Posamezna Številka Din 1. Št. 31. V LjuMfani, v sredo 6. feferirarja 1924. PoStnlna v gotovini« Leto L NARODNI i mVNIK Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. N eodvisen p a------------------------ Uredništvo: WoIfova ulica fit. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Tefiefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Govor dr. Kramerja. Kot svojega najbolj koncilbantnega Politika In kot svojega najboljšega rro-fframatika predstavljajo demokrati dr. Kramerja. Zato je naravno, da .e moral prevzeti glavni referat na nedeP-skem zboru zaupnikov demokratske stranke mesto dr. Žerjava — dr. Kramer. Ni namreč še bilo kmalu zoora demokratskih zaupnikov, na katerem 1° *re^a braniti tako nemogoče «kt ko na nedeljskem. Vse skoke, ki Ph je demokratska stranka zagrešila od trenutka, ko je bila prav napubo vržena iz vlade, je bilo namreč treba Prikazati demokratskim vernikom kot logične In skladne z idejo demokratskega programa. Zato je bilo stališče dr. Kramerja nadvse težko in zato bi mu tudi kot nasprotniki sedanjega načelstva demo-hf kfi^e stranke marsikaj oprostili če 1 bil Iskren In če bi povedal vsaj eno okolnost, ki bi čeprav le delno kolebsnje dem. stranke, nam Kovor dr- Kramerja je popol- I a razočaral in na shodu zaupnikov . tovoril programatik demokratske »Jutra ’ *emve^ 53010 glavni urednik Vse to, kar smo že neštetokrat ^3» v »Jutru«, vse to, kar je bilo že sfetokrat ovrženo, vse to je ponovil • Kramer in svoje lastne uvodne ciarke je servirni zaupnikom kot pro-gram demokratske stranke. Zato pa radi ni pojasnil ne eno od aktuelnih vprašanj in zato si je dovolil dr. Kra- vT' ^ Ta ce,° K,adke neresnice. Kardinalno vprašanje demokratke »»rranie politike je razgmieno z Ma- k» t« a -m sam°n°ravnim načrtom, .. * 01101 je načeto vprašanje revi-, je ustave. Vsa javnost in ne samo de-okratski zaupniki, je upravičena, da ^ijo ustave ali so proti njej, ker pod-Pranje Marinkovičevega samoupravna načrta pomeni revizijo ustave. Dr. temv^T na to vprašanje ne odgovarja, MartS: si, °°raa da -ie M1 dihalom. T^ i je SS" TV0' mAri„ ,Je izmuzmla dr. Kra- (udi Jelna. C vOT7e'f 1 kl S S gll. Pa saj končno tudi dr. KWor ni Pozabil, da so se prvega skupnega se-s anka vseh naprednih strank glede ljubljanskega mandata udeležili radikali Vsaj je tedaj sedel dr. Kramer z radikali za eno mizo. V čast pa ie šteti dr. Kramerju, da se ni upal besedolomstva demokratske stranke braniti! v Nujno bi bilo tudi treba, da bi dr. Kramer razložil opozicijonalni blok, !?kor si ga predstavljajo demokrati. Kramer je to sicer poizkusil, toda °advse nesrečno. Demokratskemu opo-zicljonalnemu bloku je namreč pripisoval pozitivno delo, to se pravi prevzem vlade, dasi je kot bivši minister moral vedeti, da je kt najbolj heterogenih elementov sestaviien blok delanezmožen. Na kratko bi mogli karakterizirati dr. Kramerjev govor sledeče: Ce bi bil ta govor Izrečen tedaj, ko je bila demokratska stranka v vladi, potem bi Pomenil pogum in v najslabšem slučaju lepo obljubo. Danes pa ne pomeni dru-2°, ko neuspelo upravičevanje samega sebe, zakaj vsi grehi, ki jih je dr. Kramer očital sedanji vladi, padejo nazaj a demokrate, ki so se spomnili na ko-- ?Cl,0> na Partizanstvo in vse ostalo A1,e.sedaI* ko so bili pahnjeni iz vlade, n«.!, S m*r dr* Karner pozabil na čla-terjava, ki je grozil vsem ne-b®r«kucijo? Ali pa Je 'v.,., dr* Kramer na konsumentsko n -flT atsklh voditeljev? u iJiP!iaV .J deTrif>kratske politike nal . °11 dr. Kramerjev govor. Toda bil je samo uvoden članek za »Jutro«. In to dekadenco 1« treha. da kon-»tatirama PoloiaJ vlade. Beograd, 5. februarja. (B) Nocoj se je vršila v stanovanju g. Pašida seja ministrskega sveta, t. j. le nekaterih ministrov, ker je Pašid odstopil od svoje zahteve, da se naj vrši plenarna seja vlade, dokler ne bo razmerje med vlado in krono in sploh situacija tudi v drugih vprašanjih jasnejša. Minister financ g. dr. Stojadinovid je poročal o stanju naših financ radi izplačil uradnikom in invalidom. G. Pašidu še ni dobro, vsled česar bo še ostal doma. Kriza vlade je latentna. Trdi se, da so to vest lansirali radikali, da bi s tem pritisnili na svoj klub in utrdili disciplino v njem, da bi glasoval proti obtožbi Laze Markoviča in za vse sklepe vlade. G. Ljuba Jovanovič je bil nocoj v avdi-jenci pri Nj. Vel. kralju. Ta obisk je baje v zvezi z odnošaji med krono in vlado. Ugotoviti se mora, da je vplivala vest o ostavki vlade v radikalskih krogih povoljno za vlado. Na najpristojneišem mestu pa se ta vest odločno demantira. Sefa vlade. Beograd, 5. februarja. (ML) Za časa seje v skunščni je bila konferenca vlade, na kateri so se rešavala nujna resortna vprašanja in se je diskutiralo o situaciji. Razpravljalo se je tudi o zakonu o srednjih šolah in o zakonu o osnovnih šolah. Burna sela narodne skupščine. Beograd, 5. febr. (BML) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 9. uri 20 minut. Pred prehodom na dnevni red se je čitala zahteva ministra pravosodja, da se izroči Stjepan Radič sodišču. Po odgovoru ministra notranjih del na nekatera vprašanja narodnih poslancev lokalnega značaja, se je prešlo na dnevni red. Opozicija proti proračunu. — Dispozi-cljski fondi — Odkup železnic. Prvi je govoril g. Behmen, ki je izjavil, da bo glasoval proti zakonskemu načrtu, češ, da je ta proračun bil izdelan za proračunsko leto 1923-24, nato pa Izginil. Očita ministru financ neprestano zviševanje izdatkov vseh ministrstev ter ustanovitev novih in povečanje že obstoječih dispozicijskih fondov. Redukcija uradnikov je izdatke le povečala s prejemki upokojencev in s plačami novih uradnikov. Takse so prevelike. Davčno breme ni enako razdeljeno. Protestira, ker daje Narodna banka posojila Izključno srbskim gospodarskim krogom. Demagoštvo In zavlačevanje s strani demokratov. Nato govori demokrat dr. Kumanu-di, ki navaja, da je bil zakonski načrt o proračunu namenjen za leto 1923-24, da ga je pa minister financ z enim samim stavkom spremenil v proračun za leto 1924-25. Razen tega proračun ni realen in uravnotežen. Zagotavlja, da bo imel proračun primanjkljaja najmanj 233 milijonov dinarjev ter bo treba izrednih in naknadnih kreditov. Napada dispozicijske fonde, s katerimi sedaj razpolagajo minister notranjih del, minister zunanjih del, vojni minister, minister financ in predsednik vlade. Skupaj znašajo ti fondi brez dispozicijske-ga fonda finančnega ministra 905 milijonov dinarjev in so za 60 odstotkov večji od onih za leto 1922-23. Dalje očita vladi odkup južnih in iztočnih železnic brez pooblastitve od strani narodne skupščine. Vsota za odkup se ne nahaja v proračunu, iz česar se vidi njegova nerealnost. Železnice so preplačane, vsled česar vlada seveda ne more primerno plačati uradnikov in invalidov. Ker torej ni v proračunu 232 milijonov 500 tisoč dinarjev za odkup K^lhželeznic, 200 milijonov dinarjev i* k *nvabdom, 50 milijonov dinar-v obresti za posojilo 300 milijonov francoskih frankov in 25 milijonov dihu IoZa P°vraČilo odtcgl ajev o pri-treha nTn"1*76 kronskih novčanic, je naricv l« Un,U Še 462 milijonov di-kliai Mini ?red^taviiajo torej primanj- SSlrt rttr„fin,anc v sv°» bna°čni politiki ni bil dosleden, ker je interveniral po Narodni banki na borzi in ker je povečal število novčanic za 700 milijonov dinarjev. Glasoval bo proti proračunu. Predlaga, da se za ostali del njegovega govora proglasi seja za tajno. Izjave ministra Kojiča. Predsednik izjavlja, da se bo o tem glasovalo, še prej pa da besedo železniškemu ministru g. dr. Kojiču, ki izjavlja, da je svoječasno dal vsakemu poslancu vse spise o odkupu iztočnih železnic na razpolago. Zahteva javno diskusijo o tem In prosi narodno skupščino, da predlog g. dr. Kumanudija odkloni. Nastal je velik prepir, nakar Kumanudi umakne svoj pred^g. Kljub temu pa je predsednik skupščine v največjem trušču dal predlog na glasovanje. Proti njemu je glasovala cela opozicija, kakor tudi radikali, kar je izzvalo še večje prerekanje in nato smeh. V tem trušču je dobil besedo gosp. Svetoslav Popovič, ki izjavlja, da je opozicija zato glasovala proti predlogu, ker je želela tajnosti ravno z ozirom na radikale. Ker pa so ti sami proti, tudi opozicija nima razloga, da vztraja na tem svojem predlogu. Kumanudi hoče Imeti prav, kljub temu, da Je umaknil svoj predlog. G. Kumanudi nadaljuje svoj govor o odkupu iztočnih železnic ter očita vladi, da je odkupila brez pooblastitve celo tisti del, ki pripada grški državi, n. pr. proga Djevdjelija—Solun, za katero smo plačali 20 milijonov francoskih frankov. Grška vlada pa o tem sploh ni bila niti obveščena. Iz pogodbe je razvidno, da društvo iztočnih železnic ni imelo nikakega dobička. Raz-ven