fcltEDNlSTVv) ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska tilio* št. 8 (Jilskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. »opoldne ij od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj ia fvrazuikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo.	: : :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro - Ogrsko in Bosno K 18. —, polletna K 9‘—, četrtletna » 4'50, mesečna K l-50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za S :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30’—.	: :
\ Posamezne številke po 6 vin.
■>v
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznik«* .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	*.
UPRAVN1ŠTVO se nahaja v Selenburgovi nlici Stev. 8, IL, it uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečat. Inaerati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 26 vi*, poslana in razglasi 30 vin. — Ineerate sprejema upravniStv*.
Nefrankirana ali premalo (rankirana pisma se n« sprejem*)#.
Reklamacije lista so poStnine prost*.	»
Štev. 215.
V Ljubljani, v četrtek dne 22. februarja 1912.
Leto II.
i
Burianov naslednik.
Načelnik poljskega kola pl. Bilinski je imenovan za skupnega finančnega ministra na mesto odstopivšega Buriana. Presenečenje ni Majhno, zakaj kombinacije so imenovale z velikim povdarkom druga imena. Princ Holien-lohe, tržaški namestnik, je bil zaznamovan v Prvi vrsti projektov, potem so govorili tudi o paernreitherju, in šele zadnji dan je prišlo šele Bilinskijevo ime na površje, ne da bi se bilo Pripisovalo njegovi kandidaturi kaj posebne resnosti. Gospod Biiinski sam se dela močno •znenadenega in pravi, da prevzema nalogo le nekako iz poslušnosti in vdanosti. Mogoče. Ali kdor pozna preteklost gospoda Bilinskega, bo zelo težko verjel, da je res natančno tako, že zato, ker se tako presenečenje ne bi vjemalo ? običaji. Že vedno so bili gospodje, katerim -je bilo namenjeno kakšno ministrstvo, prej vprašani, če bi sprejeli, in za Bilinskega se v tem o-Zlri> gotovo ni napravila izjema.
Novi skupni finančni minister ni nov mož, jn ni neznan mož. Biiinski jc star politik in parlamentarec; poiskušal se je v profesuri in v birokraciji, bil je dvakrat minister, in povsod se !e kazala njegova velika ambicija, katere ni sfrl noben neuspeh in noben poraz. Delal je ka-pero; to je bil njegov glavni poklic. Z Badeni-levim ministrstvom je padel, in človek bi bil ^fat dejal, da ni misliti na nobeno vstajenje. ■y' prišel je čas, in zopet je postal finančni minister v I3ienerthovem kabinetu. Njegova finančna reforma, zgrajena iz najneverjetnejših novih davkov, je naletela na vseh straneh na najhujši odpor; Biiinski je odšel. Igral je veliko v!°go v poljskem kolu; tam so vstali sovraž-niki proti njemu, polagoma je rastlo nasprotstvo, paenkrat je vzkipelo in vzplamtelo z vso silo 111 zazdelo se je, da je njegov politični vpliv do-ma uničen za vse čase. A glej, po volitvah je D°stal načelnik kluba.
. Marsikaj je dosegel Biiinski, mnogo časti 'e užival, toda njegova častihlepnost ni bila nik-^ar utolažena. Splošno je znano, da so bile njegove 0£j uprte v vjšavo ministrskega predsed-^ 'n včasi je bil že prav blizu izpolnitvi . srčne želje. Ali v odločilnem trenutku mu Vselej izpodletelo.
fin ^e<^ai je Postal čisto nekaj druzega: Skupni nančni minister. Tudi to ni malenkost. Resor _upnega finančnega min. ne bi bil posebno po-. eniben in obširen, če bi šlo za avstro-ogrsko nančno upravo, ki je sama po sebi zelo šablon-‘a reč; ali Bosna in Hercegovina dajeta temu k .tu največjo važnost. Biiinski je postal vr-°vni upravitelj, nekakšen podkralj Bosne in Hercegovine.
In to je postal v Važni dobi.
. Dve deželi je Avstro-Ogrska anektirala po ^'desetletni okupaciji. Aneksija je imela biti definitivna rešitev državnopravnega položaja Pokrajin, ali pravzaprav se je z aneksijo razkrila vsa državnopravna inizerija. Av-
le
s f°-ogrski sta postali Bosna in Hercegovina; 1 Avstro-Ogrska je pojm, ki je sam sebi v na-leSo. Dualizem je podoben človeku, ki se ne-Prenehonia spotika ob svoje lastne noge. Dualna država je pogoltnila dve deželi, pa ji :-e. •nore asimilirati svojemu telesu; v želodcu ..‘ežita neprebavljeni in vsi organi imajo bole-^^Dualizem je pravzaprav zatajil samega
EmILE ZOLA:
sebe, zakaj Avstrija, Ogrska, Bosna — to so trije deli, dualizem pd pomeni dvojnost.
Nenaraven, nelogičen, nematematičen, absurden položaj! Nemogoč položaj, ki kriči po rešitvi! Vse čuti to potrebo, ali čim nujnejša postaja definitivna ureditev, tem večji so konflikti in tem hujši.
Kar se godi leta in leta na Hrvaškem, je v zvezi z Bosno in Hercegovino. Madjari so pohlepni po anektiranih deželah in delajo naj-vratolomnejše zgodovinske skoke, da bi drža-vnopravno utemeljili svojo »pravico« do Bosne in Hercegovine. Ali med Ogrsko in Bosno je Hrvaška. Ta pa je samostalen »političen teritorij«, njeni prebivalci so »poseben političen narod«. Hrvaška ima svojo avtonomijo; skupnost sloni na pogodbi, ki se mora periodično obnavljati. Bosne in Hercegovine, ki bi imela enak položaj, enako samostalnost, si Ogrska ne želi. Bosanske zadeve bi se imele upravljati v Budimpešti, sarajevski sabor ne bi smel imeti več jeca pomena kakor kranjski ali koroški deželni zbor; ne samostalna z Ogrsko združena dežela, temveč del Ogrske kakor Erdeljsko bi imela postati Bosna in Hercegovina. To pa ne gre, dokler je avtonomna Hrvaška vmes, zato je treba uničiti hrvaško samostalnost in iz nje napraviti madžarske velike županije.
Da vodilni krogi v Avstriji nimajo posebnih simpatij za tako rešitev, je naravno. Če bi se izvršil ta načrt, bi silno narasla ogrska in se silno zmanjšala avstrijska moč. Težišče monarhije bi se z Dunaja preneslo v Budimpešto, in avstrijski interesi na Balkanu bi postali odvisni od madjarske milosti. Ali tudi avstrijski projekti so egoistični, tudi oni smatrajo Bosno za kolonijo.
V	deželi, s katero igrata Dunaj in Budimpešta hazardno politično igro, pa prebiva narod, ki ni tam osamljen, temveč se razširja daleč okrog preko meja Bosne in Hercegovine. Nekoliko milionov prebivalcev s te strani Save ima enake interese kakor Srbohrvatje v a-nektiranih deželah. Rešitev bosanskega vprašanja se tiče tudi njih. Tako je zadeva neizmerno komplicirana; dotika se samih temeljev te države in je v najtesnejši zvezi z vso njeno bodočo organizacijo.
Burianova politika in Burianova uprava je znana. Bilinskijeva ne sme ostati taka, če noče novi mož samega sebe in morda cele države spravljati v katastrofalen položaj. Predvsem mora Biiinski napraviti konec policijskoavto-kratičnim in korupcionističnim praktikant v Bosni in Hercegovini, potem pa se mora postaviti na stališče, da se tudi tam doli ne more odločevati v usodi narodov brez njih in proti njim. Samo tako bi moglo njegovo ministrstvo postati uspešno. Vsaka druga pot je zgrešena in vodi v nesrečo.
Socialisti in dvorske] ob-veznosti.
Berolin, 20. februarja.
Nacionalni liberalci so prišli vsled svojega čudnega nastopa po volitvi predsedništva in po odstopu centrumaša s predsedniškega mesta v zagato, iz katere bi se sedaj radi izmazali. Njihov sklep, da ima drugi podpredsednik Paasche odstopiti, kar se je tudi zgodi-
lo,	je nedvomen dokaz, da so šli vladnim splet-
karijam na limanice. Čez štiri tedne je treba voliti definitivno predsedništvo in nacionalni liberalci ne vedo, kaj bi tedaj počeli. Popolnoma se ne upajo ločiti od levice, ki pa je brez moči. če nima podpore socialnih demokratov, ker nimajo liberalci in naprednjaki skupaj toliko mandatov kolikor socialisti sami. Desnici se pa s svojim žalostnim pogumom tudi ne upajo zameriti. Centrum in konservativci pravijo. da ne gredo v predsedništvo, v katerem je socialist. Če bi imeli nacionalni liberalci dovolj samozavesti, bi odgovorili reakcionarni svojati, da je nihče ne sili v predsedništvo, če sama noče. Torej bi se sestavilo predsedništvo iz same levice in stvar bi bila končana. Ali toliko poguma nimajo klavrni junaki. Na vsak način hočejo imeti zastopnika klerikalcev v svoji družbi. Ker to ne gre. če je tudi socialist v predsedništvu, ugibajo, kako bi iztisnili tega. To je pa težka reč, ker ne morejo utajiti, da so socialisti najmočnejša stranka.
Izmislili so si torej bajko. Po vsem meščanskem časopisju je bila te dni razširjena vest, da je sodrug Bebel v pogovoru z zastopniki drugih strank izjavil, da pojde socialistični podpredsednik k dvoru in da bo tudi zaklical cesarju »hoclt«, če bo prvi predsednik preprečen. Ta tendenčna trditev je stala v časopisih sama zase; dotične notice in telegrami niso imeli nobenega povoda, in bilo je očitno, da ima razširjanje te vesti, preden se je o njej kaj govorilo, gotov namen.
Na današnji seji državnega zbora je prišla ta vest v debato in sodrug Bebel je odločno izjavil, da nikdar ni dejal tega, kar se mu podtika. Trditev je v zbornici ponovil nacionalno liberalni poslanec Schiffer. Pravil je, da je imel »tak vtisk«, da je socialistično izjavo »razumel v tem zmislu«, da se socialistični podpredsednik ne bo odtegoval dvornim obveznostim.
