Posamezna številka 6 vinarjev.
V Ljubljani, v soboto dne 3. junija 1911.
Zarja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—• — Naslov; Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani. Šelenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in - - ~ od 6.—7. zvečer.	::
Štev. 1.
Zarja!
Z dnevnikom, ki si ga je zavedno slovensko delavstvo že davno želelo, stopamo danes v javnost. V dobi prvotnega boja dajemo delavnemu ljudstvu novo orožje v roke.
V	dobi, ko prodira skozi gosto nočno temo, ki je kakor mora tlačila duhove, prva dan na-znanjoča svetloba; v dobi, ko se začenja utrujeno, omračevano, z vsokvrstnirai opojnimi sredstvi v spanje in sanje zazibano ljudstvo dramiti; v dobi, ko se slovensko ljudstvo bolj in bolj odvrača od preteklosti in upira oči v bodočnost, bežečo pred njim — v tej dobi zbujanja, obnavljanja in preporajanja, v tej dobi novih želja in novega hrepenenja gre naš list med ljudstvo. Dneva še ni. Mračno je še nad slovenskimi kraji in nad sera svetom, ki ga je podjarmil kapitalizem. Toda nad gorami se že trgajo temine, zlati robovi krase oblake v daljavi, zarja se razliva po nebu in naznanja bližajoče se solnce, škrjanci pozdravljajo prihajajoči dan.
Dolga je bila noč. Mnogo jih je, ki bi jo radi podaljšali v neskončnost; toda solnce ima svoj^ večni zakon in nobena sila ne more preprečiti njegovega prihoda. Kadar pride čas, se dvigne nad obzorje in prežene mrakove. In s svetlobo prihaja spoznanje. Zmote izginejo, dvomi se^ razprše, negotovost se umakne jasnosti. Oči spoznajo predmete, pota, cilje. Tedaj je mogoče delo in boj.
Naša „Zarja“ bo služila spoznanju. In nevednosti in zmoti bo kazala pot v svetlobo. Spoznanje pa je samo pogoj osvoboditve. Kadar se zablešči dan, uzremo stene svoje ječe in verige na svojih nogah. Podreti pa mora stene in raztrgati verige naše delo. Cim močnejši je sovražnik, ki nas uklepa, tem več moči nam je treba, da se osvobodimo. Samo v svoji združitvi najdemo to moč in najmočnejši bomo, kadar bo zadnje zatirano bitje, ki ima človeško lice, stalo v naših vrstah. Zato bo naša *Zarja“ klicala vse trpine in jim kazala pot do združitve in sloge.
Združena moč zatiranih pa mora postati armada. Boj pa njena naloga, svoboda je njen cilj. Bazdiraje ječo mora graditi hram prostosti. Naša „Zarja“ bo trpinsko vojsko vodila v boj, kazala jim bo pota in arzenale, dajala Ji bo orožja. V vsakem boju bo stala ob strani trpinov, branila bo njegove interese in pospeševala njihov napredek. Vso svojo skrb bo posvečala njihovi izobrazbi, njihovemu okrepčenju, njihovemu življenju, njihovim bojem in zmagam. Ljudstvo, ki dela in nosi na svojih titanskih ramah lepi svet, v katerem se drugi vesele in zabavajo, privesti do vrat tega sveta, da si jih odpre in postane deležno užitkov in lepot življenja, je naša naloga. Tej nalogi bo „Zarja“ služila z vsemi svojimi močmi, z navdušenjem in z vnetostjo, ki jo poraja prepričanje. Za to nalogo ne išče zaslobe in podpore nikjer drugod, kakor pri ljudstvu, kateremu hoče služiti. Zato smo tudi prepričani, da najde naš list med delavnim in trpečim ljudstvom tla, na katerih se lahko razvije, da postane velik in močan v prid zatiranim množicam, ki si imajo osvojiti bodočnost in svet.
Delavstvo in parlament.
Kdor hoče vedeti, kakšni boji se bodo odločevali v prihodnjem parlamentu, mora či-tati glasila podjetnikov, v katerih razkrivajo svoje namene. Tak list je n. pr. na Dunaju izhajajoči »Arbeitgeber”. Od številke do Številke pozivlje delodajalce, naj gredo pri volitvah v J. Z0P^r socialno demokracijo, ter jih uči, kaj naj zahtevajo od meščanskih kandidatov. Kakor tolpo roparjev opisuje to hujskaško glasilo socialno demokracijo. Kdor ga Sita, bi moral misliti, aa nočejo socialni demokratje kar jutri vzeti ubogim kapitalistom zadnjo srajco s telesa in jih pognati v saharsko puščavo, da
tam poginejo. „Varstvo za lastnino!”   kliče
kapitalistični list. In ker je ta klic vendar nekoliko čuden v dobi, ko varuje vsako lastnino par sto paragrafov ter armada žandarjev in policajev, so veliki duhovni zlatega teleta tako ljubeznivi, da naravnost izrekajo, kaj zahtevajo še za „varstvo” bogastva.
„Sem z zakonom zoper štrajke!”
—	je njihovo geslo. Delavska stavka je v očeh kapitalistov napad na njihovo „pravično“ last. Po nazorih kapitalističnih voditeljev je delavec, ki stopi v stavko, enak roparju, ki nastavi potniku samokres na prsi s klicem: „Denar ali življenje!” Da zahteva delavec plačo za svoje delo, ne šteje nič pri tej gospodi. Zahtevo samo po sebi smatrajo za zločin, pa hočejo, da bi se vrnili tisti časi, ko je gospodar po svoji mili volji določal, koliko sme delavec dobiti in ko je bila delavcu kratkomalo prepovedana vsaka združitev v namen zboljšanja svojega položaja.
Zakon zoper stavke zahtevajo kapitalisti. Delavca, ki predlaga stavko, naj pograbi policija in naj ga izroči kar sodišču. Delavca, ki stopi v stavko, naj požene v njegovo domovinsko občino. In spor, ki ga je delavec imel z delodajalcem, naj se nazadnje še vpiše v delavsko knjižico, da ga bo vsak podjetnik takoj spoznal kot puntarja in ga pognal s praga svoje tovarne!
Podjetniki hočejo biti zopet ^gospodarji v svojih podjetjih”. Delavec pa naj bi zopet postal brezpraven suženj, ki ne sme niti poizkušati, da bi si nekoliko izboljšal svoj položaj. Izjemen zakon torej zahtevajo za delavce, Zakon, ki bi iz njih napravil državljane tretjega reda in jim vzel pravice, katere so zavarovane vsem drugim državljanom.
Trgovec, ki prodaja svoje blago, mi pove svojo ceno. Ce se mi zdi previsoka, mu ponudim nižjo. Ce pa ni zadovoljen z mojo ponudbo in če mu ne plačam toliko, kolikor zahteva, mi enostavno ne da svojega blaga.
Kaj pa storim, če grem v tovarno iskat dela? Kapitalistu ponujam tisto blago, ki ga imam: Svojo delavno moč. Če mi obeta premalo za njo, pojdem drugam. Organizacija delavcev mi jamči, dokler ni kakšne krize, kakšne posebno neugodne konjunkture, da bo s svojo močjo preprečila prehudo znižanje cene za moje blago, za mojo delavno moč. Ali to jamstvo mi daje organizacija le tedaj, če ima moč, da se bojuje. Delodajalec, ki ve, da stoj za menoj močna bojevna organizacija, se bo vsaj pogajal z menoj. Če pa ve, da imamo zakon zoper stavke, da je torej organizaciji onemogočen boj, mi bo dejal: ,,Toliko dam, pa nobenega vinarja več. Če nočeš, pa pojdi drugam.” Kaj pa mi pomaga hoditi drugam, ko vem, da me ima drugi podjetnik ravnotako v krempljih ? Kakor mi bo predpisoval plačo, tako mi bo predpisoval delavni čas, tako mi bo branil vstop v organizacijo, tako me bo sploh prisilil, da se mu v vsakem oziru slepo pokorim.
