavnega odbora predsednik Engel-bert Franchetti in člani gg. dr. Ivan Pless, Ivan Rebek in Bernik, član ge-rentstva mestne občine g. Likozar, znani organizator štajerskega obrtništva g. Jakob Zadravec i. dr. Po sprejemu došlih gostov se je razvila impozantna povorka, v kateri je bilo nad 6000 vajencev, iz kolodvora, po Resljevi cesti, Mestnem trgu, Sv. Jakoba trgu, čez most, Rimsko cesto, pred vladno palačo, da se pokloni g. velikemu županu. Potem, ko se je depu-tacija obrtnikov in vajencev zahvalila velikemu županu g. dr. Vilku Bal-tiču za sprejeto pokroviteljstvo nad razstavo in ga je prosila za še nadaljnjo naklonjenost, je krenila povorka čez Aleksandrovo in Dunajsko cesto na razstavišče, kjer so že pričakovali zastopniki oblastev, korporacij in organizacij, tiska in mnogo drugih odličnih gostov, med katerimi so bili: načelnik ministrstva trgovine in industrije, g. dr. Rudolf Marn, gerenta mestne občine ljubljanske gg. dr. Din-ko Puc in Anton Likozar, predsednik Trgovske in obrtniške zbornice gosp. Ivan Knez, prov. predsednik g. Jean Schrey, svetnika gg. Jakob Zadravec in Fr. Ks. Stare in tajniki gg. dr. Viktor Murnik, Ivan Mohorič, dr. Ivan Pless, dr. Josip Pretnar in konzulent g. Fran Žagar, za Zvezo industrijcev g. Ivan Hribar. — Nadalje so bili prisotni načelnik za kmetijstvo svetnik g. Ivan Sancin, načelnik prosvetnega oddelka dr. Pavel Pestotnik, za delegacijo ministrstva financ višji finančni svetnik M. Špindler, za gremij trgov-
cev Ljubljana podnačelnik g. J. J. Kavčič; od inozemskih zastopnikov so bili pri otvoritvi prisotni avstrijski generalni konzul g. dr. Strautz, belgijski konzul g. Milan Dular in portugalski konzul g. Štrucelj. Kot domačin je bil pri otvoritvi predsednik ljubljanskega velesejma g. Fr. Bonač.
Koj po prihodu velikega župana g. i dr. Vilka Baltiča je predsednik glavnega odbora g. Franchetti pozdravil vse navzoče goste, ter v krasno zasnovanem govoru opisal historijat prireditve in pomen take prireditve, s katero je pokazalo slovensko obrtništvo, da je naša mladina, naš obrtni naraščaj, ki tvori jedro za krepkejši in zdravejši razvoj onega stanu, kateremu se po njega številnosti in gospodarski važnosti namenjene eminentne naloge v naši državi. Na napredek našega obrtništva je obrnjena pozornost celokupnega obrtništva, od njega odvisi usoda nove obrtniške generacije, zato mora biti dolžnost države, pa tudi dolžnost nas vseh, da posvetimo vzgoji mladine največjo pažnjo in pozornost, da ji nudimo kolikor mogoče dovršeno strokovno izobrazbo. V svojih nadaljnjih izvajanjih je g. Franchetti poudarjal, da je v prvi vrsti poklicana država, da posveti vso svojo pozornost obrtno-nadaljevalnim in strokovnim šolam, da jih finančno podpre; da bi bilo najbolje, da se obrtnonadaljevalne in strokovne šole podržavijo. V svojem govoru je g. Franchetti omenil, da gre | velika zahvala za to, da se je sploh omogočila prireditev, predvsem onim faktorjem, ki so to prireditev materi-jelno podprli, in to je zlasti ministrstvo trgovine in industrije, Trgovska in obrtniška zbornica in Obrtna banka. Zahvala gre pa tudi vodstvu obrtno-nadaljevalnih šol, vsem načelstvom obrtnih zadrug, pa tudi posameznim obrtnikom, ki so žrtvovali toliko truda, da je prireditev tako sijajno uspela. Ob koncu svojega govora je g. Franchetti predlagal, da se pošlje N j. Vel. kralju udanostni pozdrav, kar so navzoči sprejeli z burnimi klici »živio« na kralja, kraljico in na-i slednika Petra.
i G. Fran Bonač je nato, kot domačin pozdravil navzoče ter podčrtal iz-
redni pomen, ki ga ima prireditev j take razstave. Z industrijo in trgovino, je poudarjal g. Bonač, se nahaja tudi obrt v veliki stagnaciji in akutni denarni krizi. Izdatne pomoči nimamo pričakovati nikjer, če si ne pomo-remo sami z najintenzivnejšim delom in organizacijo. Baš to je napotilo voditelje našega obrtništva, da so priredili in organizirali veliko razstavo vajeniški del, da vzpodbude obrtniško mladino k vztrajnemu in kvalitetnemu delu. Veliki vajeniški razstavi naj sledi razstava mojstrskih del. Ob koncu je g. Bonač zaklical: »Živelo naše vrlo jugoslovensko obrtništvo!«
Po njegovem govoru je predsednik prosil g. velikega župana, da oficielno otvori razstavo. Veliki župan g. dr. Vilko Baltič je na to v markantnem govoru narodnogospodarskega značaja orisal pomen razstave, njeno važnost za napredek našega obrtništva. Tudi naš obrtni naraščaj je danes lepo dokazal, je govoril g. veliki župan, kako umeva svojo nalogo in da stremi k velikim ciljem. Z laskavimi besedami je omenjal zasluge, ki jih ima za procvit obrtništva Zveza obrtnih za* drug, zlasti nje velezaslužni načelnik g. E. Franchetti.
Po končanem govoru se je g. veliki župan podal na čelu drugih zastopnikov v paviljon, da si ogleda razstavljene predmete. Ko si je g. veliki župan ogledal vso razstavo, je bil dovoljen ogled tudi drugim gostom in vajencem.	'
O	razstavi sami, ki nam nudi tako sliko, kakor je ne bi pričakovali nikdar, bomo podrobneje pisali v prihodnji številki.
Celo popoldne je vladalo v razstavnih prostorih velikansko vrvenje. Oba paviljona sta bila vse popoldne nabito polna in človek, ki si je hotel ogledati razstavo natančneje, se je le z muko mogel priboriti do razstavnih predmetov. Obenem se je pa vršila v Narodnem domu velika obrtniška veselica z vojaško godbo, petjem, plesom in prosto zabavo, ki je trajala ob najboljšem razpoložneju do pozne noči.
Razstava vajeniških del bo odprta do 4. maja 1925.
Fr. Stupica, načelnik ljubljanskega
gremija trgovcev:
Iz zagrebškega kongresa.
Nedeljski zagrebški trgovski kongres, kateremu sem \imel čast prisostvovati, pomeni nedvomno velik korak naprej k ozdravljenju naših narodnogospodarskih, posebno pa trgovskih razmer in je odlično važen tudi v političnem oziru.
Že dejstvo, da se ga je udeležilo nad 50 trgovskih organizacij s skoro 200 delegati, je dokaz za važnost in nujnost naših stanovskih vprašanj, ki so eminentnega pomena za vso državo in njen gospodarski razvoj. Prišli so zastopniki iz najoddaljenejših krajev, iz Bosne, Dalmacije, Srbije in najjužnejših krajev Makedonije tako, da je kongres res predstavljal ujedinje-no naše trgovstvo.