Nato je odgovoril Bebel:
»Reči moram, da sem enostavno odrevenel ob tej izjavi. Na povesti, ki jo je podal poslanec Schiffer, ni ena beseda resnična. Na dan otvoritve državnega zbora so bile razprave na-cionalnoliberalne stranke z našo. Pri teh pogajanjih smo izrecno povedali, da se ne potegujemo za mesto prvega predsednika, do katerega bi imeli pravico kot najmočnejša stranka. Odločili smo se pa. da imenujemo prvega podpredsednika ter smo bili pripravljeni, da prevzamemo zato državnopravne obveznosti. Izjavili smo, da se razume to samo ob sebi. Nato so gospodje dejali, da niso pričakovali nič druzega in da nimajo kaj ugovarjati, ter da nimajo povoda za druge zahteve. S tem je bilo vprašanje dvornih obiskov za nas rešeno. Prihodnje dni so bile potem razne razprave. Baron Her-tling (član centruma, sedanji bavarski ministrski predsednik) je izjavljal, da je zanj bistveno vprašanje, če prevzame novi podpredsednik tudi potrebne dvorske obveznosti. Na njegovo vprašanje, če bo tudi naš podpredsednik cesarju klical »hoch«, sem odgovoril, da se ni naše stališče nič izpremenilo. Potem sem šel k nacionalnim liberalcem in k svobodomiselni ljudski stranki; povedal sem jim ta razgovor in dejal, da smo druge zahteve odklonili. In vse to naj bi bil zvečer preklical? Na tej trditvi ni ne ena beseda resnična. Tisti dan so bili socialisti povabljeni na splošen pogovor z liberalci in s centrumašom. Razprava je bila neprisiljena.
Rim.
(Dalje).
t0 . brezmejna preteklost, v katero se je po-i, v"1 zdaj Pierre, ga je premagala. Na vseh stra-s !’ v vseh štirih smereh neskončnega obzorja D ie oživljala zgodovina in je dvigala svoje pe-^ ce valovje do njega. Te modrikaste, nepregle-s. e Planjave na severu in vzhodu — to je bila Kr h ^trur'ia' na zapadu so se odražali vegasti Zal sabinskih gora, na jugu pa se je razte-žip° a^ansko gorovje in Lacij pod zlatim de-, m nebeškega solnca. Tudi Alba Longa je tulim 'n S hrastovjem kronani Motite Cavo s svo-l samostanom, ki je nadomestil stari Jupitrov DaJln' nogami onkraj fora, onkraj kapitola lej je razpenjal sam Rim. Tam nasproti je rjjA psciuilin, na desni Caelius in Aventin; Kvi-Ij, ‘j1 'n Viminal, katerih ni mogel videti, sta bi-cm 'ev'- njim, na bregu Tibere, je bil Jani-v «s. In vse mesto mu jc soglasno pripovedo-0 zgodovino svoje mrtve veličine.
kak * cc*aj se ic zgodilo v njem naenkrat nekaj ki 0r skrivnosten čar, kakor vstajenje. Palatin, kak3 *e k*' Pravkar ogledoval, ta sivi in mračni, zid • Pro^leto mesto razdejani, le s porušenim 0b]?vieni posuti Palatin se je nenadoma oživel, jn judil in se dvignil z vsemi svojimi palačami , ih ni- Tukaj je 1 y„re^o nadvladajočem vrhu |j a*! svoje mesto, v tem ko so Sabinci zavze-»o^Pitol na drugi strani. Sedmero kraljev v n lretjem stoletju monarhije je varno stanovalo ii0 v^Ae,n sredi visokih, močnih zidov, v katerih Det a I1rebita le troja vrata. Potem se je odvilo neLstoletii republike; bila je največja, najslav-tbfc • ^oba, ona, ki je podložila italijanski polo-
V	Vh Dotem ves svet rimskemu gospodarstvu. ŽjtVn-uZmagovitih letih, polnih socialnih in dren* boJev je rastoči Rim obljudil sedmero
* *CCV*	o 1 #-»a:_ _ _!• ; i :	^«^«1 i«
ni. Tukaj je bila zibelka Rima. Na tem
je bil Romuius
s svo*imi hrami j® °stai ie še
i
a zibelka in privatne stavbe so se po-
lagoma razširjale tudi po njem. Ali potem je tri-umfiral Cezar, vtelešena vsemogočnost plemena, izza Galije in Farzala, v imenu vsega rimskega naroda; bil je diktator, cesar, ko je bil izpolnil velikansko nalogo, katero je znalo pet prihodnjih stoletij cesarstva izkoristiti za neznanskim sijajem, v diru vsega razvezanega po-željenja. In Avgustus se je lahko polastil moči; slava Rima je bila na vrhuncu, v ozadju pokrajin so čakale miljarde le na to, da se pokradejo. Cesarski blesk se je začel razgrinjati v glavnem mestu sveta pred očmi oddaljenih, oslepljenih in premaganih narodov. Cezar je bil rojen na Palatinu, in ko mu je zmaga pri Actiumu naklonila cesarsko dostojanstvo, je vložil svoj ponos v to, da vlada z višave tega svetega, od naroda češčenega griča. Nakupil si je tam zasebnih hiš in zgradil palačo z dotlej neznanim razkošjem. Tu je bil atrij, ki ga je nosilo osem stebrov in štiri pilastri, peristil, ki ga je obdajalo šestinpetdeset jonskih stebrov, vseokrog privatni prostori, vse iz marmorja, ki je bil z ogromnimi stroški nabavljen iz tujine, v najživahnejših barvah, iskreč se kakor biserje. In tedaj je prebival skupaj z bogovi; tik pokraj stanovanja je zgradil Apolonov hram in Vestin, da si zavaruje božansko, večno kraljestvo. Posejano je bilo seme cesarskih palač; rastle so, množile so se in pokrile ves Palatin.
Noben despot ni poznal niti v blaznosti svojih sanj enake vsegamogočnosti kakor Avgu-stus v teh 44desetih letih popolnega, brezpogojnega. nadčloveškega gospodstva. Podeliti si je dal vse naslove, združil je v svoji osebi vse visoke urade. Kot cesar in konzul je poveljeval armadam in imel izvrševalno moč; kot prokonzul je imel supremacijo v pokrajinah; kot dosmrtni cenzor in princeps je vladal senat, kot tribun je bil gospodar ljudstva. In razglasiti se je dal za Avgusta; bil je posvečen, bog med ljudmi, ter je imel svoje hrame, svoje duhovnike, in živega so ga častili kakor na zemlji prebivajoče božanstvo. Nazadnje je postal Pontifes
Maximus, ter združil versko moč s posvetno. Tako je z ženialno potezo uresničil popolnost najvišjega gospodstva, ki ga more doseči človek. Ker ne sme Pontifex Maximus živeti v zasebni hiši, je razglasil svojo hišo za državno last. Ker se Pontifex Maximus ne sme oddaljiti od Vestinega hrama, je zgradil v svoji hiši hram tej boginji in izročil Vestalkam varstvo starega žrtvenika ob vznožju Palatina. Nič mu ni bilo predrago; zakaj dobro je čutil, da je tičala človeška suverenost v tej v eni osebi združeni dvojni moči, da je držal ljudi in svet v svojih rokah, ker je bil kralj in duhovnik, cesar in papež obenem. Ves sok silnega plamena, vse nakupičene zmage in vsa še raztresena bogastva so se pod Avgustom razvila in združila v čudovito ponosno krasoto, kakršna ni imela nikdar več zableščati v enakem sijaju. Bil je resnično gospodar sveta; njegova noga je počivala na čelu premaganih in pomirjenih narodov, obdajala ga je nesmrtna umetniška in literarna slava. Takrat je bilo videti, da se je izpolnila stara, pohlepna častihlepnost njegovega naroda po stoletnem, potrpežljivem boju, ki ga je vodil, da postane prvi narod na svetu. Rimljanska kri, Avgustova kri je bila, kar je končno rdeče zažarelo v cesarskem škrlatu. Bila je kri Avgusta, božanskega, zmagoslavnega, neomejenega gospodarja teles in duš, kri moža, v katerem prihaja dedščina sedmih dolgih stoletij narodnega ponosa do vrha, in ki ima od njega izhajati potomstvo vesoljnega, nerazdeljivega in neskončnega ponosa ter se razliti v stoletja. Kajti takrat se je zgodilo; kri Avgustova se je imela zbuditi v žilah vsakega vladarja Rima in se pretakati po njih, zasledujoča ga z večno se obnavljajočimi sanjami o svetovnem gospodstvu. En trenotek so bile te sanje izpolnjene: Avgustus, cesar in pontifex, je imel človeštvo, ga držal v rokah — vse, brez pridržka, kakor svojo last. Pozneje, po propadu, ko se je moč zopet razcepila in se razdelila med kralja in duhovnika, niso stoletja in sto-
Mnogo se je zbijalo šal in govorilo tudi o dolgih nogavicah, ki se morajo nositi pri dvoru.
Na neko vprašanje sem le odgovoril, če bo predsednik zadržan, da bo podpredsednik izpolnjeval oficielne dolžnosti. Pri teh pa vendar ni bilo govora o posetih pri dvoru in o »hoch«-klicu na cesarja. Nacionalni liberalci so igrali pri volitvi predsedništva vlogo, ki je bila polna nasprotij. Razumem, da so liberalni nacionalci v nerodnem položaju, pa iščejo zdaj kozla. Za to vlogo se pa zahvaljujem. Tako je bilo in vsako drugo trditev odklanjam kot neresnično.«
Treba se je le spomniti, kaj se je godilo pri volitvi predsedništva. pa bo razumljivo, da ne more biti drugače kakor tako, kakor je pripovedoval Bebel. Centrum je odklonil izvolitev v predsedništvo. Zakaj? Zato ker njemu in konservativcem socialisti niso dovolj lojalni, to se pravi, ker niso cesarski. To je mogel centrum misliti le tedaj, če je Bebel pri onih razpravah tako govoril, kakor je povedal v državnem zboru. Ako bi bil Bebel izjavil, da pojde Scheidemann k cesarju in da mu bo klical »hoch«. tedaj bi bil za centrum odpadel povod, da odklanja mesto v predsedništvu, klerikalni predsednik ne bi bil odstopil in ostalo bi bilo tisto predsedništvo. ki je bilo najprej izvoljeno.
Bebel ima prav. Nacionalni liberalci so v sitnem položaju, pa iščejo izgovorov, izhoda in pretvez. Ali način, ki so si ga izbrali, je neroden. in kdor pozna nemško socialistično stranko, zlasti pa Bebla, ve natančno, komu ima v tem sporu verjeti. Pri prihodnji volitvi ne bodo nacionalni liberalci glasovali za so-druga Scheidemanna. To pa bi bili lahko storili. ne da bi se posluževali takih laži. Njihova vloga ne postane zato nič lepša.
Italijanska vojna.
Vesti iz Tripolitanije so postale zelo redke in zanimanje za italijansko-turško vojno se je jako zmanjšalo, da nihče več ne pogreša pomanjkanja poročil. V Italiji pa se morajo zanimati za to pustolovščino, tudi če se ne bi hoteli. Zakaj to je draga šala, ki jo mora plačevati ljudstvo s svojim denarjem, in — s svojo krvjo. Pravega uspeha še ni bilo v tej vojni. Zakaj tistih par kotov, ki so jih Italijani doslej zasedli, ne odločuje posesti dežele, ne gospodarstva v Tripolitaniji. A že doslej znašajo vojni stroški dve sto milijonov lir.