Na ulicah si je zaveduo delavstvo priborilo koalicijsko pravico. Štirideset let je minilo od tistih, krutih bojev in s pomočjo koalicijske pravice si je delavstvo vsaj deloma izboljšalo svoj položaj. Par vinarjev za kruh, par ur počitka na teden je doseglo. Vse to so le drobtine v primeri z milijonskimi profiti kapitalistov. Ah kapitalistično časopisje govori o ropu, o napadih na lastnino, pa kliče parlament na pomoč, da naj ukroti delavca! Tisti parlament, ki si ga je delavstvo zopet na ulicah priborilo, da bi si z njim zakonito zavarovalo, kar si je moralo z bojem in žrtvami pridobiti, tisti parlament naj sklepa zakone zoper delavce in zoper njihovo enakopravnost! Ker so delavci nekoliko manj razcapani in nekoliko manj lačni kakor pred štiridesetimi leti, jih imenujejo kapitalistični hujskači prevzetne in objestne. Ker vsaj nekoliko lahko soodločujejo o svoji usodi, jim hočejo vzeti še to malo možnost in še ta košček svobode.
„V boj zoper socialno demokracijo!“ grmi kapitalizem. „V boj za socialno demokracijo!” — mora biti odgovor vsakega zavednega delavca.
Še malo narodnega vprašanja.
Kakor da bi bila vsaka beseda zaman, kakor da bi šel ves razvoj mimo nas pa se ne bi niti dotaknil Slovencev; tako se vrti politika in agitacija narodnjakov vedno v enem tesnem kolobarju kakor nekdaj, pa ne pride niti za korak naprej. Posebno v sedanji volilni agitaciji se neprenehoma ponavljajo najstarejše
fraze in socialiste „pobijajo“ argumenti, katerih ničevnost je že davno dokazana.
nNajprej se mora rešiti narodno vprašanje, potem pa postanemo socialisti” — to je eden tistih vzklikov, ki jih lahko slišimo skoraj na vsakem narodnjaškem shodu. In ko je zadnjič socialističen kandidat na socialističnem shodu dejal, da se moramo v prvi vrsti bojevati za kruh, ker drugače ne moremo doseči nobenega ideala, je bil narodnjaški govornik ves užaljen in razočaran, ter je vzkliknil, da hočemo rešiti socialno vprašanje „na razvalinah slovenskega naroda”.
Dokler vladajo taki pojmi, se je res težko bojevati z argumenti. Ali podvrgli se bomo vendar tej težavni nalogi, ker vemo, da se dajo trajni uspehi doseči samo s prepričanjem in ker nam ne gre za slučajno pridobitev, ki z jutrš .jim dnevom lahko zopet izgine.
Narodnjaki imajo za nas tisoč vprašanj o narodnostnem problemu. Toda ker se oni vendar že nekoliko desetletij dalje ukvarjajo z narodnim vprašanjem, kajti njihove stranke so pač starejše od naše, bi nam moralo biti pravzaprav dovoljeno, da jih najprej mi kaj vprašamo. Ce bi jih hoteli spraviti le v zadrego, bi bilo dovolj, ako bi jih vprašali: Kaj je narod? Kaj je narodnost? — Mogoče, da bi nam dali gospodje na to več kakor en odgovor. V tem grmu pa ravno tiči zajec, da nam buržoažija ne more dati enotnega, splošno veljavnega, znanstvenega odgovora na to vprašanje. Znanost se bavi s tem vprašanjem, raziskuje ga, ali zadnje besede še ni izrekla. V tem raziskovanju pa sodelujejo socialno demokratični znanstveniki tako resno in tako temeljito, da se njihovo delo sploh ne more več pogrešati.
Toda pustimo vprašanja, ki še niso rešena. Vprašajmo rajši: S kakšnimi sredstvi hočejo narodnjaki rešiti narodno vprašanje ? Takoj bomo naleteli na velikansko težavo, ker narodnjaki tudi o politični ureditvi tega vprašanja niso edini. Kar se tiče Slovencev, je eno jasno: Sami zase so preslabi, da bi s silo dosegli take razmere, kakršne bi sami radi imeli. Navadno se zanašajo na pomoč drugih Slovanov. Ali dosedanja politična zgodovina kaže, da nismo imeli od te pomoči doslej nobenega dobička. Pa ga tudi ne bomo imeli, ker ga ne maramo imeti. Prvič vidimo, da Slovani sami med seboj niso složni. Nedaleč od nas lahko opazujemo huda nasprotja med Srbi in Hrvati. Kako tlači Rusija Poljake in kako davijo nacionalistični Poljaki Busine, je znano vsemu svetu. V Šleziji in na Moravskem se prepirajo in tepejo Čehi in Poljaki med seboj. Ce ne bi imeli v Avstriji nobenih Nemcev in Italijanov, ampak same Slovane, bi vendar danes ne imeli narodnega miru in sloge.
Cilji posameznih slovanskih narodov v Avstriji se prav močno razlikujejo. Meščanski Cehi stoje skoraj izključno na stališču tako-zvanega državnega prava. Poljaki ne priznavajo nič drugega kakor svojo deželno avtonomijo, ki jim zagotavlja gospodstvo nad Rusini. Kaj naj bi s takimi programi počeli Slovenci? Državnega prava sploh nimamo, z deželno avtonomijo bi pa izročili Slovence na Štajerskem, na Koroškem in v Trstu ondotnim večinam.
Doslej so bili vendar socialni demokratje edini, ki so se brez razlike narodnosti izrekli za narodno avtonomijo. In ravno za Slovence je narodna avtonomija edina rešitev. Samo program socialne demokracije se vjema s tistim načelom, katerega bi se Slovenci morali oprijeti v narodnem oziru. Cim bolj se poveča moč socialne demokracije, tembolj se približamo tisti rešitvi, ki je za slovenski narod edino ugodna.
Socialna demokracija pa je tudi v parlamentu dokazala, da ji je res ležeče na taki rešitvi. Že leta 1908., ko je bilo samo 11 socialnih demokratov v državnem zboru, so zahtevali narodnostni zakon na podlagi avtonomije in enakopravnosti. Enake predloge so še večkrat vlagali. Zavrgle pa so jih meščanske stranke. Zadnji tak predlog je bil Seligerjev leta 1909. Tudi tega je zavrgla meščanska večina. Narodnostni odsek je bil izvojjen na predlog socialnih demokratov. Da ni dobil ma-terijala za delo, je bila kriva slavna Biener-thova vlada, pa tudi meščanske stranke, ki se niso brigale za stvar.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; Dvostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „ZarJe“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—'/27. zv.— Reklamacije poštnine proste.
Leto I.
Ali preden se govori o zmagah, je pač treba misliti na obstanek. Mrtvi se ne morejo bojevati, kaj še zmagovati. Obstanek slovenskega naroda pa je danes v največji nevarnosti zaradi gmotne bede, zaradi pomanjkanja kruha. Slovenci ne beže v tujino, na Nemško, v Ameriko zaradi narodnega 4. i;-ranja, ampak ker ne morejo živeti doma. Tisv in tisoč Slovencev ne priznava pri ljudskem štetju svoje narodnosti, ker so gospodarsko preveč odvisni, pa se boje, da bi izgubili boren košček kruha in ga ne dobili drugod. Torej je menda jasno, da je boj za kruh tudi glavni del narodnega boja. In če se socialni demokratje bojujejo za boljši zaslužek najširših vrst naroda, se bojujejo za sredstva, ki so tudi v narodnostnem boja neizogibna. Ce hočemo delavstvu priboriti več počitka, mu bo še le to omogočilo, da se bo udeleževalo kulturnega, torej narodnega življenja. Boj za kruh je v resnici pogoj vsakega narodnega dela, ker brez kruha tudi naroda ni.
Sodrugi! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
NOVICE.
* Centrala za stanovanjsko reformo v Avstriji. Na občnem zboru izvoljeni odbor se je konštituiral in izvolil za načelnika dvor. svetnika Dr. Budolfa Maresch; v odboru je tudi dunajski obč. svetnik sodr. Leopold Wi-narsky. V seji dne 29. maja je soglasno sklenil odbor pozvati vse državnozborske kandidate, da se bodo v slučaju izvolitve potegovali v novi zbornici za načrte, katere je sklenila centrala. Centrala se bode tudi odzvala povabilu Angležev, in priredi študijsko potovanje na Angleško v teku meseca julija.
* Tobak se podraži dne 1. julija. Bie-nerthova vlada si ni dala dopovedati, da je že na vsakem polju preveč draginje in da je za ljudstvo vsako podraženje njegovih potrebščin nov udarec. Sokriv pa je tudi zadnji parlament. Že v jeseni je bilo znano, da hočo vlada podražiti tobak, cigare in cigarete. Takrat je poslanec sodrug Johanis v imenu socialnih demokratov vložil predlog, da naj državni zbor protestira proti temu namenu. Toda dne 29. novembra 1910. je večina odklonila socialno-demokratični predlog in s tem je vlada dobila prosto roke. O tem podraženju, ki zadene zopet nižje sloje, izpre-govorimo več prihodnjič.