Edina temna točka kongresa je bilo dejstvo, da je bila udeležeba iz Slovenije minimalna, dasiravno bi imeli slovenski trgovci pač največ interesa, zanimati se za svoje vitalne stanovske zadeve.
Kongres je pozdravil ob prisotnosti naših najodličnejših gospodarskih in političnih osebnosti, med njimi g. ministra za trgovino Šurmina in drugih, predsednik Zveze hrvatskih trgovcev Griinvvald. Na kongresu je bil med drugim tudi sprejet zelo važen predlog glede ustanovitve Saveza trgovačkih udruženja. Doslej so posamezne lokalne trgovske organizacije obstojale brez vsakega medsebojnega kontakta ter si onemogočale ali otežavale delo za dosego svojih ciljev. Z ustanovitvijo Saveza je podana možnost, da bodo prišli skupni interesi vseh organizacij do veljave, ker lokalne organizacije dosedaj niso imele pooblastila nastopati v imenu vsega trgovstva, ampak le svojega okoliša. Savez bo upravičen uveljavljati težnje vse trgovine pri pristojnih oblastih, kjer vlada v tem oziru še popolna zmeda in se rešujejo zadeve saino s teoretskega stališča, ne pa, da bi se vprašalo za mnenje tudi ljudi od prakse, strokovnjake. Savez se je organiziral in podelil v štiri sekcije s posebnimi nalogami.
Tako se je tedaj ustvarila organizacija, ki se bo borila za skupne naše gospodarske cilje, kar je eminent-
listek. Letalsko pravo.
Univ. prof. dr. Milan Škerlj.
O*o predavanju v društvu »Pravniku«.)
IH. STVARNI PROPISI ZA VARNOST PROMETA PO ZRAKU.
A.	Letala.
Tako mednarodna pogodba kakor posamezni zakoni zahtevajo, da imej vsako letalo, ki naj se registruje, uradno potrdilo o svoji pripravnosti za let. Minimalnim pogojem vstrezati in preizkuše-*** morata biti materijal konstrukcije in konstrukcija sama; vsaj vsak tip letala ®ora biti praktično preizkušen. Podrobne pogoje določa že omenjena medna-*l°dna komisija za letala v mednarodnem Prometu, za - se seveda tudi vsaka drža-Va- Zakoni tudi določajo, v katerih primerih prestane ali se odreče že potrjena Pripravnost za let. Nadalje mora imeti Tsako letalo potrebne priprave in instrumente za varnost, slednjič letalske listi-ne- Za ta del predpisuje mednarodna pogodba potrdila: 1. o registraciji, 2. o Pripravnosti za let, 3. o sposobnosti čla-
nov posadke za let in 4. njihovem pripustu k letu, 5. posebno dovolilo za radiotelegrafske priprave, dalje 6. potni zapisnik, 7. če letalo služi javnemu prometu za potnike ali blago: a) knjižico o letu, v nji morajo biti navedene kolav-dacija, revizije — ki jih mnogo držav izrečno predpisuje v določenih rokih, nekatere celo pred vsakim letom — izmene sestavnih delov, popravila, zlasti pa tudi navodila za posadko o ravnanju z letalom; b) knjižico o motorju, vsebina slič-; na kakor v a); c) knjižico o prejetih in danih signalih; č) seznam potnikov; d) manifeste in tovorne liste. Točno je pred-j pisano, kako naj se vodijo te knjige, nič ; se ne sme v njih brisati ali iz njih iztrgati, hraniti se morajo določen čas.
Vsako letalo mora v prometu imeti točno določene znake, iz katerih se naj spozna njegova pripadnost in istovetnost,
; v mednarodnem letu mora vsako letalo biti vidno označeno z znakom pripadnosti in registracije ter z imenom in domo-: vališčem lastnikovim. Način tega med-i narodnega označevanja, ki je zlasti važno za signale, dane poedinim letalom, je točno urejen. Znak sestoji iz 5 grk. Ena črka pomeni državo, ostale 4, med njimi | en vokal, so znak registracije, vse skupaj
I je poziv letala v signalovanju. Točno je tudi urejeno, kje morajo nositi te znake letala poedinih vrst, kakšna smejo in kakšna morajo biti označila po dimenziji in barvi itd.
Ponoči mora v mednarodnem prometu vsako letalo imeti po barvi in vidnosti 1 točno določene luči, slično kakor ladije. j Za vsako vrsto letal veljajo posebni pro-j pisi, za let deloma drugačni nego za i mirovanje; za mirovanje tudi podnevi,
' zlasti za letala, ki so na vodi, bodisi da
i	ne manevrirajo, ker počivajo, bodisi da so nesposobna za manevriranje.
1 V ti zvezi naj še omenim, da daje mednarodna pogodba jako podrobne do-; ločbe za vse vrste signalov: elektriških,
■ optiških in akustiških, z letal in s tal. Pred vsem važni so signali v sili — za pomoč, signali, da je letalo blizu za-branjenemu predelu, signali, da naj pristane.
Za varnost prometa so nadalje prevaž-ni mednarodni propisi o umikanju. Mednarodna pogodba daje ta-le pojem nevarnosti zadetja: vse nevarnosti za nezgodo vsled prevelikega zbližanja dveh letal; taka nevarnost preti, če bližajoče se leta-
lo	ne izpremeni niti smeri niti sklona.
—	Ogiba se na desno; če se letali križa-
ta, se mora ogniti ono, ki ima drugo letalo na desno; prehiteva se navzgor. Pri vzletu in pri pristajanju mora čakati letalo, ki je na tleh. Sploh pa velja načelo: 1. da je treba pravila o umikanju sicer izpolnjevati, da pa more neposredna nevarnost zahtevati tudi ravnanje mimo pravil in 2. da se sploh na nobeno pravilo mednarodne pogodbe ni moči pozivati, >da bi se razbremenilo letalo, lastnik, vodja ali posadka od posledic ka-koršnekoli nevarnosti pri rabi luči, signalov, v stražni službi ali v uvaževanju pravil letalstva v navadnih ali posebnih prilikah vsakega primera.« Važna določba, skoro edina v pravilniku, ki ima tudi civilnopravno vsebino.
Za balast se sme sicer rabiti karkoli, ali metati se smeta samo voda ali fin pesek z letala.
B.	Letišča (pristani), režbališča.
To so prostori — na kopnem ali na vodi, tudi na strehah — ki so za to namenjeni in za to opremljeni, da sl' ijo zračnemu prometu s prilikami ža 'et in pristajanje, za popravila, za oskr s sredstvi za promet (plin, bencin, olje n ). Lelišče, ki je za pristojbino pristop, domačim letalom, mora bili z istimi po-
rjčga pomena. Tako polagoma pro- j dira zavest skupnih interesov med ; najvažnejše faktorje našega gospo- j darstva, od česar si je obetati naj- j lepših uspehov.
Savez bodi inicijator poedinih za- ; htev trgovskega stanu kakor tudi nje- ! gov zaščitnik, ki naj veže vse naše trgovske organizacije.
Padajoče cene na svetovnem trgu.
•	I
Lansko jesen so šle cene žita navzgor in ž njimi vred tudi druge cene. To gibanje je doseglo višek v letošnjem februarju. Koncem februarja se je rastoča tendenca ustavila in so nato vse vrste blaga šle v cenah znatno nazaj. Znan je padec cen žila. Tudi sladkor je moral s 3 centov stopiti dol na 2 %. Nekatere bolj važne vrste bomo tukaj napisali:
Pšenica v Chicago.