tega pa tudi odklanja vsako garancijo za slučaj, da bi pravica naše države postala sporna. (Medklici in hudi očitki proti vladi.) Minister dr. Kojič odgovarja, da bo čez kakih 5 dni konvencija o odkupu južnih že'eznic predložena narodni skupščini in takrat lahko opozicija pove svoje mnenje. Za odkup' iztočnih železnic je bila vlada pooblaščena na podlagi čl. 26 finančnega zakona. Priznava pa kot edino napako vlade, da je odkupila progo Djevdjelija—Solun, ne da bi bila v to pooblaščena, da pa je to storila, da zveže državo s solunsko luko. Ako grška vlada ne bi tega odkupa odobrila, se bo proga še vedno lahko zopet prodala. Končno konstatira zopet g. dr. Kumanudi, da minister Kojič ni ovrgel niti ene njegovih konstatacij. Ker je postajal trušč vedno večji, je predsednik ob 2. uri zaključil sejo in prihodnjo določil za jutri ob 9. uri dopoldne. Invalidski sakon. Zahteve slovenskih invalidov. Beograd, 5. februarja. (ML) V vladi se intenzivno dela na sprejetju zakona o invalidih. Zakonski načrt je v načelu sprejet, gre le še za nekatere poedinosti. Včeraj so vse parlamentarne klube posetili predstavniki udru-ženja invalidov, da jih zainteresirajo za Invalidski zakon. Tudi slovenski invalidi so dnšli v Beograd m so prisostvovali konferencam osrednjega odbora udmženla Invalidov. Nocoj so Invalidi sestavili bescii'0 memoranduma za vlado Zahteva io nufnn Vplačevanje invalidskih podpor, splošno pomoč invalidom, njih zaposlenje in zlasti slovenski invalidi zahtevajo, da se povrnejo v državno službo vr; neopravičeno reducirani invalidi. Predstavniki slovenskih invalidov bodo v teku jutrišnjega dne zapustili Beograd. VVILSONOV POGREB SE NE RŠI NA DRŽAVNE STROŠKE. Pariz, 5. februarja. (Havas.) Kakor poročajo listi iz Washingtona. je VVilsonova vdova odklonila ponudbo, da se Wi!son pokoplje na državne stroške. Pogreb se bo vršil kolikor le mo-*ofie priorosto. Dem'siia grške vlade. Kafandaris sestavlja novo vlado. Atene, 5. febr. (Havas) Kabinet je demisijomrai. Kafandaris je poklican, da sestavi novo vlado. Rim, 5. febr. (K) (Agenzia Stefani) Kakor doznavajo listi, je bil imenovan podtajnik trgovinske mornarice Chiano za poštnega ministra. Venizelosova bolezen. Atene, 5. febr. (BML) Po odpo-tovanju s prof. Vakezom, ki je sinoči dospel iz Pariza, se je izdal o Venize- Iosovem zdravju sledeči bulletin: Ni nikakega objektivnega znaka poškodbe srčnega organa ali krvnih posodic. Bor lezen izvira iz funkcionalnih vzrokov teh organov in nima nikakih slabih posledic, toda to stanje zahteva odmor in zapustitev oblasti od strani Venize-losa. Poslednji telegram, ki je dospel iz Aten v Beograd javlja, da je Veni-. zelosov kabinet dal ostavko. Regent je pozval na dvor Kafandarisa na posvetovanje. Osrednja eksekutiva ruskih sovjetov. Moskva, 5. februarja. (K) Na II. kongresu unij izvoljena osrednja eksekutiva Unije sovjetskih republik obstoja na podlagi ustave za Unijo iz dveh zbornic: 1. Iz sveta Unije, ki šteje 414 članov sorazmerno s številom prebivalstva v sovjetskih republikah in iz narodnega sveta, ki šteje 100 zastopnikov iz 32 republik in avtoričinih kra- jev. Predsedstvo osrednje eksekutive sestoji iz 21 članov in sicer po 7 zastopnikov sveta Unije in narodnega sveta in 7 od plenuma obeh zbornic izvoljenih zastopnikov Kalinin (RSSR), Petrovski (Ukrajina), Narimanov (tran«-kavkaška federacija) in Cervijakov (Belorusija). Novoizvoljeni tajnik vseruske centralne eksekutive Je Kiselev, Agrarna -eforma. Beograd, 5. febr. (BML) Vojvodinski in slavonski radikah so imeli nocoj sejo, na kateri se je določilo definitivno besedilo sporazuma glede načel ki se naj sprejmejo v zakonski načrt o agrarni reformi. Tozadevni sklep obsega 21 členov. Načela so: maksimum privatne posesti 300 hektarov, minimum 5 do 8 hektarov; državna posestva naj bodo podvržena agrarni reformi v kolikor je to mogoče, za cerkvena posestva ima veljati kot maksimum 100 hektarov, ro šolska PO hektarov, za občinska 200 hektarov. Na kolonizacijo imajo prednostno pravico domači reflektanti, nato optanti iz Madžarske in šele potem invalidi in dobro-voljci. Trije v členi zakona sprejeti. Beograd. 5. febr. (BML) Radi seje ministrskega sveta so seje finan- čnega odbora in odbora za konvencije s Češkoslovaško odložene. Seja za načrt agrarnega zakona za Dalmacijo, se je pa vršila in so bili sprejeti na njej trije členi zakona, ki govore le o kmetskih odnošajih. Jutri se delo nadaljuje. Ker ima načrt le 51 členov, lzgleda, da bo ta važni zakon v kratkem sprejet Dobrovoljci In agrarna reforma. Beograd, 5. febr. (BML) Nocoj je demokratski poslanec g. Šečerov v imenu 10.000 podpisanih agrarnih re« flektantov predložil predsedniku narodne skupščine prošnjo, da se naznani ministru agrarne reforme, da se naj najprej sestavi odbor za zakonski načrt o razlastitvi veleposestev. Ako se to ne stori, reflektanti dobrovoljci ne bodo odšli brez krvoprelitja z zemljišč. Opoz3cijonalnl blok. Beograd, 5. febr. (ML) Danes predpoldne je bila v parlamentu druga oficijelna seja opozicijonalnega bloka, katere so se udeležili dr. Korošec, dr. Spaho in Davldovič. Na seji so zlasti govorili o programu dela opozicijonalnega bloka. Najprej gre za to, da se razčistijo odnošaji med opozicijonalni-mi strankami, da se potem more priti do sporazuma. Stranke opozicije-ae obvezujejo, da javnosti ne obveščajo o svojem delu in o razgovorih. Opozicija se nadeja, da ji bo preko Radiča mogoče izvesti svoj program in da ji bo omogočeno ustvariti povsem novo situacijo. Opozicija demantira vse vesti o medsebojni neslogi in izjavlja, da je potrebno, da se čimprej urede odnošaji med opozicijonalnimi strankami, tako da nasprotniki ne bodo imej) povoda govoriti o nesoglasjih med opozicijonalnimi strankami. Radič se strinja z opozicijonalnlm blokom. Zagreb, 5. febr. (Z) Hrvatska za-jednica je imela sinoči konferenco, katere se je udeležilo več hrvatskih politikov iz zajednice in izven nje. Na konferenci se je razpravljalo o delu za ustvaritev opozicijonalnega bloka. Po informacijah, ki jih je podal dr. Lorko-vič, smatra Radič, da je treba nadaljevati razgovore za ustvaritev opozicijonalnega bloka. Predsedstvo republikan-j ske seljačke stranke bo izročilo Davi-doviču svoje pogoje za sporazum in potrebne garancije. ZEMLJORADNIKI PROTI DR. MAR. KOVIČU. Akcija napreduje. Beograd, 5. febr. (ML) Akcija opozicije proti dr. Lazi Markoviču za obtožbo v skupščini je v glavnem uspela. Vaš dopisnik Je nocoj osebno pregledal pri zemljoradniškem poslancu' Voj!slavu Laziču v zemljoradniškem klubu podpise na obtožbi opozicije proti Markoviču. Dosedaj je podpisanih že 51 članov opozicije. V teku jutrišnjega dne se bo nadaljevalo podpisovanje in bo Lazič okrog poldne predal obtožbo predsedništvu narodne skupščine v nadaljnje poslovanje. Opozicija se nadeia na podporo radikalskega poslanca Rankoviča. Dn Laza Markovič je izjavil vašemu sotrudniku, da je obtožba opozicije proti njemu popolnoma neosnovana in da z veseljem čaka dneva, ko bo mogel ovreči vse obdolžitve opozicije. ~V 1.................. ODGOVOR ANGLIJI RADI FRANCOSKEGA POSOJILA. Pariz, 5. febr. (Havas) Poslanika iz Poljske In Jugoslavije bosta danes izročila odgovor na angleško zaprosilo za pojasnila glede francoskega posojila. VREMENSKO POROČILO; Dunaj, 5. februarja. Napoved za 6 februarja. Oblačno, Jutri najkasneje pojutrišnjem dež, kl preide v sneg. Temperatura pojema. Viharni zapadni proti severu umer- Salo me Se 1,0 h,tro kPra'0l- POGREB PESNIKA ŠANTlCA. Beograd, 5. febr. (BML) Pogreba pesnika Šantiča se je udeležila ogromna množica ljudstva iz Mostara in iz cele kraljevine. Sprevod se je začel pomikati iz Srbskega doma ob 1. uri in se od časa do časa ustavil povodom posameznih govorov, in dospel šele ob 7. uri zvečer na p kopališče Nad Mostarom so krožili aeroplnni' Beograjski listi, posebno »Vreme«, napa' ajo vlado, da se pr g, eba ni udeležil noben n ien zastopnik. DANAŠNJE PRIREDITVE. V Ljubljani: Drama: »Beneški trgovec«. Red E» Opera: »Tosca«. Red C . . Kino, Matica: »Zena z milijoni« — II. Richter** brC* Zeml*e V gl" vlogi EUm Kino Ideal: »Kraljica oblakov«. Kino Ljublj. dvor: »Življenje polno iip očarani« v gl. vlogi Lotte Neumann — m romanu »Tabea vstani«, V Mariboru: Narodno gledišče: Zaprto. Nočna lekarniška sluiba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna PlccoH na D*« oalski cesti in BakaiČK na Karlovški MMii Glas Iz Primorja o gonji mladino« proti »Jadranski banki*". (Izviren dopis.) So nisem povedal vsega, kar mi je ležalo na srcu. Zato prosim uredništvo »Narodnega Dnevnika* še nekoliko prostora. Težka je usoda podjarmljeni!) Slovencev in Hrvatov. Zato so neprenehoma naše oči uprte tja