* Rozete so dobili po naredbi ministra Weisskirchnerja poštni poduradniki, Telefonski in brzojavni poduradniki pa so dobili še štiri male strele kot električno znamenje.
* Kolera v Gradcu. Svakinja poštnega uradnika Eranzkyja, ki je umrl za kolero, je obolela in bakteriološka preiskava je dognala, da, ima tudi ona ažijatsko kolero. Marija Le-binger — tako se imenuje bolnica — ima v Naglergasse malo kavarno. Prepeljali so jo v bolnišnico za kužne bolezni, Tudi njenega moža in otroke so izolirali. Okužiti se je morala, ko še ni bilo znano, da je njeu svak bolan za kolero. Ko je šel v bolnišnico, misleč da ima samo pokvarjen želodec, ji je dal roko in takrat so morali priti bacili na njene prste, in odtod v usta.
* Rusija In Japonsko sta sklenili pogodbo za vzajemno izročanje zločincev. P 0-1 i t i č n i zločinci se po tej pogodbi nimajo izročati, pač pa taki, ki store kakšen zločin zoper vladarja. Zdi se, da imata car in mikado enako velik strah.
* Trdnjava Laloma v državi Nikaragva (Srednja Amerika) je zletela v zrak. Mnogo oseb je ubitih. Skbraj vsa poslopja so poškodovana.
* Strašna smrt strojevodje. Na ekspresnem vlaku med Parizom in Havrom je zadela strojevodjo Lebaila strašna smrt. Hoteč opazovati signal na progi, se je nekoliko preveč sklonil z lokomotive. Ravno tisti hip je pridrvel na drugem tiru nasproten vlak in mu je odtrgal glavo.
Naznanilo!
Izpolnjujoč sklep strankinega zbora iz leta 1910 je izvrševalni odbor sklenil, da prenehata izhajati strankini glasili .Bdeči Prapor' in »Naprej* in se je ustanovila na poziv strankinega izvrševanega odbora .Založba Zarje" kot javna trgovska družba, katera tvrdka se sodno registrira. Založba „Zarje* prične z današnjim dnem izdajati dnevnik ter bo izdajala, ko likvidira .Delavska tiskovna družba", tudi ves drugi strankin tisk v samozaložbi.
Strankin zbor, na katerem ima .Založba Zarje" polagati poročila, voli nadzorstvo za založbo. .Izvrševalni odbor stranke pa predlaga založbi glavnega urednika ter ima nad smerjo lista nadzorstvo.
Za sedaj je izvrševalni odbor sam imenoval založbi nadzornike.
To dajemo vsem sodrugom na znanje s pozivom, da store vse, da se naš dnevnik čim najbolj razširi. —
Ljubljana, 8. junija 1911.
Založba .Zarje"
Fran Bartl, Anton Kristan, Ivan Mlinar, Josip Petrič, dr. Jos. Tomšič, javni družabniki.
Etbin Kristan, glavni urednik.
Melhior Cobal, Ivan Kocmur, Ivan Malovrh, Josip Petejan, Ignacij Sittar, Ivan Štraus, Josip Udovč, Anton Zugwitz, nadzorniki.
MUT Ti i’
DOMAČE VESTI.
Ljubljana in Kranjsko.
O občinskih volitvah v Idriji.
V nedeljo 28. maja so se izvršile občinske volitve v Idriji, ki je drugo večje mesto na Kranjskem. Izid je za socialno demokratično stranko povsem zadovoljiv, dasi bi bil lahko boljši. Dobila je v III. razredu 640 glasov, v II. — 121 in v I. — 23 glasov.
V	drugem razredu ji je manjkalo 12—15 glasov in imela bi vse odbornike II. razreda. Te številke so poučne na vse strani! Kažejo, da smo na celi črti napredovali in da lahko upamo, da bo občinski odbor v nekoliko letih popolnoma socialističen 1 Doslej sta pri občinskih volitvah zadnjih 6 let nastopali obe napredni stranki, to je n a š a in liberalna, skupaj — tako, da ni bilo mogoče nikdar natančno konštatirati, koliko je naših volilcev. Liberalci so vsled tega veduo trdili, toliko nas je, toliko itd. Danes je v tem oziru število ugotovljeno in jasno je na vse strani.
30 mož — 10 socialnih demokratov, — 10 naprednjakov — en obrtnik, ki je bil na kandidatni listini tako socialno demokratični kakor liberalni — 9 klerikalcev, med njimi en uradnik, ki se vsaj doslej ni kazal, da je klerikalec ! — to so sedaj občinski odborniki v Idriji. Po socialnem stališču so med liberalci: 4 trgovci, 1 obrtnik, 1 delavec, 1 uradnik, 1 lekarnar, 1 ravnatelj (dr. Bevk) in 1 notar (Pegan)
—	med klerikalci: dva rudniška uradnika, 1 rudniški učitelj, trije rudniški podu-radniki in trije rudarji — med socialnimi demokrati: 8 aktivnih rudarjev, 1 rudar v pokoju (ravnatelj obč. kons. društva Ivan Štraus) in en obrtnik (Lipušček). Vzroki, da so klerikalci nekaj več glasov dobili, nego se jim jih je od naše strani pripisivalo, tiče precej v kandidatih. Edino oni so se zatekli med rudniške uradnike (enega Ceha in enega Laho-Nemca) in rudniške poduradnike, s čimer so seveda pridobili precej pomoči od rudnika. Kako bo klerikalec Klemens Penco, c. kr. rudniški oskrbnik, govoril v obč. svetu, ko slovensko ne zna — ali po laško ali po nemško — to je bila za klerikalce postranska stvar. P e n e o jim je bil vaba za v o 1 i 1 c e II. razreda ...
Zanimiva bo volitev župana in občinskih svetovalcev. Pa o tem pišemo prihodnjič.
Eno velja za delavstvo Idrije, namreč: Naprej po začrtani potil — .Zarja* bo prinašala redno vesti iz Idrije in bo ona tribuna, ki je potrebna za vsako pravo politično življenje. Bazširimo jo I Tudi ona je važna za naše načrte!
— Volilni shodi bodo: V soboto, dno 8. t, in. v 11 i r s k i B i s t r i c i ob 8. uri zvečer. Poročata kandidat Josip Kopač iz Trsta in dr. Jos. Tomšič iz Ljubljane. V nedeljo dne 4. t. m. v Zagorju na Pivki (popoldae) poroča dr. Jos. Tomšič iz Ljubljane.
— Izkaznice za državnozborsko to-liter se v “Ljubljani že razpošiljajo po pošti. Pa tudi naspptniški agitatorji že lazijo okrog voHlcer in jim izkušajo izmamiti legitimacije. Opozarjam« torej volilce, da naj pazijo. Naj ne dajo legitimacije ne liberalnemu, ne klerikalnemu 'ne nemškemu agitatorju. Pa tudi leni nij pouče, da nimk nihče .pogledavati* legitimacij in glasovnic, kadar ni moža doma.
/
— Kdor ne dobi legitimacije po pošti, se mora dne 12. junija med 8. in 12. dopoldne ali 2. in 6. popoldne, ali pa za dan volitve med 8. in 12. dopoldne zglasiti v pred-sedništveni pisarni deželne vlade, sobe št. 32 (vhod iz Simon Gregorčičeve ulice) osebno zglasiti, da jo dobi.
— V Ljubljani se roli od 8. dopoldne do 2. popoldne. Volišče je vsakemu volilcu navedeno na izkaznici. Naj torej vsak volilec pogleda to rubriko, da ne bo imel morda nepotrebnega letanja.
— Izkaznica se pri volltvi ne odda, ampak se samo pokaže volilni komisiji, potem pa shrani, za morebitno ožjo volitvo.
— Volilna pravica se sme samo o 8 e b n o izvrševati. Na Kranjskem pa se mora izvrševati, ker je po deželnem zakonu z dne 20. junija 1910. uvedena volilna dolžnost. Kdor se brez opiavičenega razloga odtegne svoji volilni dolžnosti, se kaznuje z globo od 1 do 50 kron. Bazlogi, kateri volilca, ki se volitve ne vdeleži, opravičujejo, so zlasti: 1. Ako volilec vsled bolezni ali slabotnosti ne more iti na volišče; 2. ako volilca zadrže uradne ali sicer neodložne stanovske dolžnosti;
3.	ako je volilec na potovanju izven Kranjske dežele; 4. ako volilca zadrži bolezen v rodbini ali druge neodložne rodbiuske zedeve; 5. ako volilca zadrže prometne ovire ali druge nepremagljive okoliščine.
