242. številka. Ljubljana, v soboto 19. oktobra 1895. XXVIII. leto. Ishnja *»ak dan avr*er, ijiimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemaš za avntro-ogcroku dcftele sa vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano fcrea pošiljanja na dom r.\ vb« leto 13 gld., b& četrt leta 3 gld. kr., ca iedon mesr.o 1 gld. lO^kr. Za poSiljanjo na dom računa ho po 10 kr. na mesec* po 30 kr. m četrt leta — Za tujo deielo toliko ve«, kolikor pofctniua znaša. Za oznanila plačnje se od gtiristopno potit-vrste po 6 kr., če pb oznanilo jeduukrat Uska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se ixvol& frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Orcdniatvo in npravniftt.vo je na Kongresnem trgu fit. 12. U p ravni* t vu naj vk Magovoljo posiliti naročnine, reklamacijo. oananiJa, t. j. vse administrativne stvari. Ljubljanski knezoškof pa volitve. m. Volilni „opomin" knezoškof i Jakoba namenjen je z vnemi svojimi ostrinami kranjski duhovščini in prvo, kar nam bodo šenklavški kapelanje na naše besede očitali, bode to, da mi kritiknjemo, kar se nas lajikov prav nič ne tiče, in da hočemo — strupeni liberalci ! — napraviti razdor mej škofom in njegovo duhovščino. Slobodno s takimi ugovori, kakeršnih smo od nasprotne strani vajeni, kakor mraza po zimi! Ali ravno zato, ker „opomin" ni izdan za nas posvetnjake in ker ga duhovniki, vsaj javno ne, znabiti kritikovati ne smejo, govorimo mi, če je komu všeč ali pa ne. Nadalje, tudi duhovniki so sinovi našega naroda, so avstrijski državljani, in ta isti „opomin" jih sili v najbolj vroče boje politike, v kateri pa imamo tudi mi beBedo in orož e. pred vsem pamet, ki ne prenaša katere si bodi avtoritete! Nt kuj posebno novega zahteva knezoškof ljub ijan.ski od svojih duhovnikov, ko na čelu svojega „opominau tahteva, da mora vsak duhovnik, ki hoče biti kandidat, poprej vprašati njega, kaj on misli. Torej kandidat s knezošk< fijtkiu dovoljenjem ! Zadnja leta smo čitali mnogo škofovskih volilnih okrožnic iz raznih škofij, ali kaj takega nismo za Bledili. Tudi smo imeli že mnogo volitev v đeieli za vladtkovanja istega gospoda Missie, ali kako to, da že pri poprejšnjih prilikah ni zahteval „pravi red in difloiplina cerkvena vsokako" sedanjega „tesnega akaza v Dogu", da bi bili morali duhovniki o svoji kandidaturi obvestiti škofa? To je pivo vprašanj«'! Drugo pa je: kako bode poslej z neza-visnostjo duhovnikovo? S politično namreč, — kajti baš v tem cziru je doslej prepletal „Sloven.'eve* predale nekak dogma, da je duhovski stan najbolj nezavisen iti da je uprav zaradi svoje samostojnosti duhovnik jako sposoben za javnega zastopnika. Istina — „ftiil"! Kranjska duhovščina si je znala varovati zlato svojo nezavisnost pod Widmarjem in Pogačarjem, če je aploh t roba bilo varovati jo. Z narodno-političnega stališča bili smo tega veseli, ker malokatori narod potrebuje tako zelo politično nezavisnih stanov, kakor Slovenci, in ker je kranjska duhovščina tudi zares svojo nezavisnost obračala v narodno našo zmage. In — roko na srce, gospodjo duhovniki iz prejšnjih dob! Kaj bi se bilo zgodilo od vaše strani, ako bi bil „illis temporibus" izišel tak volilen „opomin", kakoršeu današnji dan lezi na naših mizah?! Zal nam je za va o politično nezavisnost, katera se ne kaže v tem, da se lahko prirejajo volilni izgredi iz agitacijsko nespodobnosti, nego bi se morala razodevati s tem, da vsak lahko nastopa in ravna po tistem prepričanji, katero mu je obrodilo spoznavanje časa, spremljano z dobro vestjo Vzpričo takega prepričanja ni po naših mislih treba mkakih opominov, osobito ne za duhovski stan, kateri je , kakor s« rado poudarja , inteligenten in v trdnih katoliških načelih odgojen stan. Če pa se vender zahteva, da mora duhovnik, ki hoče biti Kandidat za deželni zbor, vprašati za mnenje poprej škofa, potem je veljava njegovega