čez modro-belo-rdeče mejnike, da bi enkrat zagledali bližajoče se znake boljših časov. Ali čim dalje gledamo, tem manje v!dimo kaj veselega in nadepolnega. Niste vredni svobode, ki jo vživatell Govorite o enem edinstvenem narodu, o centralizmu itd., a pri tem morate vedno moliti molitvico trem bogovom: Srbi, Hrvati in Slovenci, — Kraljevina Srba, Hrvata 1 Slovenaca, — Kralj S. H. i S. itd. ad infinitum, dočim vas-ves svet kratko in praktično meče v en koš in imenuje: Jugoslovane*, vašo državo: Jugoslavija. Naši Italijani iz enostavnega razloga praktičnosti govore o Slovencih in Hrvatih skupno: gU Slavi — Slovani! Pri vas pa ste v ena koži najhujši centralisti in separatisti! — In tako se ravsate med sabo, da nimate ne časa, ne smisla, ne srca za podjarmljeno rajol Pri tem pa sklicujete obrambne shode in jih — razbijate, da se naši sovražniki veselijo in nam krvavi srce. Ko je prišel čas, da bi bila tržaška »Jadranska banka* nacijonalizirana, in sicer tako, da bi si ohranili kolikor mogoče vpliva, kako pomoč smo imeli iz Ljubljane?! Namesto pametnega sodelovanja, upoštevaje dejanski položaj, so vaši mladini zagnali huronsko vpitje, da bi iz naše revščine kovali za sebe političen kapital. Koliko je bilo laži, obrekovanja, natolcevanja celo proti našim najodličnejšim voditeljem, kakor sta bila dr. Gregorin in dr. Rybaf! Neki ckrajno sumljiv subjekt, tukaj V fa-šistovski službi, Je bil pomagač mladi-nov, in ta rokovnjač, ki ga pri nas ne pogleda noben pošten človek, je oblajal celo dr. Rybara za delo, ki zasluži našo veliko hvaležnost, da je reši! vsaj to, kar se je takrat da!o rešiti. — Da so kričali Ščekovci, je umljivo, dasi tudi ne oprostljivo, ker so vedoma zavijali dejanski položaj; ali da so tulili v njihov rog tudi vaši mladini — tega jim ne odpustimo nikdar. Kar ie dala italijanska vlada za zameno vlog, je bilo vsaj nekaj dobrega za en del našega ljudstva in po tedanji razlagi pravnega položaja povsem pravilno. Namesto delati dalje, da bi vlada dovolila še daljše koncesije*, so kričali kakor besni, lagali in obrekovali, v Rimu pa so se smejali! — Zdaj je Mussolini obljubil, da ustreže vsem našim zadrugam. Ali če bodo mladini zopet vtikali svoje nosove v naše zadeve, razbijali shode in žalili na vse naslove, nam utegnejo pokvariti tudi to akcijo, ki jo je inauguri-ral tisti rodoljub, ki so ga »Jutrovci« oblajali. Ob nacijonalizaciji tržaške »Jadranske banke« so uganjali mladini naj-ostudnejšo demagogijo, kateri so nasedli mnogi pošteni Slovenci. Ropotali so o izgubi vse glavnice kljub dejstvu, da so prejeli vsi prejšnji vaši delničarji delnice »Jadranske banke« Beograd v enaki vrednosti — v jugokronah. Ta solucija mladinom (ki menda vsi vkup niso imeli niti ene delnice!) — ni zadoščala! Rokomavhi so tulili, da mora »Jadranska tanka« likvidirati stare račune v lirah, in ker se to ni zgodilo, so kričali o izgubah. — Zaman je bil ugovor in pojasnila, da vlada ni konvertirala aktiv in delnic »Jadranske banke« v lire! — Kaj je imela »Jadranska banka« takrat? Imela je vse Imetje v — kronah bivše avstro-ogrshe banke. In kaj hočete več, ako ste dobili enako glaseče delnice v kronah svoje nove države? Delničarji so mogli biti zadovoljni, vpili so pa kakor besni ljubljanski mladini, ki niso imeli nobene delnice. In to so tisti ljudje, ki so bivše krone tako malo cenili, da so jih hoteli zamenjati doma po — deset za en dinar! AH v Trstu, da, tu naj bi bilo drugače, tu naj bi jih italijanska vlada zamenjala desetkrat bolje! — Le poglejmo! Kaj ste dobili v Jugoslaviji n. pr. za 10.000 bivših kron? Po 20 odstotnem odbitku in zamenjavi 4 : 1 ste prejeli 2000 dinarjev. S tem ste morali biti zadovoljni. Ako bi šlo po modri finančni politiki mladinov, bi dobili sploh le 1000 D. — Ali v Trstu so hoteli izplačilo za 10.000 K — 6000 lir, reci: Šest tisoč lir, kar je bilo takrat okroglo - TO.OH0 dinarjev in je še danes okroglo 23.000 dinarjev. — Kdo naj bi to dal? Ali italijanska vlada? — Take oslarije so uganjali mladini v tako resnih časih in zadevah! To pa iz edinega razloga, da bi se znesli nad banko, ki je pojedeže pognala čez prag! Zdaj so zopet iznašli »izdajstvo« Kamena rovičevo, da bi banki škodovali! Hinavci grdi! V i«tem času ste imeli v Rimu svoje prve ministre in ž njimi celo vrsto novinarjev! Kako so govorili, kadili, stiskali roke itd. Ali ni bila vse to imperativna potreba, ko so usta govorila, a pest se je ježila na udarec? Ko bo znana rredzgodovina tega pakta, boste šele videli, kakšne žrtve — ste morali doprinesti, da ste se obranili večjega zla. Ali so vsi vaši pivi politiki — »izdajalci« naroda in države?! Ako bi bili g. Kamenarovič torej tudi podpisal ono čestitko — pa je ni!! — tedaj bi morali potočiti le solzo žalosti ž njim vred, da je moral to storiti mož — ki je v tujini pripravljal pot odrešenju svojega naroda, pa je dočakaj — čestitko Mussoliniju! Mladini, pustite nas vsaj na miru! Primorec. Falist © rimskem paktu. Milanski »Secolo« je priobčil članek svojega dunajskega dopisnika Attilia Tamara, ki je navdušen pristaš fašizma. S priznanja vredno odkritosrčnostjo pove v članku Tamara mišljenje odločnega fašista o rimskem paktu. Zato objavljamo najznačilnejše misli njegovega članka: »Nekateri so izrazili mnenje, da pomeni sporazum most, ki bo pripomogel Italiji do vpliva na Malo antanto. Upajmo, d:a ne vlada to mnenje tudi v Rimu, kier je zunanja politika prežeta z do-volino porcijo realizma in sile. Onega dne, ko bi vladalo med Malo antanto in Italijo razmerje, ki obstoja danes meri Malo antanto in Francijo, bi Mala antanta prenehala obstojati*, ker bi zgubila svoj glavni eksistenčni razlog, ki le bil: organizacija srednje Evrope brez italijanskega vpliva. Sporazum le za nekaj časa zmanjšuje pomen Male antante, vsaj z ozirom na Jugoslavijo. Toda Francija in Češkoslovaška se še nadalje trudita za raztegnitev franco-s>-o-češkoslovaške zveze na to državo in potovanje jugosiovenske kraljevske dvojice v Pariz je morda s tem v tesni zvezi. Toda rimski sporazum je sestavljen taL'o ženijalno, da more biti razveljavljen kvečjemu v škodo Jugoslavije. Tudi, če bi ta spremenila svoje stališče, smo mi že dobili s samim podpisom največji dobiček: aneksijo Reke>, ki nam je ni hotela priznati nobena država in nobena pogodba. Mussolinijev uspeh je popolen in dovršen. Jugoslavija je pridobila s podpisom samo Ba-roš, ki ji je že itak pripadal po Sforzi-nem pismu (sic!). Resnično korist more imeti Jugoslavija samo z izvajanjem sporazuma in sicer ne samo njegovega besedila, marveč tudi zmisla. Sicer jamčimo mi za slučaj zunanjih napadov za dobrohotno naklonjenost Italije. Toda kdo bi lahko oziroma, kdo bo lahko napadel Jugoslavijo? Samo Bolgarska odnosno Madžarska. Torej dve državi, ki ne bi tega brez sporazuma z Italijo nikdar storili. Dve državi, ki sta prisiljeni navezati se na italijansko politiko. Italija torej ščiti Jugoslavijo pred napadi, ki so odvisni od nje in do k»icrih bi lahko prišlo. To znači, da bo imela od sporazuma Jugoslavija koristi samo v tem, da bo lahko v miru razvila svoje sile v prijateljskem in lojalnem razmerju do Italije. Ako se Češkoslovaški in Franciji posreči zmanjšati moralno moč sporazuma, ali ako bo skupščina odklonila ratifikacijo, to imela škodo edino Jugoslavija, kajti Italija se bo instalirala na Reki in zadobila proste roke. Jugoslavija pa se bo znašla pred sovražno Italijo.