Cena 19. febr. 1925 majska 185.50; 16. aprila 1925 144.12; znižanje 22%; povprek	16%.
Cena	19.	februarja	1925	julijska
155.62; 16. aprila 1925 137.87; znižanje 12%; povprek 16%.
Cena 19. februarja 1925 septemberska 143.—; 16. aprila 1925 131.87; znižanje 13%; povprek 16%.
Pšenica v New Yorfcu.
Cena	19.	februarja	1925	1.	vrsta
215.25; 16. aprila 1925 166.87; znižanje 22%%; povprek 21%.
Cena	19.	februarja	1925	2.	vrsta
199.62; 16. aprila 1925 159.75; znižanje 20%; povprek 21%.
Rž v New Yorku.
Cena 19. februarja 1925 št. 2 168.25; 16. aprila 1925 115.—; znižanje 31%.
Koruza v Ncw Yorku.
Cena 19. februarja 1925 mešana 136.50; 16. aprila 1925 116.75; znižanje 15%.
Kava v New Yorku.
Cena 19. februarja 1925 Rio 7 22.—; 16. aprila 1925 20.50; znižanje 6%%; povprek 7%%.
Cena 19. februarja 1925 Santos 4 26.87; 16. aprila 1925 24.50; znižanje 8%%; povprek 7%%.
Kava v Havre je šla nazaj za povprečno 3 odstotke.
Volna v Havre je šla nazaj za povprečno 11 odstotkov.
Bombaž v New Yorku ni cene skoraj nič spremenil.
Kovine v Londonu.
Cena 19. februarja 1925 baker 64’/»; 16. aprila 1925 59.70; znižanje 7%%.
Cena 19. februarja 1925 cin 262%; 16. aprila 1925 233%; znižanje 11%.
Cena 19. februarja 1925 svinec 38.—; 16. aprila 1925 31u/i«; znižanje 16%.
Cena 19. februarja 1925 cink 36%; 16. aprila 1925 347/i»; znižanje 6%.
goji pristopno tudi letalom iz držav po-godnic, tarifi za pristajanje in bivanje na teh letiščih morajo biti ustanovljeni in za domača in tuja letala enaki — torej samo relativna tarifna svoboda. Vsako letalo iz države pogodnice ima pri pristajanju, zlasti v sili, isto pravico do pomoči kakor domača. Reševanje letal, izgubljenih v morju, se ravna po načelih pomorskega prava, če ni drugačnega dogovora.
Zakoni posameznih držav imajo podrobne predpise o letiščih. Splošna je delitev v javna, namenjena občemu prometu, in zasebna, kriteriji pa so različni, na Francoskem n. pr. more imeti javno letišče samo javnopravna korporacija, vsa druga so zasebna, tudi če so namenjena prometu s potniki in blagom; Belgija: javna, kjer naj imajo priliko pristajati vsa letala, posebna: za promet z osebami in blagom ali za letalsko šolo ali za šport, zasebna: za osebno porabo.
Vse države predpisujejo posebno odobritev (koncesijo) vsaj za napravo javnih letišč, večina tudi za napravo zasebnih. Japonska zahteva posebno dovoljenje celo za opustitev letišča. Koncesija za letišče se v mnogih državah da načelno le domačemu državljanu, samo izjemno in
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec.
(Nadaljevanje.)
Zoper rešenje sem predložil priziv na fin. ministra, poudarjajoč poleg gornjih argumentov še sledeče:
a) Ne odgovarja resnici trditev v re-šenju carinarnice, da so se pri pregledu našli kemijski proizvodi, ker bil je faktično kalijev bromat, kateri je v komentarju k tarifi izrečno uvrščen v t. p. 206., a služi kot pomožni materijal pri barvanju. Iz priloženih, izvornega potrdila in potrdila o analizi, se je to moglo jasno razvideti. Carinarnica je potemtakem očito postopala proti določbam tarife in njenega komentarja.
b) Carinarnica je postopala proti čl. 66. car. zak., ker ni hotela na mojo prošnjo robe znova pregledati, četudi se roba ni nahajala v privatnem skladišču uvoznika, marveč v rokah državne železnice, katera se pač nikakor ne more posmatrati za privatno osebo.
c) Tudi ne odgovarja dejstvom trditev v rešenju, da je predmetna roba stopila že v prost promet. Ako je po čl. 6., t. 2., zak. o spl. car. tarifi^ zadosten dokaz, da je blago domačega izvora, ako se je to blago nahajalo v rokah železnice (tudi inozemske) ter ako se po carinsko-poštnem pravilniku Cbr. 26201 od 3. sept. 1920 poštni paketi smatrajo, da niso stopili v prost promet dokler se nahajajo v rokah pošte, bi bilo očito protislovje, ako bi se s tovornimi pošiljkami na železnicah ne postopalo istotako, dokler se nahajajo pod varstvom in nadzorstvom železnice in dokler se končno ne izroče uvozitelju v smislu čl. 66. c. z. Ta član smatra take pošiljke apodiktično kot se nahajajoče pod uradnim nadzorstvom že iz tega, ker dovoljuje carinarnicam pravico, da take pošiljke ponovno pregledajo in celo stranke kaznijo, ako se s pregledom najde, da še je zakon kršil. Nedosledno bi torej bilo, ako bi se nasprotno ne dovolil ponovni pregled.
c) Ker ni carinarnica ugodila moji prošnji za ponovni pregled na temelju čl. 66. c. z., sem naprosil predstojni-štvo postaje državne železniške postaje v K., da sname, predno robo izroči uvozitelju, uradno v smislu čl. 55. c. z. vzorec ter ga uradno obeleži. Ta vzorec sem izročil zajedno z mojim ugovorom. Ni torej istinita trditev carinarnice v njenem resenju, da bi mojemu ugovoru ne bili priloženi uradno obeleženi vzorci blaga. Carinarnično rešenje temelji na krivih premisah ter ne pripoznava faktov, marveč jih potvarja. V nobenem primeru ne more tako rešenje veljati kot končna odločba, ker je v protislovju z jasnimi določili zakona in predpisov ter nalaga stranki očito škodo. — Finančni minister je gornjo pritožbo z odlokom Cbr. 43757 od 5. jul. 1922 odklonil kot neumestno.
na osnovi posebnega meddržavnega dogovora tudi tujcu (n. pr. Švica). Danska: koncesionarjem prometnih prog in letišč se more naložiti, da ob progah pri-rede javna letišča za silo.
Nekatere države določajo, da treba tudi za svetilne in signalne naprave okolu letišč posebne koncesije.
Posebno urejeno je vprašanje vežba-lišč, Nemčija pa pozna tudi še pojem le-tiškega pasu: okolu letišča je določen pas, v čegar ozračju, ne na zemeljski površini, veljajo v obče isti propisi, kakor nad letiščem.