Koliko je vojna doslej pogoltnila ljudskega življenja, se ne ve, ker so v tem oziru vsa poročila zlagana. Ali hujše od vsega tega je to, da je Italija šele pri začetku. Napredovanje italijanske armade je veliko bolj počasno, nego so pesimisti pričakovali, in vojaški strokovnjaki presojajo položaj Italije s prav majhnimi upi. V nemškem »Militanvochenblatt« piše general Imlioff, ki nikakor ni na glasu, da bi bil sovražnik Italijanov:
»V Italiji prihaja polagoma glede na vojno v Tripolitaniji mirnejše razpoloženje na površje. Italijanski list »Seccolo« imenuje to vojno eno najtežjih kolonijalnih kar se jih je doslej vodilo. Vsekakor se bo mogel pričeti pohod v deželo šele tedaj, ko se izvrše vse priprave in ko pridejo pojačanja iz domovine. Cim se prične prodiranje Italijanov, bo pričakovati tudi hudih bojev za dohode v gorovje in za bojne pozicije, a taki boji bodo zahtevali mnogo žrfev in bodo polni zanimivih momen-
letja poznali druge politike, kakor da zopet o-svoje državno moč, da združijo vse gospod-stvo. Atavistična kri, rdeče, pohotno valovje krvi nekdanjih dedov je gorelo v njihovih srcih.
Potem, ko je bil Avgustus mrtev in njegova palača zaprta, posvečena, izpremenjena v hram, je videl Pierre palačo Tiberijevo, dvigajočo se iz tal. Bilo je na onem mestu, pod njegovimi nogami, pod krasnimi zimskimi hrasti, ki so ga pravkar ščitili. Mislil si jo je z dvorišči, portiki, dvoranami, silno in veliko — kljub mračni volji cesarja, ki je živel daleč od Rima sredi množice ovadnikov in pohotnežev. Moč mu je zastrupila srce in možgane tako, da je bruhal iz njih zločin in da ga je napadala izredna blaz- • nost. Potem je vstala iz tal palača Caligulina, povečana slika Tiberijeve palače. Dodali so arkade, da bi razširili stavbo, preko fora so zgradili most do Kapitola, ker je hotel knez imeti možnost, da govori lahko po volji z Jupitrom, za čigar sina se je izdajal. Prestol je napravil tudi iz njega divjaka, besnega, v vsegamogočnosti nebrzdanega blaznika. Potem je prišel še Claudius Nero, ki je prekosil vse in menil, da ni Palatin dosti velik. Hotel je imeti neizmerno palačo in si prilastil čudovite, do vrha Eskvilina segajoče vrtove, da bo tam zgradil svojo zlato hišo, sanje neskončne krasote, ki jih ni mogel uresničiti do kraja. Razvaline palače so kmalu izginile med nemiri, ki so sledili življenju in smrti tega od prevzetnosti zaslepljenega strašila. Potem so padli v teku poldrugega leta Galba, Otho, Vitelius, drug preko drugega v blato in kri, ko je bil škrlat tudi iz njih napravil pošasti in tepce;, ko so se bili kakor nečiste živali prenasitili užitkov ob cesarskem koritu.
(Dalje.)
tov. Z ozirom na naravno- nadarjenost turških vojakov za take boje mora biti italijansko vojaštvo pripravljeno na najodločnejši odpor in mora pomisliti, da živi spomin na slavno o-brambo Plevne še vedno v turški armadi ter navdušuje častnike in vojake ...«
Vrhovni poveljnik general Caneva je bil pred kratkim v Rimu. O njegovi konferenci z ministrskim predsednikom Giolittijem poroča obširno milanska »Perseveranza«, ki pravi: »Ministrski predsednik je vprašal Canevo, če more s temi sredstvi, ki jih ima in z onimi, ki mu jih da vlada brez obotavljanja na razpolago, zagotoviti nedvomno in popolno zmago, ki jo Italija potrebuje, da more Turčiji diktirati brezpogojen mir. Na to vprašanje je general kratko-malo odgovoril, da ne!« Caneva je dejal: »Zmage, ki jo Italija potrebuje, da prisili Turčijo na mir, ji ne morem dati. Vse kar morem obljubiti, je počasna osvojitev Tripolitanije in Cirenajke kos za kosom. Ce potrebujete sijajen uspeh, ga morate iskati drugod, ne pa v Libiji. Zakaj na vojni tako kolonialnega značaja, kakršna je poverjena meni, ne bi mogla nobena armada doseči sijajnega uspeha — ne zdaj, ne čez mesec, ne čez leto dni, sploh nikoli ne!«
Kar pravi Caneva, je tako verjetno, da ne more biti bolj. Toda počasna osvojitev Tripolitanije in Cirenajke — to lahko traja pet let in še več. Koliko je za to treba denarja in koliko ljudi? In če se posreči — kakšne armade je potem potreba, da kroti Arabce, ki bodo vedno pripravljeni na upor? In koliko miljard bo treba še posebej vložiti, če se bo hotelo, da prinese dežela tudi kaj dobička?
Seveda — čim dalje traja vojna, tem večje veselje bodo imele tovarne za orožje in strelivo ter razni liferanti. Za njihove želje je klanje blagoslov.
NOVICE.
+ Naša slika. Te dni so Bavarci spustili novo bojno ladjo »Prinzregent Luitpold«, katero je krstil regent sam. z običajno veliko slovesnostjo v vodo. To novo morilno igračo vidijo čitatelji v današnji sliki. S številkami 1 do 3 so označeni topovi in sicer imajo oni s štev. 1 kaliber 30.5 cm, drugi 15, tretji pa 8.8 cm. Številka 4 označuje torpedne cevi. Crke kažejo: A poveljnikov stolp, B dvoje odsevnikov, C in L) velike ladijske žoge, vožnje in veslarke, E napravo za brezžično brzojavlje-nje, F kompas. G dvigalo za čoln. H večji čoln, I parno barkaso, K mali rešilni čoln, L torpedovnik. M veslo, N propeler, O tram proti guganju, P in O sprednjega in zadnjega mačka. Črta W označuje vodno linijo. — V par letih bo vse to staro železo.
* Beg Slczynskega. Dne 20. t m. je bila končana v Stanislavi obravnava proti petim paznikom stanislavske jetnišnice, ki so jih sumili, da so pomagali Siczynskemu pri begu. Obravnava je trajala štiri dni ob velikanskem zanimanju. Trije obtoženci, pazniki Cieslikov, Malarz in Kociusko [so bili oproščeni; paznika Nuda in Tarnavski sta bila obsojena na štiri in tri leta težke ječe. Sodni dvor je bil mnenja, da je bil pobegnil Siczynski v noči 9. novembra proti 10. iz kaznilnice in sicer po najkrajši poti iz svoje celice skozi glavna vrata Pri tem sta mu baje pomagala imenovana paznika s tem, da mu je omogočil Tarnavski beg iz celice, Nuda pa ga je pustil oditi skozi glavna vrata. Zagovornika sta prijavila ničnostno pritožbo.
* Samomor 121etnega dečka. Na Dunaju se je obesil 19. t. m. 121etni čevljarski vajenec Josip Doppler, ki je bil v oskrbi pri čevljarskem mojstru Civetu. Samomor je izvršil na vratnih tečajih. Mladega samomorilca so kmalu opazili in ga odrezali, toda bil je že mrtev. Pravijo, da vzrok samomora ni znan.
* Premoženje v lasnem podložku. Lvovska policija je prijela babico Posamentovo. Ko so izvršili na njej telesno preiskavo, so našli v njenem lasnem podložku 12 000 kron v bankov-c h. Aretirana babica trdi, da ni nič vedela o teh
12.000	kronah; pravi, da je kupila ta nenavadni podložek v trgovini svoje sestre v Krakovu.
* Sina in brata sta ubili. Sin litavskega kmeta se je bil pred desetimi leti izselil v Ameriko in se je vrnil te dni premožen v svojo občino Pavenebre ob ruski meji. V kolodvorski gostilni ga je gostilničar spoznal in Amerikanec mu je pripovedoval o svojem bogastvu V hiši njegovih staršev očeta ni bilo doma; mati in sestra pa ga nista spoznali. Sin se je hotel prepričati, ali ga tudi oče ne bo spoznal, pa ni povedal, kdo da je, ampak se je izdal za tujca. Pokazal je materi in sestri denarno bogastvo; zvečer se je vrnil oče in res ni spoznal sina. Medtem pa se je zbudila v ženskah lakota po velikem bogastvu in pregovorili sta očeta, da umore tujca. Oče se je hotel opogumiti za krvavo dejanje, pa je šel v kolodvorsko gostilno, da bi se napil. Gostilničar mu je dejal, da si ga lahko privošči nekaj meric, ker se je vrnil njegov bogati sin iz Amerike. Na to presenetljivo novico je divjal mož domov, da bi preprečil uboj, ali bilo je prepozno. Mati in hči sta bili že izvršili uboj. Ubijalki so prijeli, mati je zblaznela.
* Strašni prizori v cirkusu V Alensonu se je zgodil zadnjo nedeljo v cirkusu Menagerie Fortunis strašen prizor. Največja privlačnost predstave je bil artist, ki se pelje s kolesom po napeti žici nad levjo kletko. Večstoglavo občinstvo je z mrzlično razburjeno radovednostjo sledilo izvajanju te točke. Nenadno se je drznemu kolesarju zvrtelo v glavi, ko je bil ravno nad levjo kletko. V strah in grozo občinstvo je pričel nesrečnik omahovati in v naslednjem hipu se je strmoglavil iz višine šestih metrov naravnost v kletko, kjer je obležal nezavesten. Tuleč so planili levi nanj in ga mesarili. V cirkusu je nastala silna groza in gledalci so v divjem begu drvili proti izhodu. Medtem so cirkuški uslužbenci zveri odstranili od trupla nesrečnega artista ter ga izvlekli iz kletke, vsega razmesarjenega in krvavečega iz neštetih ran. Zdravniška pomoč je bila takoj pri roki, toda nesrečnik je bil tako zdelan, da je umrl na prevozu v bolnišnico, ne da bi se b i zavedel.