« Politične vesti. Kino Nafica 31. januarja do 10. februarja Žena z milijoni y*wfw»fvv»77wyyvf'r»tv od 4. do 6. februarja II. del: Knez brez temlie. — Neresnične vesti o Pašlčevl deml-sljl. Inozemsko časopisje priobčuje uradno poročilo beograjskega tiskovnega urada, ki se glasi: Vest nekaterih listov, da je Fa-šičeva vlada podala ostavko, je popolnoma izmišljena. = tkspoze o bolgarski zunanji prikikl. Te dni se je vršila seja ministrskega sveta v Sofiji, na kateri je poročal zunanji minister Kalfov o zunanii politiki. Zunanjepolitični izglcdi niso slabi, čeravno so od nošnji napram naši državi mučni. Vendar pa ne bo vlada opustila svoje politike lojalnosti napram sosedom in velesilam. «= Angleško časopisje o VViisomi. »Times« poudarjajo Wilsonovo pogreška, ki jo je storil, ko je odšel z mirovne konference na kratek oddih v Washington. Po svojem povratku ni užival več onega ugleda in avtoritete, kakor v začetku. Ker se je njegov vpliv zmanjšal, je postal navaden neizkušen mož med profesijonisti. Deiega-ciie, ki so prišle iz Romunije, oz. Palestine in iz Egipta, niso mogle doseči, da bi jih sprejel VVilson v avdijenci. Njegovi občudovalci so se morali prepričati, da Je bil Idealist In navdušen prijatelj človeštva. Njegov glas se Je kmalu izgubil v mednarodni okolici. »D a i I y Telegrapii« pravi, da je bila glavna VVIlsonova pogreška ta, ker je hotel spraviti v ameriško delegacijo samo svoje strankarske pristaše. Diplomatlčna nota v februarju 1920 glede sporazuma med Jugoslavijo In Italijo, je pokazala, da je VVilson brez takta in izkušnje. »Paily Chronlcle« trdi. da le stopila Amerika popolnoma nepripravljena v vojno, kar je podaljšalo svetovno vojno za dve leji. »Mor n ing Post« je mnenja, da je \Vllsonov absolutistični temperament zakrivil polom njegove politike in se sklicuje na I.nnsingove spomine, ki ie kot zunanii rninMer zvedel iz kitajskega vira o Wilso. novem sporazumu z Japonsko glede slian-tunškega polotoka. ** Volilna mrzlica v Italiji. Vse parlamentarne stranke so že pričele z volilno agitacijo. Fašisti so v glavnem že sestavili kandidatno listo. Kakor poročalo iz Rima, bo na njihovi listi kandidiralo 2)0 fašistov, 40 članov društva bojevnikov in 180 politikov raznih drugih skupin. Tudi klerikalci že pripravljajo svojo kandidatno listo. So-sljalisti In komunisti se še niso zedinili za blok delovnega ljudstva. Tudi demokrati, ki jim načeljuje bivši ministrski predsednik Bonnmi, si še niso na jasnem. Prosveta. REPERTOAR NARODNEOA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL Drama: Začetek ob 8. url zvečer. Sreda 6. febr. Beneški trgovec. Red E. Četrtek 7. febr. Hamlet. Red A. Petek 8. febr. Tri maske, Smešne pre-cijoze, Priljudni komisar, premijera. Izven. Sobota 9. febr. Otliello. Red C. Nedelja 10. febr. ob 3. pop. Mogočni prstan; pri znižanih cenah. Izven. Ob 8. uri zvečer: Hamlet. Izven. Pondeljek 1L febr. Tri maske. Smešne precljoze. Priljudni komisar. Red F. Opera; Začetek ob pol 8. url zvečer- Sreda 6. febr. Tosca. Red C. Četrtek 7 febr. Aida. Red B. Petek 8. febr. Suzanina tajnost, Mozart in Salieri, Zapcčatencl. Red F. Sobota 9. febr. Koncert Pavla Holod-kova, prvega baritonista moskovske opere. Izven. Nedelja 10. febr. Nižava. Izven. Pondeljek 11. febr. Zaprto. Torek 12. febr. Oostovanje baletnega zbora zagrebškega narodnega gledališča. Izven. Ljubljanska opera. V nedeljo zvečer so peH A. Foersterjevo opero »Oorenjski slavček* v petindvajsetič. Za kroniko našega gledališča pač Izreden dogodek, kajti dvomimo, da bi bila katerakoli predstava od početka gledališča pa do danes doživela toliko ponovitev. »Oorenjski slavček« se je narodu prKjubH zaradi svoje domače muzike, največ po zaslugi vpletenih narodnih pesmi. Njegova petindvajseta predstava se sicer ni veselila razprodane hiše, pač pa v polni meri zadovoljstva navzočih poslušalcev, ki so se o vsakem deianju glavnim »listom animirano zahvaljevali za lep večer. O. Zupan je bil v svojem elementu, je publiko izredno zabaval ter le prejel velik venec s darovi. Gdč. Zlkova, g. Šimenc in JV* ing) a» krepko pomagali s orkatu*— ‘ in zborom vred, da je »Gorenjski slavček« tudi v petindvajsetič dosegel svoj namen. Gg. prof, Jeraj in režiser Sest sta lahko vesela uspeha, ki ga Je po niiju pomladitvi doseri »Gorenisk! slavček«. V operi ga bodo peli še dolgo, dolgo... Sloveči zagrebški balet, kojemu na čelu stojita slavna plesalca Margerita in Max Froman, gostuje v Narodnem gledališču ljubljanskem v torek, dne 12. t. m. Natančnejši spored objavimo prihodnje dni, vstopnice za ta baletni večer so že v predprodaji pri dnevni blagajni. Koncert Pavla Holotkova, Kakor že Javljeno, priredi bivši prvi baritonist moskovske opere g. Pavel Holotkov v soboto, dne 9. t. m. v opernem gledališču svoj koncert Začetek koncerta le Izjemoma ob pol 9. zvečer. G. Holotkov je bil angažiran štiri leta v velikem gledališču »Zlmina« kot prvi baritonist ter je pel v tej dobi glavne partije v 24 operah ruskega In ostalega svetovnega repertoarja. Holotkov je bil ljubljenec moskovske publike. Po svojem odhodu Iz Moskve je bi! angažiran poldrugo leto na operi v Odesi, kier so nastopali največji italijanski pevci in Igralci. Leta 1920 ie odšel v Carigrad, pel na Narodnem pozorištu v Beogradu ter nato odšel v Italijo, kjer je bil angažiran na kraljevem gledališču v Parmi In na Teatro dal Verne v Milanu. Z največMm uspehom je pel tu »Othella«, »Viljema Tella« in v drugih operah. Trenutno koncertira v Jugoslaviji, odkoder se pa poda v angažma na Portugalsko. Vstopnice za ta koncert so že v predprodaji pri gledališki blagajni. Božidar Širola je našemu občinstvu dobro znan kot skladatelj opere v enem činu »Novela od Stanca«, katera se je letos Izvajala v našem gledišču. Istočasno je zagrebško gledišče izvajalo Sirolin krasni popolnoma v jugoslovenskem duhu držanl balet »Sjene«. V koncertu jugosiovenske glasbe, ki se vrši dne 11. febr. v Filharmonični dvorani sc bo Izvajal Sirolin »Medlimursld kvartet«, ki ga v Zagrebu cenijo kot eno najbol ših del jugosiovenske komorne glasbe. Za I. koncert jugosiovenske glasbe se prične splošna prodaja kart z današnjim dnem v Matični knjigarni v Filharmoniji. Kvartet »Ziko« je že leta 1919 spomladi v koncertu Ljubljanskega Zvona pr- vič izvajal I. stavek godalnega kvarteta v D duru, ki ga je skomponiral Lucijan Marija Škerjanc dve leti preie, ko Je bil star 17 let. V letih 1920-21 je Škerjanc ustvaril še ostala dva stavka kvarteta, ki se pa do danes še nista Izvajala. V koncertu Filharmonične družbe, ki se vrši 11. febr. v Filharmonični dvorani, se bo Škerjančev kvartet prvič izvaja! v celoti. Slovenska Šol. Matica Je Izdala za leto 1923 tri knjige. In sicer: 1. Pedagoški Zbornik za I. 1923, obsegajoč razne razprave pedagoške vsebine. Cena knMgi Din 12.—, 2. Učna snov lz mineralogije In geologije. Spisal prof. Alfonz Vales. Knjiga je važen pripomoček učiteljstvu višilii razredov osnovnih šol ter stane broširana Din 12.—. 3. Telovadba II. stroke 2. snopič. Spisala dr. Lj. Pivko In A. Schaup. S tem snopičem je srečno dovršeno delo. ki ga Je Šolska Matica Izdajala štiri leta. Neobhodno potreben kažipot je slovenskemu učiteljstvu pri telovadnem pouku. Segali pa bodo po tel knjigi i vsi drugi, ki se zanimajo za telesno vzgojo našega naroda. Zadnji, t. J. 4. snopič, stane broširan Din 14.—. Prosper Mčrlmče: Verne duše v vicah. Prevci Mirko Pretnar. Splošna knjižnica št. \1 V Ljubljani 1923. Natisnila In založila Zvezna tiskarna in knilgarna. Cena broš. Din 9.—, vez. Din 14.—. Sodobna slovenska književnost za enkrat še zaman čaka velikega, spretnega mojstra naše proze, ki bi nam znal in hotel govoriti o nas samih. Bore malo In prav poredkoma nam kapljajo taki darovi v liram naše pripovedne umetnosti. Komaj jih |e dovolj za dvojico naših leposlovnih mesečnikov. Zato ie popolnoma naravno, da v času tega oddiha sezajo založbe po prevodih. Ce pa že Izdajamo prevode, le potrebno, da pri-de'o v prvi vrsti taki Inozemski avtorji na vrsto, ki to zaslužijo. Eden teh le gotovo I’. Mčrimče, mojster besede In tehnike. Njegove novele so tople, polne dejanja In lahko dokaj vzgojno upllvajo tudi na naš literarni naraščaj... Tako, kakor se zna orne Ki In osredotočiti Mčrlmče pri svojem '■stvarjenju, se mora le resničen in dovršen umetnik. Prevajalec ie skušal bili pravičen napram originalu in napram svojemu jeziku. Težka naloga, vredna resnega dela. Zato pa tudj knjiga zasluži hvaležnih nd-iemaicevl — Dr, Korošec o Imenovanju jugoslo-venskega kardinala. Ze par .dni se govori po Beogradu, da dela dr. Korošec proti imenovanju zagrebškega nadškofa dr, Bauerja za kardinala in za to, da dobi kardinalski klobuk ljubljanski škof dr. Jeglič. Dr. Korošec je v tej stvari izjavil, da nikakor ne deluje proti dr. Bauerju in za dr. Jegliča, ker ne spada vprašanje imenovanja kardinalov v delokrog političnih strank. »V kolikor sem poučen,« je dejal dr. Korošec, »in mislim, da sem dobro informiran, še ni v Vatikanu na dnevnem redu vprašanje osebe, ki naj bi bila imenovana za jugoslovenskega kardinala. Po mojem mnenju nima vlada v tej zadevi prav nobene besede, ker je podeljevanje kardinalskega klobuka popolnoma notranja cerkvena stvar. Vsa stvar je prišla v javnost iz političnih motivov z namenom, da bi se povzročilo nezaupanje med Hrvati in Slo- venci.« = Kongres francoske socljalistlčne stranke. V pondeljek je bil zaključen v Marseillu kongres socijalistične stranke, Sklepi glede nadaljnje taktike so bili soglasno sprejeti. Renaudel je prečita! poziv na francoski narod. Ta poziv vsebuje analizo politike naclionalnega kluba in kritiko te politike. Bluma In Longucta je kongres poveril zopet z vodstvom strankarskega glasila »Le Populalre«. Nadalie je izvolil kongres Brackea in Longueta za zastopnika socijalistične stranke v uradu, druge internacljonale. Kongres ie dalje protestiral proti francoski politiki v vprašanju svobodnih con. Nato je bilo soglasno sklenjeno, da se sovjetski vladi glede na smrt Ljenina Izrazi sožalje. Sovjetska vlada se hkrati naprosi, da ustavi vsako zasledovanje ruskih socijalistov. Tako bi se mogla fran- coska socijalistična stranka brez zadržkov zavzeti za priznanje sovjetske vlade. *= Smrt Art. Meyerja. 