Za ureditev letišč daje mednarodna pogodba natančne propise, ravno tako za vzlet v zrak in za pristajanje na njih. Letišča morajo imeti dva podnevi in ponoči jasno označena predela za dviganje in pristajanje, v sredi med njima nevtralni pas. Odhajati in pristajati treba proti vetru. Predeli morajo biti vedno označeni z ozirom na smer vetra. Nad mednarodnim letiščem in 2 km okoli njega je prepovedana zračna akrobatika. Izrečno zapoveduje mednarodna pogodba, da se morajo letalci v mednarodnem prometu ravnati po pravilnikih, ki so izdani za posamezna letišča, tako sicer, da
Pritožil sem se na Drž. Svet, kateri je z odločbo št. 7784/24 od 11. junija 1924 razsodil: »proučivši kako tužbu, rešenje i ostala akta, tako i odgovor Ministra na tužbu, poslat pismom od 23. apr. 1924. god. Cbr. 20765: da tužilac nije podneo nadležnoj vlasti propisno obeležene uglede u smislu čl. 55. car. zak., a roba je po svršenoj ekspediciji izišla iz carinskog nadzora ter se naknadno ne može utvrditi kvalifikacija robe. Dosledno tome, tužilac se ima odbili od traženja. stoga, a na osnovu čl. 34. car. zak. o Držav. Savetu i Uprav. Sudovine Državni Savet presudjuje: da se odbaci ova tužba Justa Piščanca, car. posrednika iz Ljubljane, o čemu se izvešta-vaju tužilac i Ministar Finansija.« —
(Dalje sledi.)
Savič:
aša Industrija in otrl,
(Nadaljevanje.)
Delavsko - obrtne šole ženskega društva v Srbiji. — Te šole ženskega društva treba pospeševati od strani države s tem, da bi se jim dale do-voljne subvencije in da bi učiteljice dobile vse pravice učiteljic osnovnih šol, to je pravico na pokojnino itd. Šole imajo namen, da usposobijo delavke, obrtniške mojstrice in učiteljice, ki svoj posel razumejo od prvih osnov, zaradi tega je najboljše, da te šole ostanejo, kakoršne so. Ne bilo bi treba jih do cela podržaviti, ker bi v tem primeru veliko več stale in bi se jih ne moglo tako intenzivno nadzorovati, kakor jih nadzoruje odbor ženskega društva, kakor je važno v normalnem in strokovnem oziru. Te šole bi mogle uvesti vse vrste ženskega dela, bodisi obrtniškega, bodisi hišno-industrijskega.
Gostilničarske in kuharske šole. — Tako za potrebe našega prebivalstva, kakor v interesu takozvane tujske industrije — odhoda in bivanja tujcev pri nas zaradi zdravljenja ali zabave, je neobhodno potrebno, da se ustanove gostilničarske šole v Beogradu, Sarajevu, Ljubljani, Skoplju, Cetinju, Splitu, poleg že obstoječe šole v Zagrebu, da si vzgojimo moderne gostilničarje in personal za hotele. Šole naj bi bile večerno-nedeljske ali poldnevne — dopoldne od 7. do 11.
Poleg teh šol treba otvoriti šolo za kuhanje finih in mednarodnih jedi, kar je neobhodno potrebno za moderne hotele, ki so navezani na tujski promet. V šolo naj bi se sprejemali tudi kuharji za konzervne tovarne. Mi imamo izvrstno zelenjavo, meso, ribe, živino, izvrstno sadje in sploh vse, kar se potrebuje za izdelovanje prvovrstnih konzerv. Ako bi jih izdelovali prvovrstni kuharji, bi nam bila odprta za konzerve vsa svetovna tržišča. S temi konzervami bi mogli mi naše sirovine v najprimernejši obliki jako drago prodajati.
Šolanje mojstrov in industrijcev.
kršitve takih pravilnikov ne morejo opravičevati s pozivanjem na določbe meddržavne pogodbe. To velja tudi 7.a določbe glede letanja v obližju drugih, zlasti obljudenih krajev. Pogoj je seveda, da je tak pravilnik redno objavljen.
Posamezne države so v svojih zakonih dale še posebna določila za letanje nad svojim ozemljem tako z ozirom na letišča kakor z ozirom na obljudene kraje; nad poslednjimi, vsaj nad strnjenimi se-lišči morajo letala, posebno motorska, letali ali v naravnost določeni minimalni višini, ali pa — pač boljše — tako visoko, da morejo, če se motor ustavi, v drsnem letu pristati na letišču ali izven kraja.
C.	Druga stvarna sredstva za varnost leta.
Mednarodna pogodba nalaga državam pogodnicam dolžnost, da sodelujejo pri napravi mednarodnih letalskih zemljevidov, in sicer generalnega 1 : 1,000.000 in normalnega 1 : 200.000. Ureditev teh zemljevidov je predpisana: cela zemlja se deli po določenih, z meridijani in vzporedniki omejenih četverokotih, objekti, ki naj bodo na zemljevidu razvid-
To šolanje se vrši v mojstrskih tečajih na industrijskih in obrtnih muzejih ali v zavodih za pospeševanje obr-
ii	in industrije. Tečaji imajo namen, da dajo mojstrom, ki niso obiskovali obrtne šole, najpotrebnejšo teoretično in praktično izobražbo, kakor v risanju, računanju, krojenju itd., kalkulaciji, knjigovodstvu, brez česar moderni obrtnik ne more shajati. Ti tečaji so se pokazali kot najefektnejše sredstvo za pospeševanje obrti.
(Datfe prih.)
Trgovina.
Sovjetska trgovinska politika. Agencija Rosta objavlja: Vladna politika stremi z ozirom na zunanjo trgovino predvsem po zvišanju uvoza. Tako je v mesecu marcu u\foz nadkrilil izvoz za 22 milijonov rubljev. Uvažajo se sedaj v Rusijo v veliki množini raznovrstni stroji, posebno pa poljedelski in predilniški stroji. Napram mesecu februarju je poskočil uvoz v marcu za 9 milijonov.
Za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Madžarsko. Tekom tega tedna se bodo otvorila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Madžarsko. Madžarsko vlado bo zastopal baron Friderik Wimmersperger, državni tajnik v ministrstvu za trgovino.
Nemške indeksne številke. — Indeks za veletrgovino je izkazoval dne 15. aprila t. 1. 131.4 točk (prejšnji teden 131.2). Za živila je izkazoval indeks 127.9 (127.7), za industrijske izdelke pa 138 (137.9) točk. — Indeks za preživljanje je bil dne 17. aprila t. 1. z 123.5 točkami za 0.2% višji nego prejšnji teden.
Trgovsko glavno zastopstvo za južnoafriško Unijo v Evropi se je iz Rotterdama premestilo v Milan, via Lovanio
4. Zastopstvo vodi Mr. Charles Pinaar.
Angleški indeks za veletrgovino je izkazoval koncem marca t. 1. 182.5 (februarja 186) točk. Na zlato valuto preraču-njeni indeks je znašal v marcu 179.3 (proti 181.8 v februarju), znižal se je torej za 1.4%. — Sredi aprila t. 1. je obsegal indeks samo še 152.32 točk.
Za nabavo 30 do 40.000 prašičjih mehurjev za zavijanje tobaka se zanima neka inozemska tvrdka. Interesentje, ki bi mogli in hoteli navedene mehurje bodisi deloma ali pa vso količino dobaviti, naj naznanijo njih naslov trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Konkurzni oklic. Razglasitev konkur-za o imovini Vinka Hmelaka, trgovca v Mariboru, trg. z mešanim blagom. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 83 27. aprila 1925 ob desetih. Oglasitveni rok terjatev upnikov do dne
5. junija 1925.
Trgovski potniki v Švici so plimorani nositi seboj posebno dovoljenje (Han-delspass). Sedaj znaša pristojbina za »Handelspass« 100 K za 30 dni, odnosno 50 K za naknadno podaljšanje v iznosu
15	dni ali manj. Trgovska in obrtniška zbornica v Malmo je zahtevala od vlade energične korake v svrho kontrole inozemskih trgovskih potnikov in v svrho kontrole izdajanja predmetnih pasov.
ni, so natančno določeni (zabranjeni predeli, zračna pota, podatki o zemeljskem magnetizmu, na normalni karti tudi selišča, železnice, glavno vodovje, gozdovi, letišča, hangarji, aeronavtska znamenja na tleh, carinske vhodne postaje itd.).