+ Po nedolžnem obsojen. V Novem Jorku je bil Faukle Brandt, komorni sluga bankirja Schiffa, po nedolžnem obsojen na tridesetletno ječo. Nedolžnost obsojenca je od dne do dne jasnejša in glavni državni pravdnik VVhitmann ima v rokah že obsežno gradivo, na podlagi katerega bo dal aretirati celo vrsto oseb. Proces se seveda obnovi. Dognano je z nedvomno jasnostjo, da je bil Brandt žrtev komplota, kakor si gnusnejšega skoro misliti ne moremo. Komplot je imel namen odstraniti komornika za vedno iz človeške družbe zategadelj, ker mu je bila naklonjena neka dama iz visokih družabnih krogoy. Državni pravdnik Whitmann ima v ropah pismo, ki ga je pisal bankirju Svhiffu njegov odvetnik Hovard Gans štiri dni pred obsodbo Brandta. V pismu stoji: »Moja misel je ta, da damo sodniku Rozalskemu s poročilom o življenju Brandta priliko, da izreče najstrožjo obsodbo.« In zdaj pridejo na vrsto razkritja o načinu, kako se je sestavilo škandalozno poročilo o Brandtovem življenju. Preiskavo Brandtovega življenja so poverili policijskemu poročniku Voolbridgenu in tega so primerno obdelovali bankirjevi odvetniki. In tako se je zgodilo, da je napravil poročnik poročilo, da so Brandta v štirih zveznih državah odpustili iz službe zaradi nepoštenosti. Ampak to poročilo je bila zlobna potvara, kajti Brandt ni nikdar zagrešil nikake nepoštenosti, ampak so njegovi gospodarji vedno izredno pohvalili njega službovanje. Nadalje so dognali, da so detektivi nesramno oplenili Brandtovo sobo, ko so vršili preiskavo, in pokradlivelikedragocenosti, ki jih je bila podarila komorniku dama, s katero je imel ta ljubezensko razmerje. Ogromne vsote so lopovi izdali za podkupljenje raznih visoko stoječih oseb, da so pomagale k obsodbi nedolžnega sluge. In to zgolj iz zavisti, ker ga je ljubila lepa ženska. Po Novem Jorku so ljudje vsled tega škandala tako razburjeni, da se boje demonstracij. Državni pravdnik uvede ka-
v..'	*	M
's;ft'inzngentJutfpo1č.
mk •
ncpePep ■Schhngtrkiel
m
Heckanhtf
| 0%Tet&G<scfit/fat	fToffuroAfom	A	p.	Oro%Hose	Telegr.	*/_ DampFbe/boot
. J fc«	/fomposs	•	pr- yo//e
^	*	'*	*	®	fBhktbaf/e‘‘d d G— Sootekrahn >-■c- t, — 7orpedos/>ieren
* ** TofptOaHihi*	G^dtuderbatle	ff- /fuHer	/f-fluder
IV- l/asserlinič
/Ha
1882
OSKAR WILDE:
Sebični ober.
Vsako popoldne so hodili otroci po šoli na obrov vrt in se tam igrali.
Velik vrt je bil in lep. Z mehko zeleno travo. Tu in tam so bile med travo posejane lepe rože kakor zvezde in dvanajst breskev je bilo na vrtu, pomladi z nežnim, rdečebelim cvetjem posutih in jeseni obloženih s sadovi. Ptice so posedale po vejah in prepevale tako sladko, da so otroci časih sredi igre obstali in poslušali. »Kako smo srečni!« so govorili drug drugemu.
Nekega dne se je vrnil ober. Obiskal je bil svojega prijatelja, obra, v Gorjancih in je ostal pri njem sedem let. V sedmih letih mu je vse t razložil kar mu je imel povedati, zakaj njegova zgovornost je bila zelo omejena, pa je sklenil, da se vrne na svoj grad. Dospevši domov je zagledal otroke na vrtu.
»Kaj onegavite tukaj?« je vprašal srdito. In otroci so se razpršili na vse strani. »Moj vrt je moj vrt,« je dejal ober, »to je jasno in samo jaz se smem igrati v njem,« pa je zagradil vrt z visokim zidom in postavil tablo:
Vstop na vrt je prepovedan!
Bil je zelo sebičen ober.
Ubogi otroci niso vedeli, kje bi se igrali. Poskusili so na cesti, ampak cesta je bila prašna in kamenita in jim ni bila po godu. Romali so okolo visokega zidu po šoli in se menili o lepem vrtu, ki je bil za zidom. »Kako smo bili srečni!« so se pogovarjali.
Potem je prišla pomlad in v vsej deželi je bilo polno cvetja in ptic. Le na vrtu sebičnega obra je bila zima. Ptice niso imele veselja, da bi pele, in drevje je pozabilo cveteti. Enkrat je pač pomolila lepa roža svojo glavico iz trave. Ali opazivši prepoved na deski so se ji otroci
tako zasmilili, da je smuknila nazaj v zemljo in zaspala. Le sneg in mraz sta bila zadovoljna. »Pomlad je pozabila na vrt,« sta vzkliknila, »vse leto bova živela!« Sneg je zagrnil travo z velikim zelenim plaščem in slana je s srebrom prevlekla vse drevje. Potem sta povabila sever v vas, pa je prišel. Ves v kužohovino je bil zavit in ves dan se je drl po vrtu in dimnike preobračal s streh. »Tukaj nam je prijetno,« je dejal, »povabimo še točo v goste.« In toča je tudi prišla. Vsak dan po tri ure je bila po strehi hiše, da je zdrobila vso opeko, in potem je divjala po vrtu, kar so jo nesle noge. Sivo je bila opravljena in led je dihala.
»Ne vem, kaj se je pomlad letos tako zakasnila,« je dejal sebični ober, sedeč ob oknu in zroč na hladni, pobeljeni vrt. »Upam, da se vreme kmalu izpremeni.«
Ampak pomlad ni prišla in tudi jesen je izostala. Jesen je obdarila vse vrtove z zlatim sadjem, a na orjakovem vrtu ga ni bilo. »Tako sebičen je,« je dejala jesen, In tako je bila na vrtu zmirom zima in sever, toča in sneg so plesali pod drevjem.
Nekega jutra je ležal ober bdeč na svoji postelji, pa je zaslišal čudežno godbo. Tako sladko je donela na njegovo uho, da se mu je zazdelo, kakor bi godli kraljevski muzikantje. Ampak bil je le vrabič, ki je prepeval pod oknom. Ali že tako dolgo ni slišal ptice na svojem vrtu, da se mu je zdel vrabčev glas kakor najlepša godba na svetu. Potem je ponehalo rajanje toče in sever ni tulil več in čudežen vonj je prihajal skozi odprto okno. »Mislim, da se vrača pomlad!« je dejal orjak. Skočil je iz postelje in pogledal skozi okno.
In kaj je ugledal?
Nekaj čudežnega je ugledal. Skozi malo luknjo v zidu so se prikradli otroci na vrt, pa so sedeli po drevju. Na vsakem drevesu, kar jih je videl, je ugledal otroka. In drevje se je tako zveselilo otrok, da se je zopet odelo s cvetjem in lagodno gibalo svoje roke nad glavami otrok semintja. Ptice so letale po vrtu in žvrgolele vse zamaknjene in rože so kukale iz zelene tra-
zensko postopanje proti trem imenitnikom iz »boljših« krogov vsled komplotstva in zarote.
Vodovod v Šiški.
Zadnja leta se je v Spodnji Šiški prav mnogo govorilo o vodovodu in njega upraviteljici »Vodovodni zadrugi«. Občinska kriza — odstop župana Pogačnika, gerentstvo, burne priprave za občinske volitve itd. — vse to je imelo svoj izvir v vodovodu. Čudna reč! Vodovod, ki je biškarjem vodo preskrbel, je bolj razburjal duhove kot n. pr. drugje — alkohol! Zato ne bo napačno, če se nekoliko ozremo na celo vodovodno vprašanje. Brez strasti — čisto objektivno.
Pred petimi leti se je ustanovila v Spodnji šiški vodovodna zadruga. Ustanovila se je z namenom, da dobi Šiška dobro in zdravo pitno vodo. Šiška je bila dotedaj preskrbljena z vodo iz vodnjakov, ki so sicer dajali dobro vodo, ali so bili zelo dragi. Naprava dobrega vodnjaka, ki mora v Šiški biti do 20 metrov globok, velja do 1000 kron in še več. Glavnica, ki zahteva 50 do 60 kron letnega obrestovanja. Vodnjak da vodo, ali povzroča obilo dela. Po vodo moraš v zimi in poletju — v lepem in v grdem vremenu. Vodnjak je po navadi na dvorišču. Nositi vodo, ki se je v vsaki družini veliko rajši, v I. ali II. ali celo v podstrešje, je zamudno in težavno. Po leti v veliki suši pa mar-sikak vodnjak izgubi vodo. Jasno je, da je bil vodovod za Šiško potreben. Njegovo potrebo so seve najbolj občutili oni, ki rabijo veliko vode. N. pr. tovarna testenin Zelenka, vinotržec Bollaiio, tovarna Rossner, trgovec Pogačnik itd. V normalnih razmerah se po navadi občina ozira na take potrebe, ali tedanji starover-ski (liberalni) občinski odbor ni imel smisla za take reči. Kaj vodovod — ko imamo vodnjake! Zato je povsem naravno, da so interesenti segli po samopomoči!
Ustanovili so vodovodno zadrugo (zadrugo z omejeno zavezo), ki naj zgradi vodovod. Ker se pa za zgradbo vodovoda veliki stroški, so zadrugarji sklenili apelirati na podporo dežele in države. Da pa to lažje dosežejo, so v zadnjem paragrafu svoje zadružne pogodbe pravil zapisal zapisali sledeče:
»Zadruga, je dolžna, prepustiti vodovod proti povrnitvi vseh, za celo zgradbo naraslih lastnih stroškov, torej po odbitku deželne in državne podpore, občini Spodnja Šiška, če bi nje odbor sklenil, da hoče prevzeti vodovod v lastno oskrbo.«
Ta odstavek je na vsak način pomemben. Občina lahko prevzame vodovod vsak čas, sa-ino če hoče. In — kljubu temu ga še ni prevzela, dasi je menda že večkrat sklenila. Kako to?
II.
Preden bi razpravljali o vzrokih, zakaj je še vedno vodovod v upravi in oskrbi »Vodo-
ve in se smejale. Krasen prizor! Le v enem kotičku vrta se je še stiskala zima. V najoddaljenejšem kotu vrta, in tam je stal majhen deček. Tako majhen je bil, da ni dosegel vej, pa je tekal okolo debla in bridko jokal. Drevo je bilo še vse s snegom in ledom pokrito in sever je žvižgal in tulil okolo njega. Le splezaj kvišku deček, je ječalo drevo in pripogibalo svoje veje na vso moč. Ampak deček je bit premajhen.
In obrovo srce se je otajalo ob pogledu na vrt. »Kako sebičen sem bil!« je dejal. »Zdaj vem, zakaj ni bilo pomladi. Malega dečka posadim na vrh drevesa in vse zidove podrem in moj vrt bodi na večne čase igrišče.« V resnici žal mu je bilo, da je bil tako sebičen.
Splazil se je po stopnicah navzdol in prav potiho odprl velika vrata in stopil na vrt. Ali ko so ga otroci opazili, so se ga prestrašili, da so takoj poskakali z dreves in zbežali in zima se je vrnila na vrt. Le mali deček ni zbežal, zakaj njegove oči so bile vse v solzah, da ni videl orjaka. In ober se mu je odvzad potihoma približal, ga rahlo prijel za roko in posadil na drevo. In naenkrat se je drevo ogrnilo s cvetjem in ptice so priletele in prepevale in mali deček je razprostrl obe roki, jih ovil okolo obrovega vratu in ga poljubil. In ostali otroci, videči, da ober ni več hud, so se vrnili in z njimi pomlad. »Vaš je vrt, otroci moji!« je dejal ober ip vzel veliko sekiro in podrl zid. In ko so ljudje opoldne šli na trg, so videli, kako se ober na svojem vrtu igra z otroci, in vrt je bil najlepši na vsem svetu.