lastnega, nezu-visnega prepričanja gotovo pri kraji. Naj se nam nikari ne ugovarja, da hoče šk- f samo odločiti, „ali dopuščajo dolžnosti, katere je dolžan kdo že sedaj vršit', tudi še pečanje s poslanstvom, ali ne !" Mi si težko mislimo, da bi bil kak duhovnik, če je poslanec, v stanovskih svojih dolžnostih nenadomestljiv za kratko đešelnosborsko dobo ali za ve č-*rne seje občinskega sveta ljubljanskega, marveč se nam ta ugovor vidi naravnost otročji. Knezoškof ljubljanski, kakor kaže „opomin", odločevati hoče na druge strani. Ako bi duhovnik rad kandidoval zoper posvetnjaka, tedaj tudi mora povprašati škofa in ta že sedaj pravi, da duhovnik no smo biti na- | sprotnik posvetnega kandidata, „koji jo na dobrem glasu, pravi katoličan in ki ima potrebne lastnosti." Kdo ima potrebne lastnosti za poslanca, na pr. zgovornost, zvedenost V političnih in gospodarskih stvareh, kolikor toliko značaja itd. — tudi to bode odločeval knesoSkof Jakob in naj si bo j duhovnik s celim svetom še tako overjen, da nasprotni poavetnjak teh potrebnih lastnostij nima, odstopiti mora, če noč'-, da bode „pred Bogom sa-j min) kriv prezirane pokornosti in spoštovanja do I svojega škofa" itd ! Tako stoji črno na bolem. Ako | Iz dnevnika po Dolenjskem 11. Ribnica. Od nekdaj bilo mi je posebno spoštovanje i pred imenom Ribnica. In to spoštovanje se je še znatno povečalo, ko som zvedel, da je slovenski VVeimar na ribniško stran, da sta Levstik in Stritar iz ondotnib krajev. Zanimanjem sem čital vse o Ribnici, od Lesarjevo priročne slovnico do letošnjega Podgori'-anovega „ Lončarja" v „Domu in Svetu". Ze za mladih let sem se kaj rad priplazil na somnju do vozu z lončeno robo In doma sem dolgo prej z iglo ali cvekom drezal in vabil star krajcar iz okroglega, hranilnika za petelinka ali konjiča, ki je cd zadej piskal . . . Poznejša leta pa sera rad postit jal pri ribniškem vozu, da sem kakšno „osoljeno" vjel. Posebno nq morem pozabiti jedno. Čujte jo! Na neki železniški postaji na Notranjskem Je bilo. Imel Hem tam nekaj opravka v magacinu. Mlad, čeden Itibničan prenašal je ravno v magazin obodi, rešeta, rete in sodčke s svojega voza, pri katerem sta vprežena prežvekovala dva tolsta eirca z mogočnimi rogmi. Zdajci prinese neka gospa, cvetnih let in veselih bi nas vodila politična sebičnost, tedaj bi lahko odobravali to omejevanje politične svobode duhovniškega sedaj proti narodni stranki nahujskanega stanu, kajti nič ne more naroda bolj odvrniti od poslušnosti, kakor zavest, da tist, ki se mu na čpIo postavlja, ne dela po svojim prepričanji, ampak po ^opominih". Držimo se stališča državljanskih pravic in politične svobode, kojo želimo za vsak stan, in zategadelj odločno protestujemo zoper vsako diktaturo, še tako škofovsko v političnih stvareh. V IJ ubijani, 19 oktobra. Pogodba z Ogersko Ogerska ni niti zadovoljna s sedanjo pogodbo, temveč hoče doseči še dal.še ugodnosti. Tako zahtevajo Ogri, naj se užit-narina pobira ondi, kjer se kaka stvar zares troši. Na ta način izgubi Avstrija nekaj milijonov užit-narine, ko bi se od piva in sladorja, ki se izvozi na Ogersko, šel« ondu pobirala. Ravno tako zahtevajo Ogri, da se Tirolski prepove pobirati neko naklado na žito, ki se dovaža iz drugih dežel. Ko bi se tej želji Ogerske ustreglo, bi najbrž morale država do-našati vsako leto nekaj za Tirolsko, ker bi ta dežela s svojimi dohodki več izhajati ne mogla. Nadalje Ogerska zahteva Selesnični tarif za olajšave za ogerski izvoz. Seveda naša državna polovica se ne bode marala udati v te zahteve Ogerske. Pogajanja bodo zatorej jako težavna. 