— Veliko vrtno veselico priredita kolodvorski odsek in pevski zbor .Vzajemnosti* v Ljubljani v nedeljo 2. jul';?-ob 3. popoldne na vrtn sodruga Jos. Petriča (gostilna inter-national), Besljeva cesta 22 s sodelovanjem delavskega pevskega zbora .Vzajemnost* pod vodstvom sodruga g. P. Baloga in godbe na lok. — Kegljanje na dobitke je vsako soboto in ponedeljek od 7. zvečer ter vsako nedeljo od 9. dopoldne. Prvi dobitek 25 K, drugi 15 K, tretji 10 K, četrti dobitek je šaljiv. Dobitki se razdele ob 10. zvečer. Vstopnina 40 v. Otroci v spremstvu odraslih so vstopnine prosti.
— Iz Šiške. Na Kranjskem dobivajo vse večje občine gerente. Idrija, Ljubljana, Jesenice in še — Šiška! Seve: povsod so gerenti klerikalci! V Idriji je bil gerent klerikalni upokojeni uradnik Zazula, na Jesenicah je še sedaj klerikalni Čebulj, v Ljubljani pa vladni svetnik Laschan. Šiška je dobila tudi klerikalca Z aj c a. Zdi se, da je klerikalizem sedaj .trumf*. Seve, da bi se vzel za gerenta v občini mož iz večine politično-zavednih Občinarjev, to se ne vjema z računi gospode pri kranjskem deželnem odboru in pri c. kr. deželni vladi. .Iustitia regnornm fundamentum“ — to je pač zapisano na raznih c. kr. palačah. V praksi se jemlje .pravičnost* tako, da je zastopnik občine tisti, ki je vzet iz manjšine . . . No, narobe svet. Mi Šiškarji ta narobe svet precej čudno gledamo in se učimo marsikaj, kar nam bo koristilo. Povemo pa jasno, da se c. kr. dež. vlada moti, če nas prezira s tem, da nam postavlja klerikalce na čelo občin! Pri občinskih volitvah bomo jasno govorili.
— O šišenskem vodovodu bomo morali tudi izpregovoriti še precej glasnih besedi, ker gotovi krogi mislijo, da je bolje, če ostanejo take važnq uredbe v rokah posameznikov, nego da bi bile last občine!
— Vevče (Devica Marija v Polju). Sporočamo Vam, da so se pri nas že razdelili volilni listi ter da je izpuščenih iz volilnega imenika, kakor v mnogih drugih krajih okrog 20 soc. dem. volilcev. Marsikdo bo rekel: Zakaj se pa niste pobrigali zato, da bi imeli volilno pravico ? Zato, ker ni bilo tako razglašeno, da je imenik izpostavljen, kakor bi bilo moralo biti. Gospoda Dimnik in Mrcina sta delala pač po naročilu klerikalcev, da sta izpustila nas iz imenika! Kljub temu bomo pa z agitacijo skušali pridobiti, za kar smo ogoljufani.
— Vevče. Med tukajšnimi zavednimi delavci vlada velikansko razburjenje, ker je toliko naših izpuščenih iz imenika in sedaj niso dobili volilnih legitimacij. Klerikalci so napravili atentat na nas, ki verujemo, da mora vsaj v tem oziru občina biti poštena. Adjutant župana Dimnika g. Mrcina bo lahko dobil medalje! —
— Jesenice-Fužine. Gibanje zadržavno-zborske volitve je prav veselo. Zanimanje raste od dne do dne. Klerikalni kandidat Pogačnik hodi od kraja v kraj in pripoveduje, da oficirji morajo biti, da je treba za Avstrijo krepke armade, veliko bark, veliko topov in pušk, kajti kdo ve, kdaj pride sovražnik nad nas ... Ce je draginja, ni pomagati. Delavec naj bo zadovoljen, če tudi nima dovolj jesti — saj živi vendar v Avstriji, ki mora imeti jako, močno armado .... Naš kandidat dr. Anton Dermota ima pač hvaležno nalogo, pojasnjevati volilcem, da je v prvi vrsti treba po ceni kruha in mesa ta delavske mase. O liberalcih se ue sliši nič posebnega. Pozna se, da je boj le med socialnimi demokrati in med klerikalci. Kdo bi si bil to pfted leti mislil? — Gospod geifent Čebulj marljivo deluje ta občinske v o litre; mož dela zase, ker se mu dopade komandirati in rad bi Še komandirali Socialni
'detaiokratje stojimo seve tudi gledfe občinskih volitev krepko na Straži. Ko 86 končajo državno-
zborske, pa pojdemo krepko za občinske v boj do zmage!
Štajersko.
— Zidani Most. Ne ppčamo se radi z reimi, ki nas sicer ne bole. Toda, ker ne more gospod župnik v Širjah nikakor pustiti socialuih demokratov pri miru, moramo že nekoliko odpreti usta. Gospod župnik je namreč pozabil, da je cerkev hiša božja, in da v njej ni prostor za politiko, pa je z lece udrihal po socialnih demokratih, kakor da bi mlatil oves. To bi se nam pravzaprav že ue zdelo preveč čudno. Naši duhovniki na lečah sploh radi pozabljajo, da je božja beseda nekaj druzega kakor politika, posebno če so kakšne volitve pred durmi. Ali gospod župnik je šel še nekoliko dalje, tako da je bilo res že predaleč. Žugal je, da tistemu volilcu, ki ne bo volil .krščausko* — to se pravi Benkoviča — ne bo večna luč gorela, on pa da mora takega volilca izbrisati iz krstne kujige. Kar se tiče večne luči, mislimo, da sodi Bog nekoliko drugače kakor gospod župnik. Kar se pa tiče krstne kujige, bi pa rekli, da ima gospod župnik dolžnosti, za katere so njegove muhe brez pomena. Iz krstne kujige že zaraditega ne bo nikogar brisal, ker mu nič ni mar, kako kdo voli, zakaj volitev je tajna. Pa če bi mu tudi kar sami povedali, da volimo socialuo-demokratično, nima to nič opraviti 8 krstno knjigo. Vanjo spa-damo zato, ker smo krščeni, in za to ni treba, da bi bili klerikalci. Gospod župnik prav dobro ve, da nima nobene pravice po svoji volji koga brisati iz krstne knjige, pa naj si zato kar prihrani tako žuganje. Mi pa bomo volili socialno demokratično, ker vemo, da nima to nič opraviti z vero in ker ravnamo v gospodarskih in političnih rečeh po svojem spoznanju in prepričanju, ne po komandi.
— Laško. Volitve v bol. blagajno Laško so se končale z zmago zavednega delavstva. Za načelnika je bil dne 25. maja izvoljen sodrug Karl Malovrh, za namestnika Taborskyj z Zidanega mosta. Blagajna je biladosedaj v rokah nemških nacionalcev. Uradovalo se je izključno nemško. Na prvi seji so naši sodrugi predlagali, da se mora uradovati v obeh deželnih jezikih. Pravila so sestavljena samo v nemškem jeziku, akoravno je 99 % članov Slovencev. Pa se bo to sdaj nehalo, zagotavljajo imena so-drugov, ki so v odboru.