Ves dan so se igrali otroci in zvečer so se veselo poslovili od obra.
»Kje pa je vaš mali tovariš?« je vprašal, »deček, ki sem ga posadil na drevo?« Od vseh ga je imel najrajše, ker ga je bil pojjubil.
»Ne vemo,« so dejali otroci, »odšel je!«
»Recite mu, da naj se jutri zanesljivo vrne.« Ampak otroci so rekli, da ne vedo, kje stanuje, in da ga niso nikoli popreje videli. In ober se je močno razžalostil.	....
Vsako popoldne po šoli so prihajali otroci in se igrali z obrom. Ampak malega dečka, ki
vodne zadruge«, poglejmo nekoliko finance zadruge same.
Zadruga ima koncem leta 1911 — 39 članov, ki so podpisali 116 deležev v znesku 5800 kron, vplačali pa 3420 kron. Deleži se obrestujejo i)o 5%. V računu za leto 1911 znašajo obresti deležev svoto 443 kron 2 vin.
Izposojilo zadruge koncem leta 1911 znaša 55.518 kron 28 vin.; obresti tega izposojila znašajo 3035 kron 27 vin.
Naloženega denarja pa ima zadruga 39.996 kron 60 vin.
Delovanje zadruge kažejo nastopne številke:
prejemki za vodo	K	6112.34
izdatki za vodo	K	5512.53
terjatve na vodarini	K	1423.14
izdatki za:
navrtalna deia	K	2104.08
prejemki za:
navrtalna dela	K	1735.55
zahteve za:
navrtalna dela	K	1466.42
Kosmatega dobička kaže zadruga v let11
1911	z ozirom na gorenje številke: 1985 kr®n 89 vin.
Režije so pa sledeče: davki	K	651.26
neposredna pristojbina	K	62.40
upravni stroški	K	1768.1*
obresti izposojil	K	3035.2/
obresti deležev	K	140.S3
diferenca obresti	K	20.^
skupaj K	5677.92
Ako še prištejemo
3% obrabo naprave
K 1717J6
dobimo skupaj K 7394..98
Če sedaj k kosmatemu dobičku per krofl 1985.S9 prištejemo pristopnine, 15% popust vodarine in razno, v skupnem znesku (50.— O1 | 25.— in 1414.95) je 1489.95, dobimo vsoto dobička K 3475.84. Ako pa odštejemo od izgube per kron 7394.98, imamo za leto 1911 dejanske izgube: kron 3919.14. Računski zaključek Pa izkazuje kron 341.71 čistega dobička.
Kako to? Zakaj? Dovoljena in vsprejej3 podpora se sprejemlje v dobiček — tako za let®
1911 27.440 kron — v izgubo pa vsa ona °a
1912 do 1917 predplačana v znesku 23520 kron-
Eno stoji: brez podpore je vodovod visoko pasiven. Vprašanje pri tem pa je: ali nal služi podpora za upravo ali za pokritje naprav-
O tem v prihodnjem poglavju.
Ljubljana in Kranjsko.
— Vsakršna pojasnila glede ožje volltye v ljubljansko obrtno sodišče, ki bo v nedelj0, dne 25. t. m., se dobivajo vsak dan do 7. zveče v Šelenburgovi ulici 6 II. nadstr.
— Kranjski deželni zbor ima danes sej°> ki bo baje zadnja v tem zasedanju.
— Anketa o gledališču je bila včeraj ^ mestni posvetovalnici. Sklicalo jo je dramah0'
ga je ober ljubil, ni bilo več. Vse otroke je inie rad, pa vendar je hrepenel po svojem maličK in pogosto govoril o njem. «Kako rad bi ga vl' del!« je večkrat dejal.
Leta so minula in ober se je postaral in ®' slabel. Nič več se ni podil okolo, pa je sedel svojem orjaškem naslonjaču, gledal otroke pt igri in občudoval svoj vrt. »Mnogo lepega cvet' ja imam,« je govoril, »ampak otroci so najleP' še cvetje od vsega.«	j
Nekega zimskega jutra je pogledal sk®? okno, ko se je oblačilo. Nič več ni sovražil j*1 me, zakaj vedel je, da pomlad dremlje in da n’ cvetje ne odide. Naenkrat si je ves začud° otrl oči in strmel in strmel. Glej čudo! V najo® daljenejšein kotu vrta je stalo drevo, vse P® suto s krasnim belim cvetjem. Njegove veje s bile iz samega zlata in srebrni sadovi so v> seli na njih in odspod je stal deček, ki ga 1 imel tako rad.
Ober je tekel ves vesel po stopnjicah in ^ kel na vrt. Hitel je po travi in se bližal otroK®j Ali ko je bil že čisto blizu, je zardelo njeg®^ obličje od jeze in je dejal: »Kdo se je predr?jj nil in te ranil?« Zakaj na dlaneh otroka so ® sledovi žebljev in sledovi žebljev so bili na n* govih nožicah.	.j,
»Kdo se je predrznil in te ranil?« je zaK cal orjak. »Povej mi, da vzamem velik meč ga ubijem!«	Jfl,
»Nikar,« je odgovoril otrok, »zakaj od « bežni sem ranjen.«	.	^
»Kdo pa si?« je vprašal ober in čudna D lest ga je premagala in pokleknil je pred trokotn.	0.	.
In otrok se	je	nasmejal in dejal: »Na sv j
jem vrtu si me pustil igrati, pojdi danes z m®1 na moj vrt, v paradiž.«	r(,
In ko so otroci popoldne pohiteli na ’ so našli obra mrtvega pod drevesom, vse* posutega z belim cvetjem.
no društvo ter so se je udeležili zastopniki vseh treh strank in raznih kulturnih zavodov. Anketa je imela pred vsem namen doseči pravočasno rešitev najnujnejšega dela gledališkega vprašanja, da se morejo izvršiti priprave za prihodnjo sezono, potem pa tudi zbuditi zanimanje prizadetih faktorjev za kulturna gledališka vprašanja. Če se hoče doseči napredek v tem smislu, da bo gledališče kos svojim kulturnim nalogam, se mora delo za novo sezono pričeti preden se konča stara, zato pa se mora pravočasno ustvariti podlaga za tako delo. Naravno je, da ni mogel že prvi sestanek prinesti kakšnega pozitivnega uspeha, ker je imel glavno informativen namen, upati pa je, da se bo anketa nadaljevala in rodila zaželjene sadove.
— »Slovenec« piše o stavki premogarjev, ki se pripravlja na Angleškem. Kdo bi se danes še čudil, da hujska proti delavcem? Katoliški list piše:
»Za lastnike premogovnikov pa stavka gotovo ni tako neljuba. Konsumenti si bodo hoteli Premog zasigurati in pri tem bodo razen ameriških in nemških premogovnikov profitirali tudi avstrijski. Naš premog bo deloma nadomestil angleški premog v pristaniščih, rujavi češki Premog pa industrijski premog.
Kak pa bo konec te pesmi? Delavci bodo stavkali, delodajalci bodo čakali, konzumenti bodo šli na lov za premogom ter dovoljevali zanj visoke cene in ko bodo potem enkrat te dovoljene, si bodo na Angleškem padli delodajalci in delojemalci v roke in njihovi tovariši vzhodno in zahodno od Angleške jim bodo aplavdirali s klicem: »Dosegli smo!« Konsu-menti pa bodo zopet oni, ki bodo potegnjeni, in naenkrat bodo razen premoga postale dražje najrazličnejše potrebščine. Ni več daleč čas, ko bo dobro zakurjena peč pozimi le v večjih praznikih.«
Cudo, da ni katoliško glasilo kar reklo, da so se delavci zmenili s kapitalisti, ter da hočejo stavkati podjetnikom na ljubo. Angleški premo-Sarji zahtevajo predvsem, da se določi minimalna plača. Oni žive od plače, kakor delavci Po vsem svetu in razven plače nimajo nobenih dohodkov, kakor delavci po vsem svetu. Kaj Pa naj store, če hočejo živeti ob draginji, ki neprenehoma narašča? Zahtevati morajo boljše Plače. In če jih ne dosežejo zlepa, morajo iti v boj. Zato imajo vendar organizacijo. Ali »Slovencu« to ni všeč. Čudni delavci, ki morejo še M verjeti takim »delavskim prijateljem!« Pa 5e res najdejo na Slovenskem še taki duševni
revčki.	v	. ..	.	.	.	,
— Zaključni venček priredi plesni odsek »Vzajemnosti” v soboto 24. februarja 1912 v mali dvorani »Narodnega doma“ Začetek ob pol 9. zvečer. Vstopnina 1 K. Gojenke plesnih vaj in garde dame proste.
— Umrli so v Ljubljani: Eliza Eppich, vdova vodje glavnega odgona, 86 let, Japljeva “lica 2; Eliza pl. Malahovsky, hči strojnika, 5 let, Kongresni trg 11; Marija Bokav, zasebnica, 75
Josipina Fleš, zasebnica, 41 let, Zaloška ce-fta U; Frančiška Klemenc, posestnikova hči, 21 et> Krakovski nasip 14; Josip Čebule, nadspre-^odnik v p., 53 let, Anton Merše, žagar, 36 let, Anton Remec, dninar, 47 let — vsi trije v deželni bolnici: Antonija Jerše, likarica, 66 let, Gradišče 11.
— Srbski dezerter žepni tat. V zadnjem tasii je bil na železnici med vožnjo Zidanmost }n Irst raznim osebam, med tem, ko so spa-!e. iz žepa ukraden denar. Pred nekaj dnevi le bila tudi posestniku Antonu Malenšeku iz S*. Ruperta med vožnjo v Trst ukradena denarnica. Na ovadbo sprevodnika Antona Tomšiča je policija na kolodvoru aretirala nekega Jurija Negovaniča, srbskega dezerterja, rojenega v Kragujevcu, ki je sumljiv, da je izvršil tudi več drugih žepnih tatvin. Izročili so ga
sodišču.