Podrobno so urejeni tudi orientacijski znaki na tleh za označevanje mednarodnih zračnih prog.
Posebno točno je slednjič po mednarodni pogodbi urejeno zbiranje in objavljanje meteoroloških poročil v najširšem smislu besede: Zračni tlak, veter po smeri in sili, padavine, prozornost zraka (vidnost). Določeno je, kdo naj daje poročila o vsem tem in komu, na katero razdaljo, v katerih razdobjih, o kateri uri, na kak način (načelno radijo-telegrafski ali telefonski). Za ta poročila kakor tudi za njih objavljanje so sestavljeni posebni sila natančni, zato tudi dokaj komplicirani kodi. Iz poročil se sestavljajo vremenske napovedi in sicer: 1. za prihodnje 3 do 4 ure, 2. za 20 do 30 ur, 3. za dva do 3 dni, 4. za določene zračne proge ali predele (2 krat na dan)-
(Dalje »ledi.)
mssaasMBsensesonK^MsenM
‘BUDDHfl< C________________J
JUDDffi-&4 USU
*WJ
TRAOEMARH C
Industrija.
Osnovanje velike tovarne jute na Balkanu s sodelovanjem češkoslovaškega kapitala. V Komunskih tekstilnih kro-. gih se v zadnjem času zelo resno dela na tem, da se na Balkanu osnuje velika tovarna jute, ker je na Balkanu uprav konsum izdelkov iz jute, osobito blaga za ambalažo zelo velik. Kot mesto produkcije se jemlje v obzir Mladenovac, ker je tja uvoz sirov in kalkute vodnim potom lahko mogoč. Projektirana je predilnica in tkalnica s kapitalom 600.000 lejev, pri tem bi pa moral sodelovati poleg domačega tudi češkoslovaški in švi-čarski kapital.
Proizvajanje špirita v naši državi. —
Od dne 1. septembra 1923 do 31. avgusta 1924 se je produciralo v naši državi 6,895.306 hi špirita in sicer so ga producirale tovarne na področju iinančne direkcije v Ljubljani 131.177 lil, v Zagrebu 2,565.762 hi, v Varaždinu 134.311 hi,
Sl. Požegi 196.785 lil, v Osjeku 538.962 hi, v Sarajevu 4508 lil, v Tuzli 736.373 hi. v Pančevem 142.406 hi, v Somborju 766.881 hi, v Vel. Bečkeretu 657.358 hi, v Vukovarju 182.156 hi, v Subotici 142.576 hi, v Novem Sadu 251.307 hi in v Beogradu 434.744 hi. Od navedenih količin se je prodalo konzumentom v državi 3,908.899 lil, za tehnične svrhe 2,195.463 hi, izvozilo se je 550.590 hi, uvozilo pa 34.350 hi. Država je imela od produkcije špirita 78,865.001 Din do-, hodkov.
Inozemski tehnični strokovnjaki v Rusiji. Sovjetska vlada je sklenila, da dovoli upotovanje inozemskih tehnikov v namenu, da bi ti pomagali k čimprejšnji obnovi ruske industrije. Prednost pri potnih dovoljenjih bodo imeli specijali-sti v tekstilni, elektrotehnični in kemični industriji. Za kritje prvih najnujnejših potreb se zahteva nekaj stotin kvalificiranih inžinerjov in mehanikov.
Poljski premog. Varšavska vlada je sklenila znižati do skrajne meje transportno tarifo za domači premog, namenjen za izvoz.
Denarstvo.
Znižanje avstrijske obrestne mere.
"Generalni svet avstrijske narodne banke je znižal obrestno mero 25. t. m. od 13 na 11%. Avstrijski gospodarski krogi to znižanje v splošnem odobravajo in pozdravljajo. Avstrija ima kljub temu znižanju poleg Madžarske še vedno naj-'večjo eskontno postavko med evropskimi državami.
Obtok bankovcev naše Narodne ban-**>• — Narodna banka je imela po stanju dne 15. aprila t. 1. za 5582 milijonov "dinarjev bankovcev v obtoku. Obtok se Jje izza dne 8. aprila t. 1. znižal za 52.5 milijonov dinarjev.
Neizkoriščeni krediti. Ministrstvo financ je zahtevalo nujno poročilo od ministrstva poljoprivrede zakaj se ni po--služilo odobrenega kredita v iznosu 9 milijonov dinarjev pri Narodni banki za •dajanje pomoči oškodovancem, ker bo ■ rok kmalu zapadel.
K prepovedi uvoza češkoslovaških kron v našo državo. Ministrstvo financ _jje podvzelo potrebne korake pri češkoslovaški vladi, da se prepoved o uvozu •žeškoslovaških kron v države z nižjo valuto prekliče tudi za našo državo.
Carina.
Kolkovina za italijanske carinske bo-
se je zvišala za zneske do 100 lir J?® 0-20 lire, za zneske od 100 do 100.000 za vsakih 1000 lir na 0.60 lire in za «eske preko 100.000 lir na 60 lir. Pod-
za preračunavanje kolkovine tvori v PaPirnatih lirah izraženi carinski zne-8. > od katerega se do nadaljnega raču-Dl zlati ažijo po relaciji 2:4. Za plačilo v zlatu izražene carine določeni zlati -izijo se izpreminja in je znašal za čas 19. do 25. aprila 1925 471, to je 100 ^temeljne carine in 371 azijskega pribitka.
Promet
Ureditev mednarodnega rečnega prometa. — Tehnični odbor za rečno plovbo v društvu, v katerem so zastopane Nemčija, Francija, Litva, Iluinunija, Rusija in naša kraljevina, je izdelal načrt konvencije za pospeševanje mednarodne rečne plovbe.
Dela na liški krogi. Dela na liški progi dobro napredujejo. Na progi 47 km so že položena tračnice; ostane še 20 km, na kateri se bo polaganje tračnic izvršilo v najkrajšem času. Materijala je dovolj. Sedaj se dela na tem, da se izmenjajo tračnice tudi na progi Knin, Split-Šibenik.
Ureditev poštnega prometa med našo kraljevino in Solunom. Ministrstvo za pošte in brzojave je sklenilo, da se pospešijo dela za ureditev direktnega poštnega in brzojavnega prometa med našo kraljevino in našo svobodno cono v solunskem pristanišču. Podvzeti so že potrebni koraki pri grški poštni direkciji za dosego sporazuma v tem vprašanju.
Ukinitev reekspedicij črez postajo
Podbrdo v Italiji. Direkcija italijanskih železnic je ukinila reekspedicijo črez postaje Podbrdo. Pošiljke, ki so se do sedaj poslale v Podbrdo v svrho carinske manipulacije se imajo sedaj poslati črez postajo Gorica, Monte Santo.
Tržaški promet v prošlem letu. V letu 1924 je prispelo v Trst 1871 milijonov ton po morju in 1406 milijonov ton po železnici. Skupaj je tedaj prispelo 3277 milijonov ton blaga. Iz Trsta se je izvozilo po morju 986 milijonov ton in po železnici 1678.5 milijonov ton, skupno 2564.5 milijona ton blaga. Uvoz je dosegel 86.2% izvoz pa 109.3% prometa ' v letu 1913.