— Iz Pragerskega. Dne 25., 26., 27. in 28. je govoril naš kandidat Alfred Pičinin v okrajih Nova vas, Pekarjah, Bušah in Sp. Polskavi,. 29., 30. in 31. na Leskovci, Vrh-logi in črešojevci, ua vseh shodih Je bila udeležba velika, posebno dobro obiskan shod je bil v Bušah, na katerem so volilci trezno in mirno poslušali naš program ter z velikim navdušenjem sprejeli kandidaturo Pičinina. Na Leskovcu se je udeležilo toliko ljudi, da je bila dvorana vsa natlačena, veža polna, in odzunaj je stalo kakih 50 ljudi, ki so poslušali pri odprtih oknih; tudi tukaj so bili volilci vsi navdušeni za kandidaturo Pičinina. Na Spodnji Polskavi 28. majnika se je udeležil Pičinin tudi shoda, ki je ga sklicala Štajerčeva stranka. Za protikandidatom Ludvikom Kresnikom in za velikim germanom Schwabom, adjuuktom na Pragerskem, kateri je prinesel nekaj starih in novih laži, je ovrgel naš kandidat Pičinin laži in potem razvil v enournem govoru program soc. dem. stranke in osvetlil delovanje meščanskih strank v drž. zboru; volilci so navdušeno ploskali in pritrjevali našemu govorniku, po shodu pa je nekaj mladih fantov, ki so bili najbrž nahujskani, hotelo Pičinina vreči iz kuhinje, kar pa so naši sodrugi takoj za-branili. Na Vrhlogu in Orešnjevci se je udeležilo tudi nekaj hujskačev Štajerčeve stranke, ki so koncem Pičininovega govora začeli tako razgrajati, da je moral predsednik zaključiti shod. Na Crešnjevci je govoril naš govornik eno uro Govoril je tudi dobro znani gospod Karel Zelan iz Pragerskega ter čvekal takšne neumnosti, da se bogu usmili. Ko je potem zahteval naš kandidat besedo, da obračuna s predgovornikom, so začeli nahujskani {fantje peti. Orez nakaj časa so se pomirili in je Pičinin nadaljeval svoj govor; ko je ožigosal postopanje sedanjega postajenačelnika na Pragerskem, ki slovenske delavce odpušča iz službe, je začel olikani Zelan kričati, stopil na klop in zaklical kandidatu .abcug*. Ko ga je Pičinin opozoril na § 15. volilnega zakona, seje potolažil, drugi fantje pa bo zopet zapeli, nakar je predsednik zaključil shod. 18. junija bodo volilci oddali glasove kandidatu tiste stranke, v katero zaupajo in ki se energično bojuj a za njihove koristi. In to je soc.-demokr. stranka!
— Žolta organizacija v Hrastniku.
V	onem delu občine Trbovlje, ki se imenuje Hrastnik, živi tudi nekoliko-rudarjev pod zaščito narodnjakarjev. Imenujejo se .podporniki!" Glava teh podpornikov, rudar Majcen, ie bil te dni vsprejet ta skladiščnika v rudniško konsumno skladišče, ki ima namen uničiti samostojno konsumno društvo rudarjev v Hrastniku. Budar Majcen je bil pred nekaj leti načelnik rudarskega kon-sumnega društva — ki je seveda šlo tedaj rakovo pot na Veliko veselje rudniškega ravnatelja Leilerja. Bivši načelnik rudarskega
konsuma, ki ga Leiler sovraži iz dna duša — danes Leilerjev sluga v rudniškem konsumuem skladišču!! čudne misli se porajajo človeku o podpornikih in o Majcenu — in čudno ni. če vidijo zavedni hrastniški delavci v njih .Žolto organizacijo1*. Majcen seveda sedaj na vse pre-tege ruje proti rudarskemu konsumnemu društvu. Najbrže bi rad sedaj kot Lielerjev na-stavljenec dosegel to, kar je započel kot načelnik z Koželjem vred — da bi uničil .Konsumno društvo rudarjev*? No, — ne bo se mu posrečilo. Leiler si je izbral pomagača, pa so zavedni rudarji v Hrastniku takoj uganili, čemu in zakaj. —
Trst.
— Sbodi v tržaški okolici bodo:
V	Barkovljah v soboto, 3. junija 1911 ob 8. zvečer v gostilni Starc (po domače Bužec) na zgornji cesti.
Sv. M. Magdaleua spodnja v nedeljo,
4.	junija ob 10. dopoldne v gostilni .Alla Vit-toria*.
Skedenj v nedeljo, 4. junija ob 3. po-poldue v veliki dvorani Sancin-Čemut.
Katinara v pondeljek, 5. junija ob 10. dopoldne v gostilni Pekjar.
Sr. M. Magdalena spodnja v pondeljek ob 4. popoldne v gostilni .Pri Bakotu*.
Na vseh teh shodih bo poročal sodrug Etbin Kristan. Sodrugom in delavcem sploh priporočamo, da se teh shodov udeleže polnoštevilno!
— Volilci, pozor! Napravljena je zopet sleparija. Nekdo (?) se je predrznil vložiti veliko reklamacij, s katerimi je zahteval, da se izbriše iz volilnih imenikov veliko socialno-de-mokratičnih volilcev, ki so bili v volilnem imeniku že vpisani. Dotičniki, za katere se je zahteval izbris, dobivajo sedaj od magistrata naznanila, da se je zahteval njihov izbris bodisi zaradi „uiladoletuosti“, ali pa češ da ue prebiva eno leto v Trstu itd. Na vabilu je rečeno, da treba proti taki reklamaciji napraviti proti-reklamacijo in sicer v 21 urah. Na naznanilu je zapisana tudi ura, ko je bilo vročeno. Do-tičue naše volilce. ki taka naznanila dobe, opozarjamo, da se podajo takoj, ko dobe naznanilo, v glavni volilni urad v .Delavski dom* ulica B o s c h e tl o 5, II. uadstr. Sodrugi, taki lumpariji moramo odgovoriti z zavednostjo in pokazati, da si ne damo od nikogar oropati svojega glasu, ki je zlasti sedaj izredno važen. Torej sodrugi, pozor!
— Kontovelj. V „Edinosti“ pprejo Pro-sečane, ki so prišli v nedeljo na Kontovelj, da bi ua našem shodu napravili zgago iu ga razbili. Ampak bilo bi bolje, če bi po pravici povedali, kako je bilo in se malo skesali. Zakaj če ne bi bili narodnjaki vsled volilnega boja tako razburjeni, kakor so, bi morali spoznati, da jim taktika razbijanja in sirovosti, 8 katero so začeli, ne bo prav nič koristila. Tudi to, kar so v nedeljo uganjali na Kontovelju, jim ne prinese nobenega dobička. Pravijo, da so prišli na kontoveljski shod le zaradi tega, da bi bili slišali Kristana, katerega mnogi med njimi še nikoli niso slišali, če bi bili res imeli ta namen, tedaj jim ne bi bilo treba razgrajati in — kakor je dejal njih vodja — .delati obstrukcijo*. Saj je hotel Kristan govoriti; in kakor na vsakem drugem shodu, naj so na njem navzoči narodnjaki ali ne, bi bil gotovo govoril o parlamentu, o delavskem razredu, o političnem položaju. Zakaj pa so, komaj da je odprl usta, začeli .prepevati* ? Narodnjaki mislijo, da nič ne vemo, kaj se godi pri njih. Toda informirani smo prav dobro! Saj vemo, da so storili, kar se je le dalo, da bi bili preprečili shod na Kontovelju. Dvorana, ki nam je bila že obljubljena za naš shod se nam je na njihovo zahtevo odpovedala. Gostilničarja, pri katerem je potem bil naš shod, so nagovarjali, naj nam ne da prostorov. In ker so vedeli, da Kontoveljčani ne bodo delali zgage, 80 organizirali naskok s Proseka. Tudi dobro vemo, kako so ga organizirali. In tudi to vemo, kdaj so v .Narodnem Domu* sklepali, da nam Jbodo razganjali shode. Mi bi želeli, da bi narodnjaki o pravem času zapustili to pot; ne želimo tega iz strahu, ker bi razbijaška taktika ne škodovala nam. Ampak žal nam je, da se na ta način zastruplja boj, ki je navsezadnje vendar boj med Slovenci in Slovenci, pa bi bilo treba pomisliti, da tako zastrupljenje ne izgine meni nič tebi nič tisti dan, kadar so volitve končane. Na-sprotstvo med načeli narodnjakov in socialistov se ne da odpraviti; ampak vendar ne bi bilo treba, da se to nasprotstvo izpreminja v besno sovraštvo, ki po končanem volilnem boju lahko ostane kot silna zapreka vsakega kulturnega dela. Doslej še verjamemo, da nimajo narodnjaki tega namena. Naj nas ne prepričajo, da smo se motili l
— Zidarska organizacija v Trata
priredi ua binkoštno nedeljo, dne 4. julija 11. veliko vrtno veselico ob priliki razvitja društvene zastave na vrtu društveno gostilne .Pri orhideji*, ulica Sette&ntane. Na oba žnem vzporedu je med drugim slavnostni govor, ki ga bo imel na povahilo organizacije sodrug Etbin. Kristan, ter, koncert s petjem in godbo, pri katerem sode-
cn
a
C
n
m
3
3
E
o
o
3
is
j*.
</>
c
o
<u
-O
c/>
■ mrnrnm
C
rs
L.
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
 ......1 Pripravna birmanska darila. —..............