— Izpred porotnega sodišča v Novem ‘ttestu. (Verno izpoljnjevanje cerkvenih ceremonij ljudi še ne obvaruje pred barbarizmom.) ^ranc Meke. 271eten v Gorico pri Cerkljah na dolenjskem priženjen kajžar in Franc Žarn, Posestnikov sin iz Velikega Mraševega sta se
božični dan minulega leta med prvo Judinjo mašo ob štirih zjutraj na koru Goriške £erkve nekaj sporekla in po končani maši na *°ru stepla. Med pretepom je sunil Meke Franeta Žarna z odprtim nožem po sencih, potem pa odhitel domov. Da bi se ljudstvo mirno 'n Potolaženo razšlo, mu je podelil poslujoči duhovnik vesoljno odvezo, toda ranjenčeva £rata je vzlic temu odpuščanje delečemu cerkvenemu opravilu gnala skrb za ranjenega Franca ali pa maščevanjaželjnost na Meke-*°v dom poizvedet, čemu je prišlo do prete-Pa- Ko sta vdrla v Meketovo sobo, je Meke sunil z dolgim in ostrim kuhinjskim nožem Janeza Žarna v trebuh, brata Antona pa v j^sa in sicer tako silno, da sta oba še isto ju-*ro umrla. Pri porotni obravnavi v Novem me-"tu dne 20. t. m. je Meke svoje dejanje pri-^nal. a opravičeval ga je s silobranom. Ker .° Porotniki potrdili vprašanje glede težke te-esne poškodbe Franca Žarna, potrdili tudi Prašanje glede uboja Antona Žarna, zanikali Pa vprašanje glede uboja Janeza Žarna, je so-
dvor obsodil Franceta Meketa na 6 let test	poostrene vsak tretji mesec s po-
pi001 in s temnico na dan obletnice uboja, t. j.
grudna.
Prečinski župan Vintar se pere. V hudih KriPcih se je nahajal izza zadnjih prečinskih od[ltev široko_’ a ne slavno-znani župan Vintar, Jjkar so njegovi pristaši tako junaško obrnili . stranpota običajni tek skrutinija občinskih «j‘asovnic. Zvijal se in zeval, a več kot mesec
»n ini prišel do sape’ pa kako tudi’ ko s0 cel° uolenjske Novice« poročale, »da so ga pri pre-
, Niških volitvah malo preveč polomili.« Sele se-
ak ko vidi, kako energično se je začel intere-
turr ^es klerikalni generalni štab ljubljanski
aai Pri deželnozborskem zasedanju za volilne
jriie v občini Prečini in Kandiji in ostro na-
dri at* nov°fneškega preiskovalnega sodnika in
hn -*Vnega Pravdnika, je stopil tudi sam med
oritelje in pričel v »Slovencu« prati svojo o-
~mnelo slavo. Ker pa je mož veliko bolj vešč
^nun volilnim manipulacijam najdvomljivej-
še vrednosti kot spretnostim v pisavi, je iskal tozadevne pomoči pri mnogobrojnih svojih pristaših, da bi šli zanj v časopisni boj, toda brezuspešno'. Nato je začel trkati na vrata nekaterih naprednjakov; so se mu li te odprle ali ne, nam ni znano. Končno se ga je vendar nekdo usmilil in v sobotni številki »Slovenca« objavil poročilo, ki kuje v zvezde njegovo »požrtvovalno in nesebično« županovanje, ter z Vintarjevim imenom podpisano izjavo, v kateri obljubuje
10.000	K dotičnemu, ki mu dokaže, da se je nahajal ob dneh kandijskih občinskih volitev v Kandiji, kjer naj bi ga orožniki pregnali izpred volilnega lokala. — Čudno, da sleparij pri obč. volitvah samih ne taje. Sicer se pa govori, da so nekatere osebe že pripravljene priti z dokazi na dan in se potegovati za v »Slovencu« obljubljenih 10.000 K.
—	Boj med dvema klerikalnima predsednicama. Sedanja predsednica ženskega odseka klerikalne »Meščanske Zveze« v Novem mestu je bila prejšnje čase vneta članica Marijanske kongregacije. Obdolžena prestopka zoper obljubo svete čistosti je hote ali nehote izstopila iz te psevdoverske organizacije in stopila na čelo izrazitih političnih klerikalk. Ta avanzma pa je v srce žgal predsednico Marijine kongregacije, zato ji je v svete čistosti polnem ogorčenjem očitala ponovno njen pregrešek. Bojeviti Ama-conki je bilo sedaj tega večnega obiranja preveč in je vložila tožbo radi žaljenja časti. Hudega klanja iz te praske gotovo ne bo, ker bodo kapiteljski gospodi obe boriteljici za sveto katoliško stvar gotovo zopet lepo »zglihali«.
Štajersko,
— Smrtni padec z odra. V včerajšnji številki našega lista smo poročali, da je padel s stavbnega odra zidar Jelen v Brežicah in za poškodbami umrl. Poročilo popravljamo v toliko, da se ponesrečeni ni imenoval Jelen, ampak Po-dvornik, prav tako se nezgoda ni zgodila v Brežicah, ampak v Zavodnji,
— Žalosten konec predpustne veselice. V Gaberjah pri Celju so imeli zadnjo nedeljo v Kosovi gostilni predpustno veselico, ki je bila seveda jako živahna. Ko se je ob 3. zjutraj več gostov odpravljalo domov, so strahoma opazili gostilničarko pred vrati mrtvo na tleh. Truplo je bilo že trdo in je bila smrt najbrže nastopila že o polnoči. Po Gaberjah se je naglo raznesla vest, da je bila gostilničarka ubita in oropana denarja. Zločinca še niso prijeli.
— Tatvina hmelja. V Pletrojevičah pri Celju je bil izvršen pri posestnici Mariji Ježovni-kovi v shrambo za hmelj vlom; iz shrambe je izginilo 200 kilogramov hmelja, vrednega 900 K. Vlomilca so izsledili v domačinu Matiju Fabjanu in njegovi ženi. Preiskava je našla pri njiju še nad 100 kilogramov ukradenega hmelja. Zakonska Fabjan so prijeli in izročili celjskemu okrožnemu sodišču.
— Žrtev alkohola. V Šmarjuu pri Jelšah so našli 16. t. m. šolski učenci trgovca Jakoba Ce-rovška v potoku mrtvega. Cerovšek je bil hud alkoholik in je najbrž v pijanosti padel v vodo in utonil.
— Mrtvo žensko truplo v vodnjaku. V
Celju so potegnili iz vodnjaka poleg nemškega pokopališča žensko truplo in spoznali v njem nekdanjo posestnico Logarjevo Prijeli so njenega zeta Franceta Guzeja in njega ženo, ker ju sumijo, da sta Logarjevo zastrupila in vrgla v vodnjak. Ker truplo še niso raztelesili, ni izključeno, da je izvršila Logarjeva samomor. Raztelesenje kolikor toliko razjasni skrivnostno zadevo.
— Tatinska zakonca. Blizu Konjic prebiva posestniški sin Matija Volčič, ki si je izbral za svoj postranski posel tatvino. Ukradene stvari je prodajal in napravljal dobro kupčijo. Kradel je pšenico, seno, repo itd. Pri tem nepoštenem poslu mu je pomagala tudi njegova žena, ki je kradla sočivje, perotnino, race, drva i. dr. Preiz-kava je dobila pri tatinskem paru precejšnjo množino nakradenih živil. Obadva so izročili konjiškemu okrajnemu sodišču.
Goriško.
— Iz Št. Polaja. Petelin v črni kuti si bo v svoji gonji zoper „Zarjo“ prav temeljito ožgal svoje prste. Da mu neustrašeno delavsko časopisje, ki odvaja delavsko in kmečko ljudstvo od klerikalnega tlačanstva, ni pri srcu, mu radi verjamemo, dvomimo le, da bo njegovo jezno rohnenje kaj zaleglo. Besnega gospoda spominjamo na ljubeznivo slovo, ki so mu ga priredili De-vinčani pri odhodu iz Devina, spominjamo ga na zastave iz starih Žakljev, ki so tedaj vihrale po Devinu. Kaj podobnega se Vam utegne g. Švara, ponoviti v življenju, če bodete nadaljevali s svojo nekrščansko sovražnostjo proti vsem delavskim pojavom.
— Iz Vrtojbe. Goriški škof je razposlal pastirsko pismo po deželi, v katerem je samo obrekovanje protiklerikalnega časopisja. To priložnost je izrabil tudi naš vikar, da je do sitega odrihal po našem časopisju. Vikarjevo jezico razumemo. Gospodje, ki imajo dobro plačico, stanovanje v palači zastonj, vinograd zastonj, ki jih je treba za vsako poroko, za mrliča, za vsak »blagoslov« še posebej plačati, so se tako preobjedli, da jim ne diši kritika v delavskem časopisju, ki breobzirno trga krinko tej oholi gospodi. Ampak vse njih rovanje ne koristi nič. Vzlic njih rohnenju delavsko časopisje bolj in bolj prodira v delavstvo, kličoč jih na boj za boljše življenje.
— Samomor? V nedeljo okoli poludne je prišla v mestno kopelj neka neznana okoli 50 let stara gospa ter želela kopelj. Ker je ni bilo dolgo časa iz kopelji, je službujoči nastavljenec začel trkati na vrata. Ker se ni že omenjena gospa oglasila, je s silo odprl vrata in v kopalnici so našli neznano gospo zadušeno v polnem koritu vode. Koj so pozvali zdravnika, ki pa je konsta-tiral smrt. Kdo je ta ženska, se do sedaj ne ve. Tudi se ne ve, ali si je sama končala življenje, ali je le po nesreči utonila.
— Nesreča. V Štanjelu je v nedeljo zvečer zapustil gostilno Nabergoja 481etni posestnik Jožef Jamšek. Domov grede je ne ve se kako padel v 6 metrov globoko jamo na »sejmišču*, kjer kopljejo nov vodnjak. Revež je celo noč
ostal onesveščen v jami, dokler ga ni včeraj zjutraj zagledala neka žena, ki je slučajno pogledala v jamo. Potegnili so ga iz jame ter videli, da ima večjo krvavečo rano na glavi. Bil je brez zavesti. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Ponesrečenec ima ženo in 9 nepreskrbljenih otrok. Najmlajši ima komaj sedem mesecev.
Trst.
— Politični odbor jugoslov. soc. demokratične stranke ima v petek 23. t. m. ob pol 9. zvečer v „Delavskem domu“ važno sejo. Odborniki in vsi oni sodrugi, ki so bili na to sejo posebej vabljeni, so naprošeni, da se je gotovo udeleže.
— »Edinost" molči. „Edinost“ je napadla bolniško blagajno. Storila je to na zavraten način in ni dala vodstvu bolniške blagajne priložnosti, da bi se prepričalo o resnici njenih trditev. Pozvali smo jo, naj pride na dan z imeni. Tega ni storila. Vprašali smo jo, je li dr. Mandič poravnal vse račune z uslužbenci konzumnih zadrug N. D. O. Ni odgovora. Povedali smo ji, na kakšen način ravna z delavci tržaško bralno in podporno društvo, ki ni hotelo izplačati opravičene podpore članu Haberju niti tedaj ne, ko je to podporo priznal za upravičeno zdravnik glavnih skladišč. Vse smo povedali »Edinosti", tako, da ji ni bil odgovor težak, ako ne bi bilo res vse, kar smo pisali. Torej na dan z dokazi zoper bolniško blagajno, gospa „Edinost“!