Kako se na Poljskem pospešuje izvoz. Poljska vlada je v svrho pospeševanja izvoza ukinila pri celem nizu proizvodov plačanje takozvanega »eksport-nega prometnega davka«. Med drugim se ne bo ta davek več plačal pri izvozu: rudninskega goriva, proizvodov železa, pločevine in jekla, raznih vrst lesa, cementa, kmetijskih strojev in volnenega prediva. Razen tega se je ukinila izvozna carina za les, ki služi za rudnike in za produkcijo papirja.
C
ZLATOROG
TERPENTIN
izvoz in uvoz.
Odločba o postopanju z uvozniki, ki uživajo ugodnosti, a ravnajo z uvoženim blagom zoper predpise. Sprožilo se je vprašanje, ali nforajo trpeti zakonske posledice po čl. 163. carinskega zakona tudi oni uvozniki, ki ne morejo dokazati, da so blago, na kakršni koli podstavi oproščeno davščin uporabili za ono, radi česar je bilo oproščeno, ali ki neredno vodijo knjigo o takem blagu, katerega pravilna uporaba se iz knjig ne da ugotoviti. Na to vprašanje je dal g. minister za finance na predlog carinskega sveta tole odločbo: Uvozniki, ki ne morejo dokazati, da so blago, na kakršni koli podstavi oproščeno vseh ali nekaterih davščin, uporabili za ono, zaradi česar je bilo oproščeno, bodisi da ne vodijo o tem blagu predpisanih knjig, bodisi, da jih vodijo neredno in nepravilno, tako, da se ne da iz njih ugotoviti pravilna uporaba izvoženega blaga, se kaznujejo, če ne bi mogli tega drugače dokazati s polnoveljavnimi dokumentj, po odredbah čl. 163. car. zak. ter se mora smatrati, da so blago že s tem uporabili za kaj drugega, ne pa za ono, zaradi česar je bilo oproščeno vseh ali nekaterih davščin.
Izvozna prepoved za ovčjo volno na Grškem. — Grško ministrstvo za narodno gospodarstvo je prepovedalo izvoz ovčje volne brez ozira na barvo in dolžino. Prepoved pa se ne tiče kozje dlake in ovčje volne, ki prihaja iz usnjarn.
Razno.
Pomorska baza v Šibeniku. Sporazumno z ministrstvom vojne mornarice je ministrski svet odobril potrebne kredite ministrstvu gradjevin, da v najkrajšem času začne z gradbo novega dela pristanišča Šibenik-Mandalina. To bi služilo v prvi vrsti za potrebo vojne mornarice. Ta dela se smatrajo kot prvi začetek bodočega razvoja Šibenika, kot velike vojno mornariške baze.
Ureditev nekaterih vprašanj med našo državo in Avstrijo. — Povodom sklepanja konvencij med našo državo in Avstrijo, ki so stopile leta 1924 v veljavo, je ostalo precej vprašanj nerešenih. Za ureditev teh vprašanj se naj bi sklicala posebna konferenca. Najvažnejše od teh vprašanje je ureditev plačila dolgov v tuji zlati valuti, ureditev lastninske j pravice radgonske imovne občine in po- 1 vračilo škode, katero je napravila avstro- ( ogrska vojska na našem ozemlju povodom premirja. Avstrijska vlada je že večkrat predlagala, da se konferenca čimpreje skliče, a naša država vsled velike zaposlenosti naših delegatov tem predlogom dosedaj ni moglo ugoditi. Upanje je, da se bo konferenca sedaj v doglednem času sestala in da se bodo ta vprašanja čimpreje ugodno rešila.
23. medparlamentarna konferenca v Washingtonu. Zastopniki evropskih parlamentarnih skupin se sestanejo 27. aprila v Parizu, da sporazumno z zastopniki ameriških parlamentarnih skupin sestavijo dnevni red 23. medparlamentarne konference, ki se bo vršila v Washingtonu od 1. do 6. oktobra tekočega leta. Predsednik Coolidge in ameriški parlament sta sklenila povabiti medparlamentarno zvezo v Zedinjene države in bosta napela vse sile, da doseže ta konferenca velik politični uspeh. Po zaključku konference v Washingtonu odidejo delegati v Canado, kjer bodo gostje kanadskega parlamenta.
Ameriški bankirji proti Hindenburgu. Newyorški dopisnik »Westminster Ga-zettec potrjuje vest, da je poslala zveza ameriških bankirjev Stresemannu brzojavko, kjer izjavlja, da bodo krediti za Nemčijo odpovedani, ako bo izvoljen Hindenburg za predsednika Nemčije.
Sestanek Male antante zopet odgo-den? Rumunska vlada se izjavlja solidarno z bolgarsko v postopanju proti komunistom. Vendar pa bo vlada ostala strogo nevtralna v vsakem slučaju. Rumunska vlada je predlagala ostalim članicam Male antante, naj se konferen-
Josip Peteline, Ljubljana
Na velikoI (bllM Preieraoieo« spooMalk«) Ob Yod| Na malo!
Priporoča potrebščine aa IlvUJe, krojaCe, Čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, lepa« robce. Welke, sukance, toaletno blago. T«1«1” MJ	W	Telefon	#1J
ca ki je bila določena na 3. maja, odloži do konca maja in sicer radi dogodkov na Bolgarskem. Vlada je zabranila bolgarskim beguncem prehod preko meje v Rumunijo, tako da je meja napram Bolgariji popolnoma zaprta.
Konferenca zastopnikov trgovskih zbornic jugoslovcnskih in češkoslovaških v Sarajevu. Takoj po letošnji gospodarski konferenci v Sarajevu se bo razpravljalo o vprašanju jugoslovensko-češkoslovaških zbornic. Dne 16. maja se bo tedaj po končani konferenci, vršila skupna konferenca zastopnikov jugoslo-venskih in češkoslovaških zbornic v Sarajevu, na kateri se bodo določile definitivne smernice za navezanje čim tesnejših in ožjih stikov med našimi in češkoslovaškimi krogi. Pri tej priliki se bode razpravljalo tudi o nekaterih vprašanjih tehničnega značaja, kakor na primer vprašanja prostega prometa, olajšave pri izdaji potnih listov itd.
Jugoslovenski paviljon na milanskem sejmu. Na letošnjem milanskem velesejmu sodeluje tudi naša. država z razstavo svojih izdelkov. Ker se je naša država za sodelovanje na tem sejmu odločila komaj v zadnjem času in je bilo odmerjeno prekratko vreme, da bi se mogli naši gospodarski krogi pripravljati za to razstavo, je ministrstvo trgovine in industrije pooblastilo našo »pooblaščeno trgovsko agencijo kraljevine SHS v Lyonu«, katere poslovodja je g. Milan Andrič, da on sam pripravi razstavo in da vse predmete, ki so bili na mednarodni razstavi v Lyonu prenese v Milan, in da tam aranžira jugoslovensko razstavo. Tako je bil jugoslovenski paviljon dne 18. t. m. urejen, a 19. t. m. ob 11. predpoldne svečano in oficijelno otvor-jen. Otvoritvi so prisostvovali s italijanske strani italijanski minister trgovine g. De Nava s svojo svito, in z naše strani jugoslovenska kolonija v Milanu.
Brezposelnost v Avstriji. — Na Dunaju je bilo sredi meseca aprila 77.057 oseb brezposelnih. V prvi polovici-meseca aprila se je njihovo število znižalo za 1032 oseb.