1. febr. je umrl osemdesetletni izdajatelj in ravnatelj pariškega dnevnika »Gaulois« g. Artur Meyer. Zvečer pred smrtjo je še napisal članek, ki se je končal z besedami: Odpreti moramo okna, da pride k nam zopet nekaj svežega zraka iz prave Francije. Meyer je vstopil v uredništvo kot navaden reporter, potem pa je bil skoraj 40 let ni«gov ravna-te j. Po prepričanju je bil monarhist in katolik. V visoki starosti se je poročil z mlado damo, ki pa se je kmalu ločila od njega, v zadnjem času je imel predavanja o Parizu tretjega cesarstva. *= Italijansko posojilo Romuniji. V rimskih političnih krogih so razširjene vesti, da bo dala Italija Romuniji 100 milijonov lir posojila. To se spravlja v zvezo z romunsko odklonitvijo francoskega posojila za oboroževanje. Poleg tega vidijo politiki v tem spretno Mussolinijevo gesto, da si zagotovi še večji vpliv na Malo aptanto. = »VVestminster Gazette«, glasilo As-dulthove liberalne stranke, objavlja intervju svojega dunajskega dopisnika z Radičem. V tem razgovoru je dejal Radič, da so za Jugoslavijo samo tri možnosti. Ali bo padel sedanji režim potom parlamentarnih bojev, ali Izvede Pašič amputacijo Hrvaške s pomočjo vojaške diktature ali pa izbruhne v Macedonljl In Cml gori revolucija, kateri se Ima pridružiti Hrvatska. Ne ena teh rešitev ni Radiču po volji, zlasti ne tretja. Italijansko-jugoslovenska pogodba ne bo po Radičevem mnenju v stanu, da obvaruje Jugoslavijo v slučaju revolucije ali zunanjih konfliktov. Rešitev leži le v federalističnem bloku. — Medla iz-vaianja Radiča niso napravila nobenega utiša, ker je zlasti smešno snovati federalističen blok mesto v skupščini — na Dunaju. , « «* Izvoznice za rodbino Bethlen. V madžarskem parlamentu je Izzvala silen hrup interpelacija reformističnega duhovna GSry-Szaba radi procesa Ludvika EskOtta. Ta je postal svojčas privatni tajnik poljedelskega ministra In |e kot tak Izdajal In prodajal Izvoznice. Med drugimi sta dobila izvoznice tudi sin in žena madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlcna. Kupčija je cvetela prav dobro. Ker pa ie bil poljedelski minister politični nasprotnik grofa Bethlena, je dal Bethlen nenadoma Eskiitta aretirati, v noči poprej pa vlomiti v ministrovo miznico In ukrasti listo, kjer so 'oili naznačeni oni, ki so dobili Izvoznice — tudi Uetldcnov sin in žena. Eskiitt je bil silno dolgo zaprt — dokler ni postal poljedelski minister politični pristaš Bethle. nov. Ker je poleg Eskiitta in ministra vedel za stvar še nekdo drugi, nek katoliški duhoven, so temu plačali vožnjo v Ameriko... Tako so kradli najvlšjl madžarski dostojanstveniki, oni pa, ki so sprejemali samo napitnino, pa 60 biti zaneti... Smeš-U« »Detvariia«' ICon$tata€i|a e§r. Wilffai,ia. Na občnem zboru političnega društva »Edinost« v Trstu dne 31. januarja je poročal poslanec dr. Wilfan o izmenjavi denarja našili zadrug. Osebnost poslanca dr. VVilfana stoji tako visoko, da so njegove besede najhujša obsodba onih, ki so na najostudnejše načine napadali »Jadransko banko« radi te izmenjave. Dr. VVilfan je z ogorčenjem predr oči!, s kako zlobo se je spravljalo vprašanje izmenjave denarja naših zadrug v zvezo z afero »Jadranske banke«. Akcija za rešitev te poslednje se je iz-rabliala na brezvesten način za gonje proti našemu političnemu vodstvu in proti njegovi, Wilfanovi, osebi. Sedaj Pa je povsem jasno, da se je akcija glede tistih milijonov za Jadransko banko vršila popolnoma ločeno od vprašanla zamenjave denarja naših zadrug. Laž je torej, da bi bili tisti milijoni, ki sta jih dobili Jadranska in Ljubljanska kreditna banka v Gorici ukradeni našim zadrugam. Ugotovitve dr. Wi!fana so napravile globok vtis na vse zborovalce in sle« dilo je burno pritrjevanje. Komentarja pač ni treba! Thomas Woodrow Wilson. Woodrov Wilson je bil rojen 28. decembra 1856 v Stauntonu v državi Virginia, kot sin uglednega presbiterijan-skega duhovnika. Zibelka mu je tekia v državi, kjer so razvili demokrati za časa secesijske vojne svoj barjak. Sedemnajst let star, je študiral dve leti v Mecklenburg—Couty in se je nato preseli! v poznejšo Princeton U.iver-sity. Najprej je študiral pravo In se je pozneje nastanil v Atlandi kot odvetnik. Toda že po par letih je odšel na univerzo John Hopkins, kjer se je posveti! študiju državnega prava in verske filozofije. Njegova znanstvena dela — naiznamenitejše »Zgodovina ameriškega naroda« — so mu pridobila priznanje najširših znanstvenih krogov in mu pripravila pot k najvišji akademski časti. Leta 1885 je bil nameščen kot predavatelj zgodovine in socijalne ekonomije na Bryn Ma\ver College. Leta 1890 je bil imenovan za prof. državnega prava na univerzi Princeton in L 1902 je postal njen predsednik. Osem let pozneje ga je pozvalo zaupanje njegovih političnih prijateljev iz mirna znanstvene sobe v valovanje političnih bojev. Leta 1910 je bil izvoljen za g»t vernerja države Newjersey in je tak« stopil na čelo države, čije univerzo J« dotedaj vodil. Slo jo, da svoje teorija praktično uveljavi. Svojo nalogo je rešil v smislu svojih strankinih prjateljev in 1. 1912 je vstopil kot vodbeij demokratov v volilni boj za predsedniške mesto, ki ga je tudi izvojeval. Z njegovim prihodom v Belo hišo, je pričela za ameriško zgodovino nova doba. Kajti delj kot po 15. letih so prišli demokrati zopet na vlado. V notranji politiki je to pomenilo odpravo zaščitne carine, zakonodajo proti trustom in reformo na denarnem polju. V zunanji politiki je spravil Wilson Ameriko iz nekake izolacije, v katero jo je zavedel njegov prednik Taft. Predvsem je obnovil več razsodniških pogodb. Nadaljni korak je storil za spravo z Anglijo, ki je bala radi Taftove razlage sporazuma o carinah v panamskem kanalu nekoliko ozlovoljena. Njegovo stališče v svetovni vojni je splošno znano. 5. aprila 1917 se je od« ločil za vojno napoved Netnčijii ki ji je sledila 7. decembra 1917 vojna napoved Avstro-Ogrski. Pozneje je posredoval za premirje na podlagi svojih 11 znamenitih točk. Dosegel je ugled, ki ga doseže le malokdo. Na svojem propagandnem potovanju 1. 1920 pa je težko obolel in nd več okreval. VVilson je bil dvakrat poročen; v prvem zakonu z Ellen Louise Axsen (umrla 6. avgusta 1914), drugič z Mra. Edith Galt, damo, ki izvira iz star« indijanske kraljevske rodbine. VVilson Je napisal precej del. Najvažnejša so »The Congressional Go-vernement«, »The State«, VVashingto-nova biografija«, nadalje filozofsko in kritično delo »Only« »Literature«, knjiga »Onbey Human«, ki j0 je fcdal w časa svetovne vojne. Po vojni sta izšla dva obširna zve« ska njegovih memoarov o delu mirovne konference, ki predstavljajo dano« najboljše komentarje o zakulisnem delu pri sklepanju pariškega miru. Nenavadna operacija. Nedavno se je Izvršila na Atlantskem oceanu nenavadna operacija. Veliki parnik »Baltic« |e plul z vso paro sredi oceana, ko ie sprejel nepričakovano brezžično sp©-ročllo, ki ga Je poslal parnik »Mlnnewaska«, oddaljen par kilometrov. Sporočilo se le glasilo: Na našem krovu, sedemletna deklica, smrtna nevarnost. nujna operacija, naš zdravnik prosi pomoč tovariša. »Baltic« se je ustavil in njegov kirurg se je odpeljal na motornem čolnu na pomoč Med posve-tovanjeni in operacijo ste se parnika približala. Cez eno uro se je vrnil sdravnlk, zadovoljen, da le mogel pomagati tovorila to rešiti sna ttavošim ŽIVtlMi* Dnevne vesti. Naša sramota. Ko je bil »Slov. Narod« še glasilo napredne inteligence in ko so bili njegovi gospodarji rodoljubi, ne pa bankarski magnati, tedaj je bil ponos »Slov. Naroda« v tem, da je bil na čelu vsake narodne akcije. Ko je prodal »Slov. Narod« svoje tradicije, je prodal tudi svoj ponos in svoj patrijoti-zem. To smo videli včeraj. V počastitev spomina velikega prijatelja in dobrotnika Jugoslovenov, nepozabnega Wil-sona, smo pozvali jugoslovenski nar-d, da zbere Wilsonov sklad, s pomočjo katerega naj dovrši to, kar Wilsonu vsled naše nezmernosti in odpornosti drugih mogotcev ni bilo dano. S samo zavestjo smemo reči, da ni rodoljuba v Jugoslaviji* ki ne bi naš Predlog v polni meri odobraval, kajti jni nismo apelirali na požrtvovalnost Izmozganih, temveč na nacijonalr.o dolžnost bogatih. Kljub temu pa srr.o doživeli, da je šla naša javnost in vsem na Čelu seveda »Slovenski Narod* molče preko našega predloga. Tako malenkostni so gospodje, da ne morejo odobravati predloga, ker izhaja od nas. Kaje proti narodnim interesom, kakor Pa priznanje nasprotnikom! To je oči-vidno postalo geslo »Slov. Naroda«. Obupno žalostno je to geslo za naš narod in dokaz naše totalne nezavednosti. Ce boli »Slov. Narod« to, da smo predlog prinesli mi, potem mu Prav radi priznamo pravico, da nastopi on "°t °če predloga. Ni nam namreč za slavo, temveč samo boli nas. da se 1 l^iumestnejši predlogi ne morejo uresničiti, ker jim nasprotuje partizanstvo. Sramota, obupno žalostna sramota tr Zf na^ ves narod partizanstvo In 3g»čna sramota, da je celo izve!ba asovega sklada nemogoča, ker je Partizanstvo proti! drž. nameSiencev. Glavni tem«i ,Yni*’ nameščencev |e v ponde jek ru in v. . ‘ Parlamentu, finančnemu odbo-mpni 1™tr«tvu financ spomenico. V spo-vpoo i 8e zahteva skupno 350 milijonov no-v Prr'ra^unu, in sicer 150 mi-drJ-T za “P°Mence in 200 milijonov za lemi-T”?