— Čudni pojmi. Zaradi pisave tržaškega neodvisnega dnevnika zoper gibanje uslužbencev v ladjedelnici tržiški smo dobili to-le pismo: „Jutro“ je vedelo, da nima N. D. O. v Tržiču ne enega člana. Vedelo je, da tam ni nikakršne skupine N. D. O. Vedelo je tudi, da so delavci vsi solidarni in da ni krumirjev. Kljub temu je pa objavilo v famozni notici, da je tain 300 članov N. D. O., ki se niso udeležili splošnega gibanja, ki torej krumirijo. To je pa „Jutro“ objavilo samo zato, da bi obvestilo delavce pred vsakim delom N. D. O. in hotelo je indirektno povedati: Delavci, varujte se N. D. O., ona povsod krumiri in krumirila bi tudi v Tržiču, ako bi imela kaj moči. Morda je to res.
— Tržaškemu neodvisnemu listu. V Trstu izhaja dnevnik, ki je poprej izhajal v Ljubljani. Piše se »Jutro« in bi bilo rado neodvisno. Nismo narodnjakarji, zato tudi nismo kampanili-sti. Nič nam ni mar, ako se temu listu -ljubi gledati dan rajši v Trstu kakor v Ljubljani. Tudi njegovo sporekanje z gospodo v Narodnem domu nas ne zanima, kakor mu tudi ni naša naloga braniti, da bi nehal biti glasilo opozicije pri N. D. O. Zaradi nas se lahko zabava vsak po svoje, ampak v svoji nedeljski številki je dalo razumeti, da bi rado bilo odvisno, da bi rado delalo javno mnenje proti delavstvu in da bi rado prevzelo od »Edinosti« nehvaležni posel zagovarjanja krumirstva. Delavci v tržiški ladjedelnici so vložili dne 7. februarja soome-nico z raznimi zahtevami. O tem gibanju bomo že dali natančno poročilo. Za sedaj nas zanima samo to, da je bila med raznimi zahtevami tudi ta po skrajšanju delavskega časa za 15 minut in po zvišanju plače. A priori so pa bili delavci pripravljeni odnehati od poviška mezde. ako se zniža delavni čas. Na spomenico je odgovorilo vodstvo ladjedelnice po približno 20 dneh, rekoč da se o zahtevah niti ne razpravlja najmanj pa kar se tiče skrajšanja delovnega časa. Pretečeni četrtek so pa delavci odgovorili kakor le malokdaj. Vsi delavci v ladjedelnici so mesto ob 5. zapustili delo ob pol petih. Povemo še enkrat: Vsi, kar jih dela v ladjedelnici. Slovenci. Hrvatje. Italijani. Angleži itd. Ko so se hoteli drugi dan podati na delo, so našli vrata ladjedelnice zaprta in zastražena od orožnikov. Tam se jim je tudi reklo, da so vsi odpuščeni in da imajo delavske knjižice na razpolago. Delavci se seveda niso vstrašili. ker so predobro poznali naloge, ki jih je bila ladjedelnica prevzela. Odšli so vsak na svoj dom. Ko je to zvedel deželni glavar Gasser, je dal poklicati zaupnike delavcev in jim ponudil svoje posredovanje. Delavci so posredovanje Gasserjevo tudi sprejeli. Začeli so se pogajanja in v soboto je prišlo med delavci in ladjedelnico do popolnega sporazuma, ki pomeni zmago velike delavske mednarodne solidarnosti. Neodvisno »Jutro« je pa pisalo tako protidelavsko. kakor noben italijanski ali drug čifutski list. Uredniki »Jutra« so v svojem prepričanju, da morejo Slovenci igrati povsod sramotno vlogo policijota in krumirja, najprej napisali izmišljeno laž, da 300 delavcev ni zapustilo dela ob pol peti uri, marveč, da je teh 300 delalo do petih. Ti delavci da so vsi Slovenci in (čujte) člani N. D. O. Bila je laž. Ampak da bi bilo res. ne bi bila prav nobena čast slovenskemu narodu. Morda pa smatra N. D. O. krumirstvo za njej naloženo častno delo, pa je takoj tekla prevzemat odgovornost za izmišljeno krumirstvo in dotične imenovala za svoje člane. Povemo torej, da ni bilo nobenega krumirstva in da v Tržiču (Monfalcone) ni podružnice N. D. O. (hvala bogu). Ker ni podružnice N. D. O., ni članov in je tako tudi onemogoče vsako njeno krumirstvo. Potem pripoveduje neodvisno »Jutro«, da so socialisti »naprosili« deželnega glavarja za posredovanje. Ni res. Deželni glavar Gasser je sam ponudil (kakor je tudi njegova dolžnost) posredovanje, in delavci niso imeli nobenega povoda posredovanje odkloniti. Nadalje se »Jutro« jezi nad socialisti, ki ne vprašajo narodnjakov za svet, preden začno kakšno gibanje, in sili N. D. O., naj začne delati v Tržiču, da ji bo vsaj v bodoče mogoče krumirstvo organizirati. Drugega nimamo povedati. Svetovali bi pa gospodi pri »Jutru«, naj bodo nekoliko bolj previdni v presojanju in pri poročanju in naj nikakor ne poslušajo preveč opozicional-cev pri N. D. O., od katerih so izvzemši enega samega, vsi slabši od sedaj vladajoče stranke pri tisti organizaciji.
Vestnik organizacij.
Krojaški društven shod se vrši v soboto 24. t. m. ob 8. zvečer .pri Matjanu* na Turjaškem trgu.
Trbovlje. Napovedana diskusija se v čttrtek dne 22. t. tn. ne vrši, pač pa bo prihodnja diskusija v četrtek dne 29. svečana ob pol 7. zvečer v .Delavskem domu".
Trbovlje. V petek dne 23, februarja 1912 bo v .Delavskem domu* važna seja revirnega odbora Unije avstrijskih rudarjev, ki se prične ob 9. dopoldne. Zunanji člani revirnega odbora naj pridejo pravočasno v Trbovlje.
Umetnost in književnost.
»Novi akordi« brez priloge? Marsikdo bo P^Prijctno iznenaden, ko zapazi, da v ravnokar izišli 6. številki glasbenega lista »Novi Akordi*
—	zadnji številki X, letnika — ni književne priloge. V uvodu pod naslovom »Non nostra culpa« nam pove uredništvo vzrok: Stroški so ogromni,naročniki pa sramotno maloštevilni: od založništva preliminirani obseg priloge je bil v preteklem letu že s 5. številko prekoračen. Po najnovejših in še tako nesebičnih preudarkih bo podjetje primorano,ustaviti izdajanje književne priloge, če se z novim letnikom ne poveča število naročnikov izdatno. Časopisje in naši glasbeni kritiki priznavajo, da je ravno priloga vele-važna činiteljica našega napredovanja na glasbenem polju. Vsled tega je skrajni čas, da se zavedajo vse privatne osebe, ki se zanimajo za slovensko glasbo ali bi se vsaj morale zanimati za njo, in vsa glasbena društva, da je sedaj največja nevarnost, da izgubimo še to jedino splošno glasilo jugoslovanske glasbe. Če se u-pošteva, da znaša naročnina celoletno le 10 K, za katero razmeroma res malenkostno vsoto dobivajo naročniki najmanj 72 strani dobrih, izvirnih jugoslovanskih rnuzikalij in razuntega časopis, ki ne glede na večje izvirne članke, poroča vestno in objektivno o vseh domačih glasbenih zadevah in informira o vseh važnih pojavili svetovne glasbe in ki je v najboljšem tiru, da postane prava glasbena revija s širokim horizontom, kakor je Jugoslovani doslej sploh niso imeli, je vendar pričakovati, da se domislijo naši glasbo ljubeči rojaki, vsa glasbena društva, umetniški meceni ter iavni zavodi in zastopi in podpirajo to kulturno važno, od začetka do danes nesebično podjetje vsaj z pristopom v krog naročnikov. Iz tona, ki zveni iz gori omenjenega apela uredništva, je razvidno, da je ta zadnji poziv k dejanskemu podpiranju tega potrebnega kulturnega podjetja in zadnji poskus, obvarovati slovensko glasbo velike škode, ki bi jo trpela vsled ustanovitve literarne priloge »Novih Akordov«. Opozarjamo naše čitatelje na to izjavo in jih poživljamo, da pristopijo nemudoma krogu naročnikov »N. A.«, predno je prepozno. Naročila sprejema založništvo L. Schwentner v Ljubljani in vse knjigarne.
Kupujte „Zarjo“.
! Frhr. v. Burian \
ZADNJE VESTI.
KLJUČARJI NA JUŽNI ŽELEZNICI.
Deputacija tržaških železničarjev pri generalnem ravnatelju.
Trst, 21. februarja.V soboto, 24. t. m. sprejme generalni ravnatelj južne železnice deputati? tržaških železničarjev, ki mu naznani stališče uslužbencev glede na ključarje na kolodvoru. V deputacijo so izvoljeni sodrugi Andrej Bahun, Friderik Žnideršič in Ivan Makuc. O rezultatu poročajo delegati na shodu, ki bo dne 27. t. m. zvečer v Delavskem Domu.
GLEDALIŠKA DEMONSTRACIJA ZARADI SARAJEVSKIH DOGODKOV.
Stroga preiskava.
Zagreb, 22. februarja. Zaradi gledališke demonstracije na pustni torek je uvedena stroga preiskava. Tudi maškarado je veselični odbor odpovedal pod pritiskom demonstrantov, ki so zasedli prostor pred lokalom in s tem onemogočili dovoz ekvipaž. Tudi nekaj oken so jDobili.
DOGODKI V BOSNI.
Burna debata v saboru.
Sarajevo, 22. februarja. Na sarajevske ulice se je vrnil mir, v saboru se razburjenje ni še poleglo. Pečal se je z nedeljskimi dogodki in tekom razprave je prišlo do viharnih nasprotij med poslanci hrvaške in srbske stranke. V obsodbi brutalnega policijskega nastopa so bile edine vse stranke in sabor je soglasno sprejel resolucijo, zahtevajočo od vlade radikalno reorganizacijo policije in strogo disciplinarno preiskavo za policijske in vladne uradnike, ki so zakrivili nedeljsko prelivanje krvi. Pač pa so izjavili poslanci srbske stranke, da nečejo delati štafažo pri trialistični demonstraciji, in so energično obsodili zlorabljanje šolske mladine v politične svrhe. Iz enakega vzroka tudi niso sprejeli od hrvaške strani redigiranega protesta zoper sedanji režim na Hrvaškem, temveč so sestavili lastno izjavo. — Civilni adlatus baron Benko in predsednik sabora Šola sta ostro zavrnila protestni izjavi, češ da ne spadata v delokrog bosanskega dež. zbora.
Zdravstveno stanje Sahlma Aglča.
Sarajevo, 22. februarja. Ob nedeljskih demonstracijah ranjenemu dijaku Sahimu Agičtt se obrača na bolje in je upanje, da ga ohranijo pri življenju.
IMENOVANJE NOVIH PEROV.