Obnovitev na Poljskem. Na ozemlju poljske republike se je do konca leta 1924 znova pozidalo 1,797.305 v vojni dobi porušenih hiš.
Indeks za preživljanje na Ogrskem je izkazoval dne 15. aprila t. 1. 18890.75 točk. proti 19281.57 točkam koncem meseca marca t. 1. Od 1. januarja t. 1. so se na Ogrskem cene znižale za 8.88%.
Zvišanje najemnin na Ogrskem. — Dne 1. maja t. 1. se najemnine na Ogrskem znova zvišajo. Po tem zvišanju bo dosegala najemnina za stanovanja 24 Mi kratno in za trgovske lokale 11K kratno predvojno najemnino.
Razvoj Trsta. Tranzitni promet Trsta v preteklem letu je znašal 58,414.313 me-terskih stotov, leta 1923 40,714.140, v zadnjem predvojnem letu 1913 pa 61 milijonov 472.746. Blagovni promet se je od 1923 na 1924 zvišal torej za 43.5% in mu manjka do predvojnih razmer samo še 5%. Na železniški promet odpade 29,844.878 stotov, na morski pa 28 milijonov 569.435. V primeri z letom 191SI je železniški promet za 10.6% večji, morski pa še za 13% manjši. Napredek se posebno dobro razvidi iz izkazov italijanskih državnih železnic, ki so ugotovile v decembru 1924 na dan povprečno 1087 polno naloženih voz, dočim jih je bilo v decembru 1923 samo 909, v decembra 1913 pa 742. Med pomorskimi družbami so bile najbolj zaposlene levantske črte Tržaškega Lloyda in pa ameriška plovba Cosulicha. Ta ugodni razvoj je skoraj na vse tržaške trge koristno vplival, najbolj na kavni, lesni, bombaževi trg in na trg južnega sadja. — Tudi krajevne industrije in pomožne organizacije, banke in zavarovalnice so bile v vzcvetu Trsta zelo udeležene. Podjetnost industrijskih in finančnih krogov se je v zadnjih dveh letih vsled novih nagibov močno dvignila. Sedaj se je praktično izkazalo, da ima Trst tudi v drugi državni zvezi važno gospodarsko vlogo in da pošilja kljub močni konkurenci severnih pristanišč zaledje svoje blago prav rado preko Trsta; zato se trudijo na vso moč, da bi pristaniške naprave še bolj razširili. Ce-prav v normalnih razmerah pristaniske in skladiščne naprave prometu zadoščajo in se želje izlagateljev in nalagateljev lahko upoštevajo, hočejo vendar železniške naprave v prostem pristanišču in pa izkladiščne prostore tako moderno pre-
urediti in povečati, da se bo promet tudi v slučaju nenadnega dviga lahko nemoteno razvijal. Do izgotovitve zgradb se bo v sporazumu s pristaniškim delavstvom delovni čas lahko po potrebi podaljšal in bodo delali tudi ponoči in ob nedeljah. — Tržič (Monfalcone) se je razvil v zadnjem času v važno industrijsko središče. Poleg Cosulichevih ladjedelnic, ki pa izdelujejo tudi aeroplane, vagone, električne motorje itd. in ki zaposlujejo okoli 6000 delavcev, so nastala tudi druga podjetja, delavnice Adria, oljčna tovarna i. dr. Naprave in izdelave teh podjetij so se morale boriti v kakovostjo tal, ker je zemlja v bližini mesta deloma zamočvirjena. Vlada je ta dela sedaj označila kot nujna, kar je za dobavo finančnih sredstev seveda še posebno važno. Če ne bo nepričakovanih težkoč, bodo z zemeljskimi deli pričeli v najkrajšem času. — Istrija ima številna nahajališča bavksida, raztresena po vsej srednji in Južni Istriji; ta nahajališča bodo sedaj velepotezno izrabili in eksportirali. Kakšno važnost jim pripisujejo, se vidi iz tega, da bodo za prevažanje materiala iz notranjosti do obale napravili nove železnice, celo zračno železnico po vrvi. Istrski bavksit gre večinoma v Nemčijo, kjer ga predelajo v svrho dobave aluminija. Tudi kamnolome so začeli izkoriščati, in je na primer gradbeni odbor novega osrednjega kolodvora v Milanu sklenil, uporabiti istrski rezan kamen. Ta kamen je služil tudi gradbi oglejske bazilike ter monumentalnim zgradbam v Inomostu in na Dunaju (parlament, dvor, muzeja). Po vojski se je rezani kamen umaknil betonu, sedanji gospodarski napredek ga pa spet pripušča, ker so nanovo začeli graditi monumentalne zgradbe. — Italija se bo priklopila omrežju mednarodnega zračnega prometa preko Trsta. Načrt zračne zveze Dunaj—Trst, znan tudi nam (Jun-kers), se bo menda kmalu uresničil. Dogovori v Trstu se bodo najbrž zadovoljivo zaključili. Aeroplani se bodo ustavili samo v Ljubljani — če se bo vse to izpeljalo, o čemur je že zadnjič poročal »Trgovski list« —, sicer pa nikjer drugod ne. Pot iz Trsta do Ljubljane bo trajala 45 minut, iz Ljubljane na Dunaj tri ure, z odmorom v Ljubljani vred. Največjo korist bo od nove zveze imel poštni promet. Od Trsta v Benetke, Milano in Torino bo napravila priključno zvezo Societš Italiana Servizi Aerei.
O	bombažu. »Trgovski list« je o tem velevažnem predmetu že večkrat pisal;
govorili smo o spremembah glede kulti-vacije in o prizadevanju vsake države, da si pridela sama svoj bombaž. Članek »Jez čez Nil« nas je seznanil o novih kulturah v Sudanu. Med najzanimivejša izvajanja štejemo govor I. Howarda Andrejca, podpredsednika newyorške National Traffic Banke; govoril je v Austi-j nu v Teksasu na letnem zborovanju zve-| ze bombažarjev. »Ameriško gospodstvo j kot producent bombaža je ogroženo in se bo dalo le težko še nadalje obdržati; nasprotno pa Amerika lahko zabrani Li-! verpoolu prednost svetovnotrgovskega
i	bombažnega središča. Pet je glavnih producentov bombaža: Amerika, Indija, ( Egipt, Peru, Brazilija; povprečno so eksportirali pred vojsko na leto 12,415.000
I	bal, na kojem številu je bila udeležena Amerika (Unija) s 60 odstotki. Iste dežele so eksportirale v letih 1921—1925 povprečno 9,951.000 bal na leto, na kojem številu je participirala Amerika samo še s 56%. Poleg tega se evropske države trudijo na vso moč za kultivacijo bombaža v lastnih kolonijah. Angleška vlada n. pr. daje producentom v kolonijah vsako leto 5 do 6 milijonov funtov podpore in pobira od vsake neangleške bale pri uvozu 6 pence. Prav tako se trudita Italija in Francija za povzdigo bombaževe kulture v svojih afriških kolonijah.« Kakor kaže produkcija bombaža tendenco za razširjenje po vsem svetu, tako v zadnjih desetletjih tudi industrija za predelavanje bombaža. Isti pojav opazujemo pri trgovini z žitom, ki je že čisto intenacionalizirana, in na drugih trgih. Po mnenju Ardreya, bo prešla bombaževa trgovina v prihodnjih letih zmeraj bolj v roke tistih, ki hočejo enakomerno operirati v vsaki bombaž proizvajajoči in v vsaki bombaž kupujoči deželi. Ker ima danes New York cenejši denar kakor London, pravi Ardrey, je padla zadnja ovira, ki brani Ameriki ono mesto v mednarodni trgovini, koje odgovarja gospodarskemu pomenu Zedinjenih držav med deželami sveta. — Torej še ni tako hudo in bodo Amerikanci lahko še mirno spali.
ljubljanska borza.