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
luje zidarska godba iz Škorklje; pevske točke pa izvajata delavski pevski zbor iz Kolonje in pevski zbor »Ljudskega Odra" iz Trsta. Priredi se tudi šdjiv srečolov s 500 dobitki, šaljiva tombola z 10 dobitki in šaljiva pošta. V veliki dvorani bo ples. Veselica se prične točno ob 4. popoldne, ples pa ob 5. Vstopnina znaša za moške 40 vin., za ženske 20 vin., ravno tako za ples. čisti dobiček je namenjen podpornemu skladu organizacije. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na binkoštni pondeljek. Zidarji so vabljeni, da se udeleže te priredbe v čim večjem številu.
— Narodna godba. Mlinar je sedel na osla in sin je šel peš. Ljudje so se jezili nad mlinarjem, češ, zakaj ne bi rajši sam peš hodil, pa sina posadil na osla. In mlinar je storil tako. Sedaj so se ljudje jezili nad sinom, češ: Mlad fant jaha na oslu, stari oče pa mora peš hoditi. Tedaj se je še mlinar spravil na osla. Nato so pa ljudje zarentačih: Kaj, uboga žival mora nositi taka dva. Zakaj pa ne bi rajši oba peš hodila? Mlinarju se je pamet zbistrila in spoznal je, da ni mogoče vsem ustreči. Sedaj poslušajte. Dokler nismo v mestnih volilnih okrajih kandidirali nobenega slovenskega socialista, so se narodnjaki jezili. Zakaj pa ne bi socialisti kandidirali v mestu tudi Slovenca? Pa smo ubogali narodnjake in smo pri zadnjih deželnozborskih volitvah kandidirali v dveh mestnih okrajih dva slovenska sodruga: Ksrmolja in Novaka. Tedaj so se gospodje v »Narodnem domu" zopet jezili: Aha! Jih vidite? V mestu kandidirajo dva slovenska socialista samo zato, da bi škodovali narodni stvari. Sedaj so zopet volitve tu. Mi nismo hoteli škodovati narodni 6tvari, pa nismo postavili v mestu nobenega slovenskega socialista. In zopet se narodnjaki jeze in pripovedujejo, da zato ne kandidiramo, ker hočemo škodovati narodni stvari. Narodnjakom bi svetovali, naj nam vendar raztolmačijo, kdaj smo prav ravnali, sedaj, ko ne kandidiramo, ali takrat ko smo kandidirali slovenske socialiste v mestu ? In če smo takrat prav ravnali, zakaj so pripovedovali, da smo hoteli narod oškodovati? Mi smo zelo radovedni.
— Sv. Ivan. Dva prekrasna shoda smo tukaj imeli v torek in sredo. V torek smo zborovali na Verdelci na prostem. Brez pretiravanja lahko pravimo, da nas je bilo zbranih veliko več nego tisoč ljudi in če smo prav zelo skromni, računamo, da nas je bilo vsaj petsto volilcev. Shoda se je udeležilo tudi nekoliko narodnjakov, ki pa so se tukaj vedli popolnoma mirno in dostojno. Krasen je bil pogled na to množico, ki se je amfiteatralno razvrstila po hribu. Zborovanje je vodil sodrug Regent, govorila pa sta sodruga Etbin Kristan in Cerniutz, prvi seveda slovensko, drugi italijansko. Oba sta obširno razložila naloge bodočega državnega zbora s posebnim ozirom na interese delavstva. Sodrug Kristan je še zlasti dokazal, da je zbo^šaDje socialnega položaja delavcev pogoj za narodni napredek in za ugodno rešitev narodnega vprnšanja. Izmed nasprotnikov se nihče ni oglasil za besedo in sodrug Regent je z navduševalnimi besedami zaključil shod ob krasnem razpoloženju udeležencev. V sredo je bil napovedan shod na planjavi pod »Boschet-tom". Že po dnevi je deževalo, zvečer pa je kar lilo. Kljub temu se je zbralo okrog 700 volilcev, ki se niso dali preplašiti in so zahtevali shod, češ saj se tudi pri delu dostikrat zmočijo. Tudi tukaj sta govorila sodruga č e r-niutz in Kristan. Navdušeno ljudstvo je vztrajalo na shodu do zadnjega hipa.
— Shod y gostilni ^International44 je bil pretečeno sredo kakor vsi dosedanji shodi impozantna manifestacija zavednega delavstva, ki hoče, da bo dne 18. junija v Trstu plapolala zmagonosno rdeča zastava. Prostorna gostilna je bila tako natlačena, da so se poslušalci kar gnetli. Poleg tega pa je ostalo še toliko ljudi na ulici, ki niso našli prostora v gostilni, da bi se jim bil lahko napravil poseben shod. Zborovanje je vodil sodrug Regent. Ognjevito je poročal kandidat II. volilnega okraja sodrug Cerniutž, ki je žel za lepe besede obilo burnih ovacij. Med govorom sodruga Cerniutza je prišel s shoda pri Sv. Ivanu sodrug E. Kristan. Zborovalci so mu priredili prisrčen pozdrav z živio-klici, ki so pričah, da ima zavedno delavstvo našega sodruga tem rajše, čim bolj ga nasprotniki sramote in blatijo. Ko je sodrug Cerniutz končal, je zbrana množica kot. en mqž klicala: »Kristan, Kristan, naj govori Kristan!" In ni” bilo miru, dokler ni stopil na govorniški prostor naš okoličanski kandidat. In bilo je treba zopet p,oč^ati, , preden se je navdušenje.poleglo. Govornik ni ’ mogel, pred to vneto in . odkritosrčno množico izreči stavka, ne da bi bil zo-pčt izzval, gromovite -aplavze. Prizor pa, ki Brno ga videli ob zaključku njegovega govora, nam
ostane v trajnem spominu. Tedaj je trajal aplavz par minut. Za njim je govoril v nemškem jeziku sodrug Falk in za tem je sodrug Regent zaključil shod, ki je pričal o sijajnem navdušenju, s katerim gre delavstvo v boj za socialno-demokratično stranko in za njene ideje.
Goriško.
— Iz Nabrežine. Na svojih shodih se je gospod dr. RybaF spomnil tudi na Nabrežino in je dejal, da so socialisti mnogo škodovali nabrežinskim delavcem. Nabrežina ne pripada volilnemu okraju dr. Rybara in je ni bilo treba omenjati. Nabrežinski delavci smo menda bolj kompetentni, da sodimo, kako so nam socialisti škodovali ali koristili. Na vsak način je čudno, da so nabrežinski delavci — socialisti, ker so si samo kot socialisti mogli ohraniti tisti položaj, ki ga imajo. Ako pa je že treba govoriti o škodovanju, pa povejmo, kako je bilo, kadar so nabrežinski delavci hoteli doseči le nekoliko zboljšanja, so se morali poslužiti stavke. Zakaj italijauski in slovenski delodajalci so bili vedno složni v tem, da ne dajo nič. Pri taki priliki se je zgodilo da je šel veliki narodnjak in podpredsednik liberalne stranke na Goriškem gospod Oaharija v Italijo po krumirje. Italijanski stavkokazi so imeli izpodriniti slovenske delavce. V očeh narodnjakov je to morda norodno delo; v naših ni. (Je so nabrežinski delavci socialisti, vedo, zakaj da so. Pa se nam tudi ne zdi pametno, da nas gospod dr. Rybaf na tak način napada: če ne bi bili pred štirimi leti ravno mi nabrežinski socialisti pomagali, ne bi bil Strekelj sedel v državnem zboru.
— Volilno gibanje na Krasu je postalo precej živahno, dasi klerikalci ne prirejajo skoraj nobenih volilnih shodov. Rajši se zanašajo na vpliv, ki ga imajo duhovniki na lečah in v spovednicah. Tam pa kurijo, kolikor le morejo in poleg tega poizkušajo včasi z razgrajanjem na nasprotniških shodih. Razven terorizma nimajo tukajšnji klerikalci sploh nobenih argumentov. O liberalni stranki pa se v sedanjem volilnem boju na Krasu sploh ne more govoriti, ker jo je njen kandidat sam zatajil. Na shodu v Ri-hembergu je namreč dejal, da ni »ne liberalec, ne klerikalec, ampak Slovenec". Volilcem se sicer zdi, da je to premalo, ker so menda kandidati tega okraja Slovenci. Ampak gosp. dr. Gregorin pač misli, da so drugi slabši Slovenci; kljub temu pravi, da bo skušal, če bo izvoljen, združiti vse slovenske poslance. Kako naj se združijo, če so si po programu in po ciljih nasprotni, to je volilcem tudi uganka. Dočim nastopajo nasprotniki s terorjem, se pa socialni demokratje ne menijo za to podivjanost, ampak rabijo priliko, da zanašajo pouk in socialistične ideje med ljudstvo. V tem oziru je izvršeno velikansko delo in že sedaj se opazujejo dobri sadovi. Več kakor trideset socialno demokratičnih volilnih shodov je opravljenih z najboljšim uspehom in socializem se širi čudovito med prebivalstvom. Tistim, ki so se veselili razpustu parlamenta, misleči, da bodo volitve škodovale socialnim demokratom, bo še prav žal, da je Bienerth provzročil ta boj.