* ur^dnike, da se Jim Izplačajo prečki. ki Jim gredo od 1. oktobra 1. f. dalje ann ,em uradniškem zakonu. Spomenica opozarja na bedno stanje uradništva in pra-■ *e zadnia pot. da se spor mirno ■Zl-ij drugače pride do protestnih zborovanj, demonstracij in do stavke. Itn«. Knkor da ]e hodil »Tabor« k Jezu-imf Z. t?1f0 l,inavsko vprašuje, kaj da Dnpvi^iV°I>ravl pri Pomiki »Narodncia blom n z Jnar,horskim opernim ansam-Pltefe "C ^„snle5ni ’Tab°r‘ koval Tta-" rZ!!bli,vflsti SV°W' bralcev. sa ti^ n^.1 M pre'iere sv°le tozadevne m>-kliou^l air' D"evn:ku«. zlasti pa ono, W ie Imela naslov *Na*odni Dnevnik« in iav morala. — Prof. Reisnerja » pohvali demokratski zaupniki, da krepko zastopa njiliove in SSSV««-, bo'i<* w storili, če bi pozvali ■roL Refcnerja da gre v skupščino In da toži^ vsakogar, ki bi mu očital besedotom- Retaneri^r°Ti.Jfr^, .*e vre »Klerikalci so da- demokratov temvi/ ** ne, lz ,iirbe7nl Kramerja.) ’ Kovora dr. zvečer '?r8‘*‘v»« se vrši danes lokalu v Naiwi UrJ ZVe^1fm .d°Su- Predava vseučill- ^^UA^JSSrS v°seUS'kaiV,seV|a' talrAssssf- * » « mestt,™mrwSrUuSr»;,„,'’,= »luga mest fizikata g Niko’a) R u s Zveza organizacij mestnih uslužbencev mu ie v Pondeljek priredila častni večer katere™ M le udeležilo pole« župana taob5^ svetovalcev lepo število njegovih tovarišev Tudi mi kličemo g. Rusu: Se na mnoga leta! — Novomeške vesti. Trebušni lesar se širi pri nas. Ker slaba pitna voda • okoliških vodnjakov ni zadnje torišče te nevarne morilke. Je zdravstvena oblast ukrenila, da se Sirjenje epidemije tem potom prepreči. V Žabji vasi ljudje niso hoteli plačevati vodarine zai dobri stopiškl vrelec, PuttHi so sl že pred leti zapreti vse tamoš-Ble vodovodne Iztoke bi to raje pili slabo strešnlco ali hodili da)'eč na studenec. Zdaj j« v isti vasi obolela cela mnogobrojna dru-ftaa, in čule se vedno o novih slučajih: zato le okrožni zdravnik dr. Oregorlč zaprl v vasi vse vodnjake in odprl vse vodovodne »toke. Zabenčanl bodo zdaj menda sprevideli blagor mestnega vod voda In se ne bodo več branili malenkostnih tozadevnih stroškov. — V Krajčevi hiši v K a n d i 11 i e O tvoril a trafiko vojna vdova gospa najder. Nova trafikantinja si postavi spomladi lastno barako poleg mosta v Kandiji. Prej se je nahajala trafika v trgovini g. E. Kastelica. — V nede Jo je pričel »Sokol« s Pjesniml vajami. — Sokolska L. ?„e J?1 * ®* ^ Petek 1. t m. zvečer je Poredil Sokol v Narodnem domu akademijo. ceni občinstvo letošnjo izredno pridig« Sokolov, Je pokazala sijajna udeležba, le bila že četrta sokolska prireditev v Spofed Je bil prav pester in za-’®j°vadne točke so se izvajale toč-v.iJu vežJooma s primerno eleganco. Pri na bradlji smo občudovali nepričako-*h*kn £re^ost. ženskega naraščala. Zelo valam. Lbia r,!tmična vaja »Konjički«, Iz-ženske dece. Občinstvu Je že ienla te i,«dl?ie4 ,akade'nile- Vihar navdu-rnščaia *e*°ya—249. Švica 1485—1495. — Valute: Dolarji 83.70—84.70. avstriiske krone 0.1275—0, madžarske krone 0—0.25, Ital janske lire 364.50—367.50, C n r I h, 5. febr. New York 574.50, London 24.73, Pariz 26.60. Milan 25.15, Praga 16.665, Budlmpeš'a 0.0201, Bukarešta 2 97. Beograd 6.75, SofPa 4.15, Dunaj 0.0081, avstrijske krone 0.008125. Praga. 5. febr. Dunaj 4.81, Berlin 8.14, Rim 152.125. avstrijske kmne 4.8325, Itallianske lire 151.75, Budimpešta 11.80, Pariz 161.50, London 150.175, New York 34.90. Curih 602.50, Beograd 41.125. Dunaj. 5. febr. Devize: Beograd 838—842, Berlin 15.70—16.30. Budimpešta 2.43-2.53, Bukarešta 359—361. Lordou 305.000—306D00, Milan 3104—3116, New York 70935—71.185, Pariz 3252—3268. Pra. ga 2053—2063, Sofija 513—517, Curih 12 355—12.405. Valute: Dolarl 70.860 do 71.260, bolgarski levi 491—499, nemške marke 15.30—-15.90, angleški funti 303.200 do 304.800, francoski franki 3245—3275, Italijanske lire 3100—3120, jugoslovenski dinarji 837—843, romunski leji 354—358, švicarski franki 12 240—12 320, češkoslovaške krone 2030—2046, madžarske krone 1.66 do 1.86. Berlin, 5. febr. (V mllllardah mark.) Dunaj 0.06, Milan 184, Praga 123, Pariz 196, London 18054.8, New York 4.189, Cu-rili 734, Beograd 50. Primorske vesti. p Bomba v premogu. Te dni se le pripetila v Trstu grozna nesreča. Neka deklica le šla po premog v drvarnico. Med na-kladanlem Je nenadoma razpočila bomba in le deklico strahovito razmesarila. Nesrečno 14letno dekle Je Imelo nebroj ran po vsem telesu. Desna roka Je bila poponoma odtrgana In črepinja prebita na več mestih. Varmistni organi, ki so prihiteli na mesto nesreče, so našil tam drobce bombe tipa »Sine«. Ugotoviti pa niso mogli, kako je prišla botnba med premog. Deklica je bila mrtva. p Preskrbel se Je. Trgovec Maraž iz Steverjana hi števerjanski pek N. N. sta bila v kontokorentnem razmerju. Izposoie-vala sta s! po potreb! medsebojno denar. Posredovalec Je bil nadebudni Maražev sinko, ki Je štel komaj 12 let. Te dnt pa je šel sinko hrez očetovega dovoljetila k peku ln ga prosil za posolilo 1000 Ur. S tem denarjem se Je sinko napotil še z dvema tovarišema v Trst, kjer ga Je v dveh dneh pošteno zapravil. Vrnil se je domov ln tam se Je pTlpetlla nezgoda, ki se pripeti vsem njegovim sovrstnikom. Šport. Izredna sknpičlna L. N. P. Kakor smo že pred kratkim poročali, le Jugoslovenski nogometni savez v Zagrebu razveljavil glavno skupSčino Ljubljanskega nogomet, nega podsaveza. ki se Je vršila 16. dec, Vsled te odredbe J. N. S.-a, se le v sobote popoldne vršila v restavracijskih prostorih hotela Štrukell ponovna skupščina LNP-a. ki so se Je udeležili brez fzleme zastopniki vseh v LNP včlanjenih klubov. Zastopani so bili SK Maribor, SK Rapld, SK Svo-boda-Marlbor, SK Celle, Athietik-SK, SK Šoštanj, SK Trbovlje, LASK. SK Primorje, SK Slovan, SK Ilirija. SK Slavila, SK Hermes. SK Jadran, SK Svoboda-LInbUana In SK Korotan. Skupščino Je otvoril predsednik L. N. P. ravn. Jug. nakar Je povzel besedo g. H o f f m a n n . ki Je prisostvoval skupščini kot delegat J. N. S. ter med drugim Izvajal v svojem govoru, da le bil J. N. S. prisiljen, kot vrhovni čuvar pravil, razveljaviti radi nekaterih nepravilnosti zadnjo glavno skupščino L. N. P. O. Betetto je nato kot prvi talnlk podal svole poročilo. Debate o tajniškem poročilu so se udeležili dr Birsa, ravnatelj Jug In tajnik Betetto In še več drugih govornikov, ki so razmotrlvall delovanje podsaveza Po dolgih debatah Je bilo slednilč sprejeto tajniško poročilo soglasno z dodatkom, da SK Prlmone ni odgovorno za članke, ki so izšli v raznih tu- in Inozemskih listih in v ka-1 m dC c krW?,ra'° delovanje odbora b. N; p- ? sprejetjem blagajniškega poro-■t Ae P°^e'ila skupščina odboru absoluto-rlj. f ri volitvah so bili Izvoljeni z vzklikom In soglasno ravnatelj Jug, po listkih Pa za podpredsednika dr. B. KošiJa, za L tajnika Betetto, za II. tajnika Vončina, za blagajnika Zadnek In za odbornike: Kralj Cimperman, Zajc, Gosar, inž Hrovatin t« Mahkovec za Celle ln Planinšek za Maribor. V novem odboru so zastopani vsi ljubljanski klubi. Pričakujemo da bo novemu odboru uspelo popolnoma poravnati »por med našima vodilnima klubom«, Stran '4. »NARODNI DNEVNIK« štev. 31. Kronika. k Pravarjen valenco. Natakarskemu vajencu Pavlu Koncilja v kavarni Evropa J« Izročil neki znan gost omot s perilom v vrednosti 500 Din. in mu naročil, da na) nese omot v kavarno. Komaj pa Je napravil Koncilja pol pota, j« priletel sa njim nc-snan mladenič In je zahteval od ujeta omet, 6ei da se je gost premislil in ca zahteva na. saj. Koncilja mu Je verjel in mu Izročil •mot. Ko se je kasneje vrnil gost v kavarno, se Jc pojasnilo, da Je nasedel vajcncc pradrznemu sleparju. k Tatvin« v L]ubl]anl. V zavodu Sv. Marte je ukradla služkinja Frančl-ika Šimenc svojim tovarišicam več obleke ter je neznano kam pobegnila. — V Narodnem domu je bila ukradena trg. akad. Rihardu Pečniku zelenkasta zimska »uknja in pa klobuk v skupni vrednosti 1400 Din. Razen tega je bila v suknji