27. aprila 1925.
Blago: Smrekovi, ozir. jelovi hlodi, od 25 cm prem. naprej, 4 m dolžine, fco nakL post 8 vag. den. 230, bi. 230, zaklj. 230; remeljni 78/78, 98/98, 38/78, 4 m dolž., monte, fco meja den. 600; bukovo oglje la, fco meja 1 vag. den. 114, bi. 114,
zaklj. 114; pšenica avstralska, par. Ljubljana bi. 470; otrobi pšenični, deb., par. Ljubljana bi. 220; otrobi pšenični, drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza zobata, promptna, par. Ljubljana bi. 220; oves, makedonski, orig., fco vagon, Ljubljana den. 330, bi. 345.
Vrednost: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 bi. 61%; Loterijska 2%% drž. renta za vojno škodo den. 160; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 212; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 217; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 125; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb den. 800, bi. 805; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 135; Trboveljska pre-mogokopna družba, Ljubljana den. 380, bi. 390; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 118; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280.
T^žna poročila.
Znižanje cene za pšenico v Šviei. —
Švicarski zvezni svet je znižal ceno pšenico povprečno za 3 franke pri 100 kg.
Cene živino, telet in prašičev dne 24. aprila 1925 v Ljubljani. Voli debeli za kg žive teže 10.25 do 10.50 Din. Voli rejeni 9.50 do 10 Din. Voli za vprego po sposobnosti 8.50 do 9.50 Din. Krave rejene 7 do 8 Din. Krave klobasarice 5 do 6 Din. Teleta težja debela 14 do 15 Din. Teleta lažja 13 do 13.75 Dni. Teleta zaklana po kakovosti 18 do 19 Din. Prašiči peršutarji 14.50 do 15 Din. Prašiči debeli 15.50 do 16 Din. Banaški Špeharji
16	do 16.50 Din. Pašiči zaklani domači po kakovosti 17 do 19 Din. Cene se v zadnjem tednu niso nič spremenile. Prodajalci so sicer postali nekoliko bolj neizprosni, a živahnosti pa v kupčiji ni, ker vlada na mestnem trgu precejšnja stagnacija. Vse kaže, da se bodo dosedanje cene obdržale, pričakovati pa je, da bo nekaj več živahnosti, kot doslej, da se bo moglo blago vsaj prodati, kar v preteklem tednu ni bilo vsak čas mogoče. Le prov dobro rejeno blago, za kojim je več povpraševanja, se bo lahko prodalo.
Dunajska borza za kmetijske produkte (24. t. m.) Ameriški tečaji v rži in pšenici beležijo majhna oslabljenja, vendar je bil Dunaj čvrst. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine v šilingih za 100 kg: pšenica: domača 52 do 53 madžarska s Potisja 54.30—55, ju-
goslovenska 54—55, Rosafe 52—52.20» rž: domača 50—51; ječmen: domači 4B do 47; turščica: 27 28; oves: 41—42.50.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 17. aprila 1925 se je pripeljalo 271 svinj in 5 koz, 2 kozliča, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 62.50—100 Din; 7—9 tednov stari 125—150 Din; 3—4 mesece stari 225 do 325 Din; 5—7 mesecev stari 470 do 560 Din; 8—10 mesecev stari 720—850 Din; 1 leto stari 1200—1300 Din; 1 kg žive teže 13—14 Din; 1 kg mrtve teže-16.25—17.50 Din; kozliči komad 37.50’! Din. Prodalo se je 158 komadov.
Dobaua, prodaja.
Dobave. Dne 5. maja t. 1. se bode sklicala v pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani direktna pogodba za dobavo--svinjske masti, riža, zdroba, fižola,, krompirja, testenine, sladkorja, kave,, suhih češpelj, kisa in namiznega vina.,
— Odelenje za mornarico v Zemunu: sprejema do 15. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg usnja (podplatov). Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 16. maja t. 1. pri komandah mesta v Kraljeviči in v Čakovcu glede dobave- mesa za garnizije Kraljeviča im Čakovac. — Dne 20. maja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave razne opeke. — Dne 23. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic-v Sarajevu glede dobave bukovega, oglja; pri direkciji državnih železnic v-Zagrebu glede dobave strojev, orodja, itd. za električno in pogonsko napravo--delavnice in kurilnice v Splitu.
Dobave. Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 5. maja t. 1. ponudbe glede dobave čevljarskega orodja in materijah. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije:	Dne	11. maja t. 1. pri
upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave belega kartona. — Dne 12. maja t. 1. pri intendanturi Dravske-divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 380.000 kg pšenične krušne moke (tipa 80%); pri direkciji državnih železnic-v Sarajevu glede dobave pleskarskega materijala. — Dne 14. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave medene žice in bakrenih cevi.
— Dne 16. maja L 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave-osovin.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbomice-v Ljubljani interesentom na vpogled.
Najboljši
Šivalni stroj Je edino le
Josip Petelinc-a
znamka
Gritzner in Adler
za rodbino, obrt In Industrijo
Ljubljana
Pouk * uuoniu brupl.f.u. V.fletn. girandju. ( Delavnica ia popravila No vollko	Telefon 913	N.	malo
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
ESENCI
za rum, konjak, likerje in žganje
Ekstrakti in arome
za nealkoholne pijače vseh vrst
Koncentrirani sadni
-1.,! za aromaliziranje kan-eieri ditov in sladčič
PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsth) = Limonov sok =
priporoča:
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkova ul13 !! Zahtevajte cenike !!
m
cv
d?'::
Prvorazredni moderni brzo>pisa!ni stroj
STOEWER RECORD
Vrhunec Dnomehanike.
Zastovsivo:
Ludovik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 61 Originalne potrebščine za Opalograph (Fixat, Preservat).
-	J.
IGROMI
carinsko posredniški In spedlcljskl bureau
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 41
Naslov brzojavkam: ¥OHOM*
Podružnice:
Telefon fntemrban štev. 454
MARIBOR, JESENICE, RAKEK.
Obavlja vse v to stroko spadajoče posle naJHIIreJe In pod najkulantnlml pogoji.
GROm
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pofilljke.
oe
aoc
!! Pozor trgovci z lesom!!
V Zagrebu je naprodaj pod zelo povoljnimi pogoji dobro vpeljana trgovina stavbnega in mizarskega lesa, kakor tudi stavbenega materijala, poleg kolodvora Sava (južni kolodvor).
Pojasnila daje
AVGUST SIMUNIČ, Zagreb
Primorska ulica 12.
Najboljša
'uch-kolesa
po ugodni cepi samo pri
ION VOK
Ljubljana- v ovomesto
TISKARNA
„MERKUR“
  Trg.W. L L —
LJUBLJANA
Urno« OragorčMava ate« M. IS
Tiska Časopisa, posa*-niča, knjiga, brolara, lataka, cenika, pravila, lepaka, vsa trgovska ia uradna tiskovina M4. v eni la v vei barvab
Lastna
Nla * paft.Mki n tum
1
OGLASI!
_ .Trgovskem listu', *
• IMAJO USPEH#
lastnik In izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Urednik dr. I. PLESS. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.