Dunaj, 22. februarja. 2. ali 3. marca bo poklicanih več novih »zakonodajalcev« v gosposko zbornico. Poleg že znanih oseb bodo imenovani še: bivši deneralni ravnatelj »Liuider-banke«Palmer, moravski dež. glavar grof Se-renyi, guverner »Bodenkreditanstalta« dr. Sieg-hardt, baron Chiari, dr. Urban in prof. dr. Čela-kovsky.
ZA MANDAT BILINSKEGA.
Lvov, 22. febr. Za državnozborski mandat mestnega okraja R z e s z o v , ki ga je bil doslej zastopal Bilinski, kandidirajo demokrati bivšega ministra dr. D u 1 e b o in vsepoljaki dr. A d a m a. Volitev bo začetkom aprila.
POLOŽAJ NA OGRSKEM.
Kravja kupčija.
Budimpešta, 22. februarja. Jutri bo sklenjen mir med Kossuthovo stranko in vlado. Kupna pogodba podpisana. Danes so imeli vodilni člani Kossuthove stranke zaunno posvetovanje, na katerem so sklenili od Justhove stranke popolnoma neodvisno taktiko.
Razdrto pobratimtsvo med Kossuthovo in Justhovo stranko.
Budimpešta, 22. februarja. Ker so Košu-tovci omahnili na vladno plat, se je razdrla bojna aliansa med Košutovo in Justovo stranko. Justovci bodo z vso odločnostjo nadaljevali boj zoper brambno in za volino reformo in računajo na pomoč izven strank stoječih oseminštiridesetnikov; klerikalna ljudska stranka pojde za Košutovci.
Iz poslanske zbornice.
Budimpešta, 21. februarja. Na današnji seji je grof Apponyi interpeliral ministrskega predsednika o vzrokih Burianovega odstopa, zlasti če je resnična govorica, da se je moral Burian umakniti avstrijskemu državljanu, ker bi sicer v skupnem ministrstvu sedela dva o-grska državljana (Berchtold in Burian).
Poostritev poslovnika. ____________
Budimpešta, 22. februarja. Ker nameravajo Justhovci poostriti boj proti brambnim predlogam. se bavi Tiszova skupina zopet z načrtom, da poostri poslovnik.
GIGANTSKO GIBANJE ANGLEŠKIH RU-RUDARJEV.
Brezuspešna pogajanja.
London. 22. februarja. Poravnalni urad za spore v premogovni industriji se je prevče-rajšnjem sešel na posvetovanje, ki pa ni privedlo do nikakega uspeha med zastopniki rudarjev in zastopniki rudniških lastnikov. Vlada namerava predložiti spor posebni kraljevski preiskovalni komisiji, kakor je bila storila to že lani ob železničarski stavki.
Mednarodna rudarska konferenca.
London, 21. februarja. Danes je v Londonu konferenca izvrševalnega odbora mednarodnih rudarskih organizacij. Konference se udeležujejo zastopniki Angleške, Francoske. Nemčije, Avstro-Ogrske in Belgije. Na dnevnem redu je vprašanje o skupni akciji za slučaj angleške rudarske stavke.
Rudarji odpovedujejo delo.
London. 22. februarja. V Trade-Unionu organizirani preinogarji so odpovedali delo za 1. marec. V imenovani organizaciji združenih je 800.000 rudarjev; o stavkokazih ne bo moglo biti niti govora. Sredstva organizacije zadostujejo za šesttedensko stavko.
Gospodarske posledice.
London, 22. februarja. V grofiji Derbyju so že pogasili več plavžev. V mnogih lan-chasirskih bombažnih tovarnah so delavcem odpovedali za 1. marec delo. Več velikih podjetij je naznanilo svojim delavcem, da obratovanje polagoma omeje in polagoma odpuste več delavcev.
Asquithovo posredovanje.
London. 22. februarja. Ministrski predsednik Asquith je včeraj sporočil v poslanski zbornici, da je povabil rudarske in podjetniške zastopnike za danes k sebi na posvetovanje se vnanjem uradu. Zbornica je vzela ministrovo izjavo s pritrjevanjem na znanje.
Shnpatijška stavka nemških rudarjev?
Berlin. 21. februarja. Iz Bochuma poročajo:	Včeraj	je bila tu konferenca zastopnikov
organizacije nemških rudarjev, ki je zavzela stališče do vprašanja o eventualni simpatij-ski stavki nemških rudarjev za angleške rudarje. O sklepu konference molče.
HOMATIJE V TURČIJI.
Albanci se dvigajo.
Cetinje, 21. februarja. Iz Skadra poročajo: Pred dvema dnevoma je napadlo albansko pleme Dukadinov turško četo. Turki so imeli 30 mrtvih in ranjenih. Dukadini so bili doslej mirni in se niso udeležili zadnje vstaje Mali-sorov.
ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA. Dementirana vest.
Rim, 22. febr. Listi označujejo carigrajsko poročilo o turško-arabskem napadu
na Demo, kjer bi bili imeli Italijani velike izgube, za popolnoma izmišljeno.
Italijanski parlament.
Rim, 22. febr, Danes se snide zbornica na prvo sejo in sklene izjavo, s katero sporočata zbornica in vlada velevlastim, da je aneksija Tri-politanije nepreklicna. Mir je možen samo na podlagi, da odstopi Turčija Tripolitanijo. Vojni minister bo zahteval ojačenje zračnega brodovja.
VSTAJA V MEHIKI.
Poraz rebelov.
Novi Jork, 21. februarja. Iz Mehika poročajo: Vladne čete so zavzele mesto Santa Maria blizu Cuernavake in pregnale po šestur-nern boju pristaše generala Zapate iz okopov.
Odgovorni urednik Pran Bartl.
Esd&ja in nalaga naložba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Narodna kavarna44.
Danes in vsaki dan
Dunajski damski orkester
Začetek ob pol 9. zvečer. — Vstop prt st.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
Motel Tratnik
.,Zlata kaplja44 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene,
Lepi gostilniški prostori in povsem na ::	novo urejeni velik senčnat vrt. ::
J. BONCAR
valjčni mlin v Domžalah.
1
pr
Zaloga j Ljubljani: Poljanska cesta 19.
Zastopstvo in zaloga . * ▼ Gorici. * *
S
M. Zor, Ljubjana, Sv. Petra c. 38.
oblastveno kucetrijoniran pokonierslec pod* gan, mISI In mrčes.
Priznalno pismo:
Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti.
Gl i n c e , ‘20. dec. 1911.
Josip Tribuč.
Nova knjiga!
Arcitošev: Slike iz revolucije.
V	tej knjigi je zbranih več povest znanega ruskega pisatelja, ki so ;veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem.
kvod stane 1 K 60 vinarjev po pošti 20 vinarjev več Naroča se pri založniku Štefanu Klausu, Ljubljana, Križevnlška ul. 5 in pri vseh knjigarnah na Slovenskem. Denar sevpošilja naprej. Tudi znamke.
Bioglobin
zdravniško priporočeno
dijetetlčno sredstvo.
Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V	steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni.
DELAVSKE ZADRUGE
za
Trst, Istro in Furlanijo.
Pristopite
DMim utora n Tu
)
Evo vam dosedanje vspehe naših delavskih zadrug:
Bazpie d_an a,.
l.	zadružna	doba	1903-1905 (19 mesecev)		K	208.00105
II.	v	n	1905-1906 		H	148.45019
lil.		11	1906-1907 		v	201.208-58
IV.	n	n	1907-1908 			366.48297
v.	v	n	1908-1909 		n	615.50812
VI.	M	*	1909-1910 		n	873.392-40
VII.	«		1910-1911		*	1,050.829-18
ni i.	11	H	prvih šest mesecev (do 31. dec. 1911 .	n	569.395-38
Dosedaj so toraj naše zadruge razprodale blaga za ... K 4,033.265*87
Do 31. decembra 1911 so razdelile naše zadruge K	pod	pol*
bolnim elanom In vdovam pa sirotam članov.
Dividend so plačale 56.000 kron. Dne 31. dee. 1911 so imele 5045 članov.
Zakaj so naše Delavske zadruge postale velike in močne? Kato ker ne prodajajo na upanje marveč le proti štetemu de« narju.
Kredit je nesreča družin in smrt zadrug.
Mesto prodaje na upanje, dajejo naše [Delavske zadruge članom, ki so več kot dva tedna bolni, do 12 tednov blago brezplačno in sicer za sedaj največ za 84 kron blaga.
Vdove in sirote članov dobe v podporo za 18 tednov blaga in sicer največ 126 kron.
Ker se v Delavskih zadrugah veliko razproda, imajo elani lahko vedno najsvežejše blago, ki je po večini ceneje kot drugje zategadelj, ker nakupujejo zadruge blago v velikih zalogah.
JUkjer ne morete narediti boljših nakupov kot v Delavskih zadrngah«
Naše Delavske zadruge imajo 14 skladišč, 9 v Trstu in sicer:
I.	v	ulici	deli’ Istria	10
II.	„	„	Belvedere	34
III.	„	„	del Salice	4
IV.	„	„	delf Acquedotto 07
VI.	„	„	Conti 26
1 v Gorici, 1 v Tržiču, 1 v Miljah, 1 v Izoli, 1 v Pulju.
VIII. v	ulici	Girolamo Muzio	6
X. „	„	San Marco 17
XII. „	„	Pozzo Bianco 5
XIII. „	„	A Ido Manuzio 10.
Glavno skladišče je v ulici S. Francesco d!Assisi štev. 21 in 23* Zadružna peč, V ulici S. Marco štev. 17.
Naše Delavske zadruge prodajajo samo svojim članom.
Delavskim zadrugam pristopi lahko vsak v katerem si bodi omenjenih skladišč. Dovolj je, ako podpiše en sam delež po 20 kron, ki ga plača lahko takoj ali pa v obrokih po 20 vinarjev. — član si pri' dobi vse pravice takoj, ko plača prvo krono in 20 vinarjev za knjižico.
Slovenski člani imajo v jezikovnem oziru enake udobnosti kot italijanski* V slovenskem jeziku imajo tudi pravila, poslovnike, knjižice in bilanco. V vseh skladiščih se govori tudi slovenski.
Delavci! Pridružite se naši veliki zadružni družini. — Tako bodete ristili^svojim družinam in razvoju zadružništva.
BI[viTrstu, januarja 1912.	VODSTVO.
^pj OPOMBA! Ako želite spoznati liataninfjJe poslovanje DELAVSKI^ /iAl)KUG,fposkrbite si poročilo o zadnji zadružni dobi in pravila, ki jih d«# l»ite§l>rezplačno^v katerem iti bodi našem »kladlfičn.
ŠU
Če hočeš kaj zanimivega čitati, &ds£opipš
Doylovih
SHERLOCK H O L m E S JI.
ter se naroči
na nadaljnje
O Pri tvrdki Klelnmayr> Sc Bamberg ir Ljubljani ■VIw i saB ali pa v vseh drugih knjigarnah bbb
1
J