usnja, ta denarnica z man;šo vsoto denarja. — (z kurnlka v baraki pred glavnim kolo-dvorom )e bilo restavraterju M. D o l n I -i a r j u ukradenih 6 kokoši, vredne 300 Din. — V Sentpeterskl cerkvi je ukradel nekdo 2 žarnici, vredni 50 Din. — V Dravljah )• bilo ukradeno Francetu Juvančiču črn suknjič In par Srnlh boks čevljev v vrednosti 800 Din. — Na gorenjskem kolodvoru Je bil ukraden nad-premikaču Ignaciju Čadežu čru Jopič s kožuhovino, vreden 600 Din. — Iz barake na Kozlerjevem vrtu Je bilo ukradeno družbi Jug. Standard Oil C o m p a n y 9 hlodov iz mehkega lesa, vrednih 600 Din. — Čevljarju Francetu Pipan v Sp. Žlkl sta bila ukradena dva zastavna listka v vrednosti 1650 Din. — V Bizjakovi gostilni na Tržaški cesti je bilo vlomljeno v sobo služkinje Marije Ju. vanove in ukraden znesek 1055 Din. — Kože, vredne 1500 Din. so bile ukradene tovarnarju Adolfu Merienthaler-J u v Vodmatu. — k V Hrastniku Je bilo vlomljeno v barako branjevke Jere Hočevarjeve In ukradenega raznega blaga v skupni vrednosti okrog 50.000 Din. k Konj In kobila, stara 7 In 4 leta, vred-na 25.000 Din. sta bila ukradena iz hleva pos. Pavla Madžeriča v Ručemaelu pri Vel. GorlcL k Sa)« *o m vnele v dimniku hlie Berte Emihove na Vidovdanski cesti. Prišlo je takoj nekaj gasilcev, ki so ogenj zadušili. k Roparska tolp«, kakih > do 10 maski- ranih in oboroženih mož jc prilomastila pred par dnevi v Samožane pri Moikanjcth. Roparji so napadli najprvo pos. sina Martina Mundo in inu ukradli nato gamaše in klobuk. Nato so šli roparji v Oorišico, kjer »o poskušali vlomiti v štiri hiše, pa so jih oboroženi kmetje prepodili. Od tam so odšli na Formin, kjer so vlomili v stanovanj« Ivana Koroela In Ivana Kovačeca in ukradli več obleke in raznih predmetov v skupni vrednosti okrog 40.000 Din. Po Izvršenem ropu so odšli zopet proti Samožr.nom. Do sedaj so aretiral! kot osumljene brata Fran. ca In Martina Plohla iz Formina in Ivana Bezjaka iz Stijanskega vrha. Ukradenega blaga še niso dobili. k Ponarejeni dolarski In lirski bankovci se še vedno dobe v raznih obmejnih tržiščih. Denar se vtihotaplja bržkone preko italijanske in nemške meje. k Pozor pri nakupu. Koncem januarja Je bilo vlomljeno v Zagrebu v trgovino Krunslava Martunoviča Tatovi so odnesli 5 bal razne svile v vrednosti 12.650 Din, dalje 5 bal raznega atlasa v vrednosti 11 tisoč Din. in še nekaj perila, tako da znaša cena ukradenega blaga okrog 26.000 Din. O vlomilcih nimajo še nobenega sledu. k V R&itanJ« pri Brežicah j« bil« vlomljeno v stanovanje delavcev St. D«-kovičnika v J. Arllča t«r ukradeno v*č oblek« in perila, 2 stroja a« »trkanja las in pa denarnica s 5v> Din. k V Perovem pri Kamniku j« bilo vlomljeno pri posestnici Muriji Smrečnlk. Tat je odnesel pir čevlj«v, 24 žepnih robcev in pa •krog 30u0 Din. gotovine. k Pobegnil Je iz blaznice na Studenc* 30 letni mnobolni V. Krušič. k V Goričanah je ukradel neki neznanec, okoli 24 let star, čedno oblečen, iz stanovanja posestnika Andreja J e n k o t a bankovec za 1000 Din. in 5 bankovcev po 10 Din. Slepar se je izdajal za sina od mesarja In posestnika Turka v Domžalah ter je pravil ljudem, da išče prostor za mesarijo. Pri tem pa sl Je ogledal razna stanovanja. Izvrši' j« prej kot ne tudi še več drugih tatvin k Ukradena kožuhovina. Med vožnjo od Kočevja do Ceste so bile ukradene Rihardu Rupe iz Ceste dve koži od kun belic in Izredno velika dihurjeva koža v skupni vrednosti 3250 Din. CSovoreši časopisi. »L« So'r* poroča, da »o govoreči čs* »opisi 2* eno lito v modi. Tudi v Paru« imajo govoreči časopis. Njegovi »bralci« *• zek) zadovoljni. Shajajo se vsako *ob°to v cariitonskl dvorani, kamor prihajajo tuui dekleta in žene s svoiimi možmi. Govorec časopis je zelo dobro urejevan. Vsi so elegantni, pariiki in silno zanimivi. Zap* nj'č je bral bivši poslanec Karel Bc* svf* politični uvodnik. Edmund l.aschine je komentira! posledice prestoJonaslednikoveii povratka v Nemčijo. Profesor na pravni liku'teti Mefctre je objavil svoj članek * mladini, Gendke j« razkril tajnosti magistralne palače, Peter \Veber pa je s svojimi humorističnimi prispevki. Govoreči časopis se Je končal a gl»4ali£k* kil* tiko Gustava Taudouzea. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Itearjr Murger 31 La Bohčme. Prizori Iz Življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Slučajni gost, ki se je upal v to jamo, je postal takoj pri svojem vstopu žrtev divjega kvarteta ln je po večini ušei, ne da bi bil prebral svoj časopis in popil polovico čaše kave, v kateri se je skisala smetana pri nezaslišanih aforizmih o umetnosti, okusu in nacijonalni ekonomiji Razgovori štirih tovarišev so bili take narave, da je natakar, ki jim je stregel, postal Idiot v cvetu •voje mladosti. Te stvari so se razvile do tolike samovoljnosti, da je kavarnar slednjič izgubil potrpežljivost, in nekega večera je prišel v salon ln resno razložil svoje pritožbe: 1. Gospod Rudolf je prihajal že zjutraj zajtrkovat in je odnašal v svojo dvorano vse časopise v kavami: pretiraval je svojo drznost celo tako daleč, da se je jezil, če je našel trakove pri časopisih pretrgane; radi tega so drugi gostje, oropani glasil javnega mnenja, ostali do opoldne nevedni kot noč v političnih stvareh. Družba Bosquet je komaj vedela za imena članov zadnjega kabineta. Gospod Rudolf je bil celo prisilil kavarno, da ge je naročila na »Kastorja«, ki mu je bil on glavni urednik. Kavarnar se je v začetku branil; toda ko sta gospod Rudolf in njegova družba klicala vsake četrt ure natakarja in kričala na glas: »Kastor! Prinesite nam Kastorja,« so nekateri drugi gostje, ki so postaM radovedni radi teh neprestanih zahtev, tudi zahtevali »Kastorja«. Kavarna se je torej naročila na »Kastorja«, klobučarski časopis, ki je Izhajal vsak mescc okrašen z vinjeto in člankom o filozofiji, ki ga je napisal Gustave Coliine. 2. Imenovani gospod Coliine ln njegov prijatelj gospod Rudolf sta se odpočivala od duševnega dela s tem, da sta igrala triktrak od desetih zjutraj do polnoči; in ker je Imela kavarna samo eno desko za triktrak, so se druge osebe čutile prizadete v svoji strasti do te igre radi teh dveh gospodov, ki sta se vsakokrat, kadar jih je prišel kdo zanjo prosit, omejila na odgovor: »Triktrak čitajo; pridite zopet jutri!« Družba Bosquet je bila torej primorana, pripovedovati sl o svoji prvi ljubezni aii igrati piket 3. Gospod Marcel je pozabil, da je kavarna javen prostor in si-je dovolil, prenesti tja svoje slikarsko stojalo, skrinjico za barve in vse drugo orodje za svojo umetnost. Svojo nespodobnost pretirava celo tako daleč, da poziva tja modele različnih spolov. To lahko oškoduje moralo družbe Bosquet. Sledeč zgledu svojega prijatelja, pravi gospod Schaunard, da bo pripeljal svoj klavir v kavarno in se ni bal tega, da je dal tam peti v koru motiv Iz svoje simfonije »Vpliv modre barve na umetnosti«. Gospod Schaunard je šel še dalje, položil je v svetiljko, ki služi za anamenje pri kavarni, transparent s tem napisom: Brezplačen pouk v vokalni ta inatrumentalnl za oba spola. Poizve se pri blagajni. Radi tega je omenjena blagajna vsak večer prenapolnjena nemarno oblečenih ljudi, ki prihajajo poizvedovat. Vrh tega napoveduje tam gospod Schaunard sestanek z neko damo, ki se imenuje Femija Bar-varjeva in ki je vedno pozabila svoj klobuk. Tudi Je gospod Bosquet mlajši izjavil, da ne bo prestopil več praga lokala, kjer se tako žali narava. 5. Ker še niso bili zadovoljni s tem, da so prav skromno pili in jeli so poskusili ti gospodje, svoje izdatke še bolj omejiti. Pod pretvezo, da so zasačili kavarniško kavo v sumljivem razmerju s cikorijo, so prinesli s seboj samovar in si napravljajo sami kavo, ki jo slade s sladkorjem, kupljenim zunaj po nizki ceni, s čimer žalijo kuhinjo. 6. Pokvarjen po govorih teh gospodov je natakar Bergami (tako Imenovan radi svoje brade) pozabil na svoje nizko pokoljenje in si je brez vsakega ozira dovolil, nasloviti na blagajničarko pesmico, v kateri jo vzpodbuja, naj pozabi na svoje dolžnosti matere in soproge; po njegovem neurejenem slogu smo spoznali, da je bilo to pismo napisano pod pogubnim vplivom gospoda Rudolfa in njegove literature. Radi tega In kljub temu, da mu je jako Zal; je ravnatelj podjetja primoran, prositi Collinovo družbo, da si izbere drug kraj, kjer bo prirejala svoje revolucijonarne sestanke. MALI OGLASI m na Cena oglasom de 20 besed (Mn S*—; vsaka nadallna beseda 85 para s davščino vred. sr BI Gmotno slabejiim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri Inseriranju v malih oglasih I lamo M ženine in neveste! Izdeluje •* vsakovrstna salonska garderoba aa dame In gospode naimoderncjik vsakovrstne toalete po meri. Cene znatno sni-iane. — Strankam, ki preneso blago same, ista potreiba. — tirata Rrunskote, Ljubljana, Zidovska ul. 5 70 oralov vinograda, travnikov, sadonosnika, njiv in gozda, krasna poslopja In 00 glav ii-Vine pri Mariboru 0 milionov K ujtl krasna, takoj prosto sta-1110 aovanj«. od S do 100 oralov. Trgovska lisa pekarija, iaga, s robo 700.000 K m, mlin proda Zagorski, Maribor, Barvaraka ul. 8. 