. Štorje. Dne 25. maja je bil v naši prijazni vasici volilen shod socialno-demokratične stranke. Za naš kraj je bil to čisto nov dogodek. A danes je marsikomu žal, da se ni že davno zgodilo kaj takega. Govorila sta na tem shodu sodruga dr. Tuma iz Gorice in Kopač iz Trsta. Kaj takega pri nas sploh še nismo slišali. Govornika sta nam tako pojasnila položaj in vzroke ljudske bede, da se nam je šele sedaj zasvetilo, in marsikateri poslušalec je bil ginjen do solza. Tisti učitelj, ki je hotel s petjem motiti shod, naj se gre pa rajši učit-politične o-mike in olike.
— Sežana. Naši liberalci nočejo in ne morejo razumeti, da se svet ni ustavil tisti trenotek, ko je v Sežani zavladal liberalizem, ampak da se suče naprej, pa se ne meni za strahopetneže, ki ne opažajo, da so že davno iz mode. Ko so socialni demokratje z lepaki naznanili volilni shod v Sežani, so prišli skoraj ob pamet. Za njihov način boja je značilno, da so dali vse lepake do enega potrgati, če pa mislijo, da bo tako divjanje ustavilo zmagoviti pohod socializma, ki osvaja ves svet, moramo res obžalovati njihovo kratkovidnost. Še bolj pa moramo obžalovati tisto duševno uboštvo, s katerim so nastopili na shodu, zopet misleči, da uničijo socialno demokracijo. Shod je bil precej dobro obiskan, in navzoči kmeije in delavci so jako pazno poslušali lepe besede dr. Tume, ki je zanimivo opisal zgodovino ter postanek m.{a|yoj liberalne in kleriikalne stranke, na Goriškem, in sodruga Kopača, ki jo obširno razvil socialno demokratični program. Ali Liberalci bi bili na vsak način radi doaeglL. df^bi voda tekla navegor. Nekoliko njih je prišlo na shod, ne da bi poslušali ali
pa dostojno polemizirali, temveč z očitnim namenom da bi razgrajali. Vedli so se, kakor da so prišli naravnost od preobilnih bokalov in vsaj nekateri med njimi so gotovo preveč žrtvovali bogu Bokalu. Ker se jim pa z vsem divjanjem ni posrečilo, da bi bili razbili shod. so poizkusili svojo srečo še s »polemiko". Ta pa je bila taka, da se Bogu usmili 1 Neki Mohorčič se je smatral za posebno modrega, ko je vprašal, zakaj socialno demokratični poslanci ne prepuste kmetom svojih — državnozborskih dijet. Potem je neki finančni stražnik Bekar »obžaloval", da je dr. Tuma zašel v »tako" družbo. Nazadnje so po-tolikih ponesrečenih razbijaških poizkusih pozvali navzoče, naj odidejo z njimi. Pa tudi s tem so imeli smolo. Odšli so z njimi pač tisti, katere so bili pripeljali s seboj, toda veliko število delavcev in kmetov je ostalo s sodrugoma v dvorani, kjer so se še dolgo razgovarjali o važnejših vprašanjih nego so tista, s katerimi si sežanski liberalci belijo glave.
Cenjenim čitateljem in čitateljicam naznanjamo, da začnemo v prihodnji številki s priobčevanjem
velikega socialnega romana
„Mati“
izpod peresa Maksima Gorkega.
Umetnost in književnost.
-j- V Jakopičevem poviljonu v Ljubljani se otvori v nedeljo 4. junija ob 9. uri dopoldne šesta umetniška razstava in sicer brez vsakih posebnosti. Vstopnina je kakor navadno 1 K., ob nedeljah in praznikih 60 vin., za dijake in delavske organizacije 40 vin. Razstava vsebuje poleg nekaterih značilnih slik Ivana Groharja, dela drugih slovenskih umetnikov. V posebnem oddelku razstavlja »Kljub slovenskih amaterfotografov".
Delavsko gibanje.
= Splošna stavka na Reki. Pri
Ogrsko-hrvaškem parobrodarskem društvu je pred kratkim izbruhnila stavka. Mornarji in strojniki so bili zaman poizkušali z mirnimi sredstvi, da bi družba izpolnila njihove zahteve; ko so bili vsi poizkusi zaman, so razglasili stavko. Družba se je obrnila za »pomoč" do vojne mornarice. Ko so drugi delavci videli, da hočejo podjetniki s silo in terorjem zlomiti stavko, so se organizacije zbrale na posvetovanje in so po vsestranski debati sklenili splošno stavko, ki se je v četrtek pričela. Stavke se udeležuje 18 do 20 tisoč delavcev. Iz Pulja je prišlo več bojnih ladij varovat »red" na morju. Delavstvo je silno razburjeno, ker opravlja mornarica tudi službo na ladjah parobrodne družbe, na katerih so mornarji stopili v stavko.
Delavci sodrugi! Spominjajte se volilnega in tiskovnega sklada!
ZADNJE TESTU
Cesarjevo zdravje.
Dunaj, 2. junija. Cesar se dobro počuti. Danes je sprejel nadvojvodo Karla Franca Ferdinanda in vnanjega ministra, s katerim je konferiral dobro uro. Ko se je snoči peljal z državnega kolodvora v Schonbrunn, je hotelo 12 oseb izročiti cesarju svoje prošnje; policija jih je posvarila in nato izpustila.
Budimpešta, 2. junija. Povodom cesarjevega odhoda iz Godblla objavlja »Pesti H i r 1 a p" članek, ki vzbuja v političnih krogih veliko pozornost. Kot ^ neresnične postavlja vesti avstrijskega Časopisja o slabem cesarjevem zdravju, ki jih trosi p o d v i s o-kj m pokroviteljstvom stoječa postranska v 1 a d a. Vse te govorice so popolnoma nesmiselne, terpbolj ker o g r s k o državno pravo ne pozna nobe-n ega r e g e n t s t v a. Ost čltjrte, ie vidno naperjena proti prestolonasledniku Francu' Ferdinandu.
Jesenška zasedanje^ nemškega državnega
Berlin, 2. junija. Jesensko .zasedanje bo trajalo le kratek čaš. Vladi namerava na-
povedati volilno reformo za pruski deželni zbor in koj na to, t. j. začetkom zime, razpisati nove volitve za državni zbor. S to revno zvijačo upa junkerska vlada uteči ljudski sodbi. Šibki upil
Vohunska afera na Francoskem.
Pariz, 2. junija. Policijsko sodišče je razglasilo danes razsodbo v znani, v vnanjem ministrstvu razkriti ovaduški aferi. R o n e t in M a i s o n , ki sta izmikala državne akte, sta obsojena vsak na 2 leti ječe in na 1000 frankov globe, Pallieuz pa na 8 mesece zapora.
Nemški znanstvenik v rokah grških banditov.
Zena, 2. junija. Sem je došlo poročilo, da je skrivališče banditov, ki so odvedli učenjaka Richterja, odkrito. Banditi so od vseh strani obkoljeni, vendar se čete ne upajo prodirati, ker-bi tak napad spravil Richterjevo življenje v nevarnost.
Carizem hoče zadaviti zadaji ostanek finske avtonomije.
Peterburg, 2. junija. Po poročilih časopisja je predložena senatu obsežna vladna predloga, ki odpravlja finsko generalno gubernijo in ki ustanavlja mesto carskega namestnika v Helsingsforsu.
Kolera.