1 Dleaelmotor ali bonoinmotor HP 6—8 v dobrem stanju. Ponudbe s eeno na oaaiov, ki se lave prt upravi lista. kot vodja detajl oddelku samo ■ prima referencami sa tako] sprejme. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja, zahtovane plaie in motnosti nastopa tts. R. Stermecki Ulj«. lit objednem aranžer ali aranierka se z dobrimi pogoji tako) sprejme. Ponudbe z natančnim popisom dosadaniega službovanja, višino zahtevane plače kakoi tudi kedaj nastop službe aa poštni predal 44 Celje. boljšo etalno moč maj, Cel)e. išče Košto- Potnike m lokalne korasnondente v vseh krajih Išče za posebno časopisno novost pod „Samo provizija it. Sl". Oglasni aa-vod Vorili. Maribor. M\i išče mesta, najraje v Ljubljani ali okoliei. Ponudbe pod »šivilja« na upravo lista. svoj naslov In Din 15"— in dobiš poštnine prosto Veliki ročni spisovnlk, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, vojaka in vsako gospodično. Viljem Požgaj, knjigoveznica in kor-tonaža, Hrani. .1 s večletno piakao pisarniškega rudarskega obrata, star 38 let Išče prlinurae Muiba pri kakem premogovniku ali tovarni, eventuelno službo občinskega tajnika. Državni oradoik star 29 let, čedne zunanjosti in trdnega značaja, ki Izstopi v kr«tksm Iz dri službe, «e želi priženiti na|ra|šl na deželo h kakšni trgovini ali večiemu posestvu. Vdove z enim ali dvema otrokoma niso izkliučene. Le resne ponudbe do 10. januarja pod „Blago srce" na upr. lista. Letno sfamie na samotnem griču blisu Do-brnskega kopališča se odda gospodu (pensljonistu) v najem Naslov v upravi Usta, v Ljubljani išče upokojenega železniškega uradnika za reklamacijski In tarifni oddelek. Ponudbe na upravo Usta pod »Zanesljiv«' Eno sobo ali dve, prazno alt meblovano, solnčno, v mestu ali okolici, iščem za takoj za 1 do S mesece. Ponudbe pod ,Zelo snažno' na upravo lista. dobrosrčna, mlada, inteligentna dama lepe zunan)osti bi bila pripravljena podpirati revnega atudenta medicine v zadnjih semestrih. Revanfcira ae po dogovoru. Ženitev ni izkjučena. Pisma pod »Evskulaplua« na upravo Usta. *w za večjo tvrdko bukovega, smre kovega in borovega lesa, lupljenega 0*10 do O 25 srednjega premera, ali odrezane dolžine 1*20 do 8 m za rudnik. Po nudbe na poštni predal 65 glavna pošta, Maribor. po selo nizki ceni 1 vrtalni stroi na pogon, vrta velikost lukenj do 60 mm, še malo rabljen, sposoben za vsako večjo Ključavničarsko delavnico, 1 stružnico za ielezo. dolilna 2 m, uporablilvu za vsakega mehanika ali ključavničarsko delavnico. Ogled in eena pri g Frane Smaidoku, ključavničarstvo, Jesenice Gustave Coliine, ki je bil Ciceron cele bande, je izpregovoril in a priori dokazal kavarnarju, da so njegove pritožbe smešne in slabo utemeljene; da so ga zelo počastili, ko so si izbrali njegov lokal, da napravijo iz njega ognjišče inteligence; da bi njegov in njegovih prijateljev odhod povzročil propad njegove hiše, ki jo je njihova pri- sotnost dvignila na višino umetniške in literarne kavarne. »Toda.« je dejal kavarnar, »vi in oni, ki pridejo k vam na obisk, tako malo zavžijete.« »Ta zmernost, čez katero se pritožujete, je dokaz v prid naše morale,« je odvrnil Coliine. »Sicer pa je samo od vas odvisno, da več za- pravimo; dovolj bo, če nam odprete račun.« »Ml bomo dali knjigo,« je rekel Marcel. Kavarnar se je delal, kot da ne sliši in je prosil še neka pojasnila glede ognjevitega pisma. ki ga je bil naslovil Bergami na njegovo ženo. Rudolf, ki so ga dolžili, da je bil za tajnika tej nezadovoljeni strasti, je z živahnostjo dokazal svojo nedolžnost. »Sicer pa,« je pristavil, »gospejina čednost je bila gotov okop proti.« »Oh!« je rekel kavarnar s ponosnim nasmehom, »moja žena je bila vzgojena v Saint-Denis-u«. Z eno besedo, Coliine ga je končno popol* noma zamotal v svojo zavratno zgovornost io uredili so vse s tem, da so obljubili, da si štirje prijatelji ne bodo več kuhali kave sami, da bo dobila odslej kavarna »Kastorja« zastonj in, da bo Femija Barvarjeva dela na glavo klobuk; da bodo prepustili triktrak Bosquetovi družbi vsako nedeljo od opoldne do dveh. posebno pa. da ne bodo več zahtevali, da jim daje na upanje. Ljubljana Gosposvetska c Si 2 priporoča svolo bogato talogo pisalnih strojev jleit in ,nr, Mii strojev za rodbine In obrt ter mn Koies Styrla — DUrkoop — Orožno kolo (Waffenrad). : Ceniki zastonj in franke.: SPLOŠNA KNJIŽNICA t. Albreht; Ramena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 R. Murnik Na Bledu, povest . . , I. Rozman: Testament, ljudska drama . C. G^r: Poletno klasie, izbr. pesmi » F. K ICIn-Ui: Fridolin Žolna, humor. „ L.Novž;: Ljubosumnost, veseloigra „ Utva: Andersenove pripovedke, „ Ciahoriau: Akt št. 113, roman . Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije , 1. Albreht: Andrej Ternoiic, povest . P. Golia: Peterčkove poslednje sanje „ Fr Milčinski: Mogočni prstan, nar.pran. » V M.Garšin: NadeždaNikolaievna, pov. , Dr. K. Engliš: Denar, nar-gosp. spis „ E in I. Goncotirt RendeMauperin, rom. , P. Mdrimče: Verne duše v vicah „ J. Vrhlicky: Oporoka LukovSkega grajSčaka...............................m Znanstvena zbipka: Dr.L Čermelj: BoSkovičev nauk o materiji — prostoru — času . . broš. Din 16 vez. Din 23 Cene we razumejo brez poStnine. ZDEZNil IH3IGilRH9 - Ljubljana, Marijin trg S in po vszh fenjigaraali. St. i. . 2. , 3. . 4. . 5 . 6. . 7. . 8 . 9. .10. .11. .12. .13. .14 .15 .17. .18. 16 12 20 8 8 12 22 24 6 12 12 10 26 15 9 22 17 26 13 11 17 28 30 11 17 17 15 32 21 14 11 St. I. Prvorazredni moderni brzo-pisalnl stroj. ST0EWER ^RECORD Vrhunec finomehanike. Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburqova ulica štev. 6||. A-C O moko vsak dan svcŠe po Din 3*65 1 in polnomastni Trapist sir, Gro-yer la dslavskl se dobi po naj-niijl o*nl v mlekarni Ivan Kos, Bohoričeva ul. 28 hiSa s S sobami la pritiklinami, S vrta in 1 oral zvmljiiia, gospodarsko poslopje In umetni mlin s močno vodo ca vsako obrt pripravna t lastno električno napeljavo. Polive se pri Franiu Smole. Zg. Polskava it 15. pri Pragerskem. Štiri vrstno tvrdke Lubas proda C' Stefan, Pot v Batno dolino 84, Pozori Pozor! ZIMSKI VOZNI RED vseh železniških, poštnih In avtomobllnlh prog v Sloveniji s priključitvijo na Inozemske proge, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000. 3e ravnokar izšel! Vsebina: L SploSnl del: Cene za poStne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljaee Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine Konzulati. PoStne pristojbine. Pristojbine za 2elezniSke nosače. Važne telefonske Številke. U ?*!**n,skl vozni redi s Direktni, spalni in jed Im vozovi Odhod in prihod vseh potniških vlakov Pregled vseh železniških prog. III Pocestni vozni redi: Poitni, avtomobilni. IV. Seznam postaj. V' Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 '■ 475000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poStne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima poita brzojav oziroma telefon. Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 8*— Din. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ul. št. 1. ^ - - o°o »k« Penzijo (stan s hrano) ter inštruktor v Ljubljani se išče za takoj za odrastlega de?ka (realnega gimnazijca) pri zanesljivi inteligentni rodbini. Prednost pouk v hiši. Potrebno je naj-strožje nadzorstvo. Nudijo se ugodni pogoji. — Dopisi na upravo pod „stalno" s podrobnostmi. iiW Ne takal spomladi l Naroči takoj: semCj ftadra drevje, dalije, vrt* nico, gladiole i. t. d. Velevrtnarsko podjetje „VRT“ Dl AMON J A IN DRUGOVI, Maribor Zahtevaj cenikel Išče se za tako] ali pozneje stanovanje z dvema ali tremi sobami v Ljubljani«, Ponudbe pod „Stanovanje“ na upravo lista« Z ozirom no oblastoeno dovoljeno razprodajo našega oddelka za pletenine, trikotažo In perilo sl dovol|n|emo cen), odfemalce opozoriti, da se naha|a|o v zalogi ie večje množine različnega blaga, kakor: 7si ffomP* Penlo, bluze, predpasniki, noga-uu Uulllu. vice, in rokavice Za finsnnrip • trik0 Peril°, sviterji, srajce, OU IJUapUUB. ovratniki, naramnice, nogavice, rokavice, gamaSe in dokolenice Za oMe in dojeniiie: J2S.SS! patentne nogavice, sviterji, čepice itd. Brisače, različna galanterija in kosmetika. Vse to blago razprodajamo pod tržnimi cenami, samo dotlei. dokler traja zaloga. A.&E.Skaberne Ljubljana, Mestni trg it 10.