Trst, 2. junija. Vzlic dementijera upravnih oblasti beneških poročajo, da je kolera v Benetkah precej razširjena. Po naročilu italijanskega ministrskega predsednika so lokalne oblasti opustile vsa uradna obvestila. Včeraj pa je zdrav-niški odbor nalepil razglase, v katerih obsoja to neodgovorno početja in svari občinstvo pred zavživanjem sirovega sadja, zelenjadi in neprekuhane vode. Vse tc skrivanje ima svoj vzrok o odkritju spomenika Viktorja Emanuela, ki se vrši 5. t, m. in ki bi vsled oficielne publikacije nedvomno trpela. Pač pa se zatrjuje, da so odrejene vse druge varnostne naprave. — Uradnega poročila avstrijska vlada nima in tolike časa vzdržuje avstrijski Lloyd svoje parobrodne zveze z Benetkami.
Volilni boj v Bokescsabi.
m
Budimpešta, 2. junija. Danes se vrše v Bekescsabi nadomestne volitve za mandat pokojnega A c h i m a, ki ga je bečarska klika na tako brutalen način spravila izpod nog. Boj je bil od prvega začetka zelo viharen in tudi danes je došlo med policisti in orožniki do krvavega spopada. Govori se, da so policaji streljali na žadnarje, na kar so jih slednji pretepli.
Bekescsaba, 2. junija. Bivši notranji minister Jožef Kristoffy, kandidat kmečke stranke, namesto umorjenega Achima izvoljen za državnega poslanca. Kri8toffy je zbral 1030 glasov. Kandidat Ko-šutove stranke U r s z i n y i pa 952 glasov. (S svojim zločinom si agrarno-fevdalna klika ni pomogla. Izvoljeni Kristoffy je bil svoj čas notranji minister v Fejervaryijevem kabineta in je zbornici predložil volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. Zategadelj, ker je spravil boj za volilno reformo, v aktualen stadij, je Kristoffy pri bečarski kliki najbolj sovražna oseba.)
Vstaja v Albaniji.
Carigrad, 2. junija. Nadpovejfenik vladnih čet poroča, da je prva divizija 20. maja po vročem boju pregnala v s t a š e iz Lefke. Zvečer so napadli vstaši na vznožju bukoviške gore levo krilo prve divizije, a so bili odbiti. Draga.divizija je izvojevala zmago, na beleciških višavah, vsled česar je odstranjena glavna ovira za na-daljno prodiranje čet.
Drisvnf tajnik ftrejr za razoroževanje.
L o n d o n , 2. junija. Sinoči je v na* rodno-liberalnem klubu govorjl državni tajnik Sir Edvard Grey, kf je naglaŠal, da sta v človeku dve ideji, ki zmanjšujeta verjetnost vojne: ppič spoznanje težkih bremen obbr.oževa h j k in drugft pa p> tra i i s 1 e k i, če je od vojne mogoče pričakovan dbbj.čka. Glede C raz»qdiščnih Mgpdb j« izjavil da stojimo na pragu nove dobe.
Bartnnek obsojena na smrt.
Dunaj, 2. junija. Danes opoldne je sodišče razglasilo razsodbo v pravdi proti Mariji Bartunek, ki je bila obtožena, da je umorila grbasto šiviljo Luizo WeiC in razkosala njeno truplo. Koj za tem, ko je bil ljubimec obtožene Bartunekove izpuščen na prosto, sta bili porotnikom predloženi dve vprašanji. Prvo vprašanje se je glasilo na zavraten umor, drugo na goljufijo, zagrešeno s tem, da je umorjeni WeiCovi izvabila pod laž-njivimi pretvezami denar. Po polurnem posvetovanju so se porotniki vrnili v razpravno dvorano in načelnik je ob napeti pozornosti mnogoštevilnega zbranega občinstva razglasil, da so porotniki obe vprašanji o krivdi z 10 proti "Z glasoma potrdili. Na podlagi porotnega izreka je sodišče Marijo Bartunek obsodilo na v e š a 1 a. Obtoženka je z ledenim mirom pričakovala razsodbo; ko jo je predsednik razglasil, je zaihtela, na kar sojo odvedli iz dvorane. Zagovornik je priglasil ničnostno pritožbo.
Generalna stavba na Beki.
Reka, 2. junija. Delegatje strokovnih organizacij so sklenili, da ustavijo v znamenju solidarnosti s stavkujočimi delo dotlej, da „Ungaro-Oroata“ ugodi odpuščenim uslužbencem. Vsled tega sklepa organizirano delavstvo stavka. 500 delavcev v ladjedelnici Danubiusje danes zjutraj ustavilo delo. Tudi delavci iz petrolejske 6 i s t i 1 n i c e so se pridružili stavki. Časopisje izhaja. Stavka je splošna in nad 8000 delavcev praznuje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Sprejme se takoj izurjeno
knjigovodkinjo
Ponudbe z navedbo plače pod .knjigo odkinja* Ljubljana, poštni predal št. 26.
Lekarna pri,zlatem orlu1
v Ljubljani, Jurčičev trg štey.
p
I je izv I šuje s
priporoča sledeča zdravila:
Čaj za bolne na živcih
izvrstno krepilno sredstvo za živce, izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kartonu K 120.
Dunajske kapljice zoper krč
utešujejo bolečine v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vinarjev, 6 steklenic K 1‘—
Za gospe in gospodične
ima v zalogi čaj, ki je preizkušeno sredstvo pri vsakovrstnih bollh in nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki obenem pospešuje pranje (menstruacijo).
Cena kartonu K 1*50.
V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice.
Ceno posteljno perje!
■ '	■ Najboljši češki nakupni vir. —  ....
Kg. sivega dobrega , pti-ljenega 2 K; boljšega 2-40 K ; prlma polbelega 2 80 K, belega 4 K ; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puba sivega 6—7 K, belega, finega 10 K; naj-flnejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zptovljene postelje čega”, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 30 K; puli 24 K; posamezne pernice 10,12,14in 16K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50, 5'20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
Gostilna „ProIetarija“
poprej Balija na Gllncah št. 3 pri Ljubljani
se priporoča za mnogobrojen obisk zlasti p. n. delavstvu. Dobra pijača in izborna kuhinja. Na razpolago ima salon in krasen vrt za razne zabave, shode veselice i. t. d.
S spoštovanjem j. Tancek, gostilničar.
Paul Vrtačnik
krojaški mojster
== Ljubljana =
Kolodvorska ulica 26 in Dunajska cesta 47.
Priporoča se sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela posebno gospodom železničarjem v napravo uniform po nizkih cenah.
Izgotavlja obleke v 12. urah.
i
POZOR!!!
ki se zaveže celo leto dobavljati sveže čajno maslo po tržnih (engro) cenah. Rabi se dnevno meseca jan. 5, februaija 5, marca 20, aprila 10, maja 10, junija 10, julija 5, avgusta 5, septembra 10, oktobra 10, novembra 10, in decembra 15 kilogramov čajnega masla. Kupuje se tudi dozoreli Polementalski §ir, Plačuje se takoj (tudi povzetje) ali pa na mesečni račun. Ponudbe je poslati na naslov:
Ivan Leskovec, trgovec v Pulju.
IIIIIIIIIBI
Milko
Jr " cenilec v Liubliam, Jurči-
Zahtevajte najnovejši ilustrovani cenik, ki je ravnokar izšel in ga pošiljam poštnine proste. Cev trg Št. 3.
Maček
je trpljenje hudo
Uvoz
kave
Veležgalnica
po napravi čudo!
kave
Edini liker za slab želodec!
liter K 2-44. *	»	4-80.
Ljudska kakovost
Kabinetna kakovost
Naslov za naročila: „FLQR1AN“, Ljubljana.
J
Postavno varovano.
Delniška družba pivovarna,Union
  v Spodnji Šiški pri Ljubljani	-
priporoča svoje izborno
- marčno, dvojno marčno in izvozno pivo
v sodčkih in steklenicah.
Telefon št. 53.
Telefon St. 35.
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
—————— registrovana zadruga z omejeno zavezo ———«—■
s sedežem v Ljubljani, Mar. Ter. c. 11 (Kolizej)
= Zaloga pohištva =
lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna
.	. >V1----T"!--- dela. ::	Lasta tovarna na
tapetniškega blaga. _ Gii„cah Pri Ljubljani.
6. Gotzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8.
skladišče oblek aw®- domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-== zemskega blaga za obleke po meri. =
Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.
Potniki v severno in južno Ameriko |=
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
\vstro-Afflerikana
^ewyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
4 V
z najnovejšitni brzoparniki z dvema vrtinicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj Itd.
Odhod parnikov:
V	sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko ln Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.