13 nleni in Hilinski bođeta morala pokazati vso odločnost, ako hočeta uspešno braniti koristi naše državno polovice proti Ogerski. Da bi lo Ogri zopet ne zmagali, kakor je navadim. Dogodki v Zagrebu, (lovori ee, da je ban Klr.ien Hedervarv sam bd ukazal na srbski cerkvi zopet razobesiti srbsko zastavo drugi dan, ko je obiskal cesar to cerkev, češ, da na tej cerkvi je srbska zastava popolnom i umestna. Hrvat" je pa to seveda užalilo in dalo povod novim izgredom. Hrvatje so bili tuli močno razdraženi zaradi toga, da so Srbi povsod demonstrativno klicali; „2 vio car" ! in ne „Živijo kralj" l in s tem kazali, da vladarja na hrvatski zemlji priznavajo le za cesarja, ne pa za kralja hrvatskega. Tako demonstrovanje proti brvatskemn državnemu pravu in avtonomiji lic, katero sem že veđ časa poznal, svojim k ur. m jest ; kuro imele *o dom tik voza pod skladiščem. Oospa postane. Zbala se je malomarnih in grdih pogledov sivcev; takšnih ni bila nikjer vajena v svojih lepih Istih . . . Oospa: BOdženite malo vola, da pridem h kuzniku*. „Ne boj se, ne boj, saj nista huda". „Pa me grdo gledata". „Ko bi bila Upa, bi te pa leprt". „Kaj nisem lepa?4 „Kaj jaz vem, saj te nisem pogledal" hiti voznik. Zdaj stoprav obrne dobrovoljni obraz na tisto stran, odkoder je prihajal žennki glas. Ali čisto nič ne spremeni obraza videč gospo pred seboj. Kar mirno seodrtže: „No, veste pri gospodi fce pa jaz ne spoznam, kaj da je lepo!" Vidite, kako mi je bilo pri srcu po takšni simpatični preteklosti za Ribnico, ko sem slednjič zares stopil v njo in jo gledal ter občudoval kakor je dolga in široka, in kakor je odeta z vsem svojim bleskom in ribniškim ponosom. In na vse niaem mogel tega bolje zadeti, da jo spoznam noter v šega ve obisti. Ril je tisti dan ravno Bemenj o sv. Matevžu, kakor ti za gotovo pravi tista prafilca, ki ima vse svetnike in svetnice v sebi. Najprej naročim za dva kotičnk za čez no,':. Potoval sem namreč po dvakrat dveh nogah. Bila sva jaz in moja ona; (Oženjen sem, da veste. No, hotel sem lehko dobil: bral si ga na visokih deskah z velikimi čikanii, kakor je navada v cesarskem ali saj prav velikem mestu • . In Ribnica ima za to svojo pravico, kajti že Valvasor piše o njej: der Marokt iot grosa und sind viel Hiiuser darinn . . . Prenočišče je preskrbljeno in zdaj se zarijmo v somenjski dirindaj, S kraja trgi prodajal; so usnje, mešano blago in železnino. To ti je bilo kričanje in pretetovanje na desno in levo mej prodajalci in kupovalci. Vedi, da je Ribničan pristen slovenski zid za prodaj! In hvaležni bodimo, da smo večinoma tako čedni in prebrisani za trgovino, da se ne za-rejajo stenice neke vrste po naši krajini. V mešanih naših deželah jo to slabše! Na sredi trga bila je množica štantov za sladčice, mednino in kolačke, za novošege viteze na pisanem konju s kolesci in piščalko v . . . ne bodi grdo reči 1 Todi okrog m je sukal mlajši svet. »Kupi mi kaj, Janez, za odpustek", govori rudečelično in živooko dekle mimo idočemu, čvrstemu fantu in si pri tem tako iz navade briše bujne ustnice z robcem, ki ima na okrog široke čipke in na gornjem voglu dol veliki, rudeči črki, da bi ju človek kar od daleč prijel. je aeveda razgrela hrvatsko kri. Da je ban ukazal z nova razobesiti srbsko zastavo, bilo je pač jako neprevidno. Khuen Iledervarv je pa prisiljen ozirati se na Srbe, kajti on bi že davno ne vladal na Hrvatskem, da ga povsod, zlasti pri volitvah, ne podpira srbski živelj. Srbi vedo, da je vse vlado-vanje sedanjega bana naperjeno proti hrvatski samostojnosti, zato ga pa podpirajo. Madjari in Hrvatje V tem ko madjarski listi na vso moč pretiravajo dogodke v Zigrebu, pa vlada v ogerskih vladnih krogih vse zmernejše mišljenj«. Banffv bi pač najraje videl, da bi se o tej stvari v parlamentu niti ne govorilo. Oficijozna glasila že zatrjujejo, da so proti Madjarom deraon-strovali le nezreli dijaki, drugo prebivalstvo zagrebško pa jo madjarake goste uljudno pozdravilo. Posebno se v »Polt Cjrr." piie iz Budimpešte, da so zasebni časniški dopisniki .stvar pretiravali in da se ne sme iz dijaške demonstracije sklepati na nobeno sovraštvo razumnejših življev proti Madjarom. Tudi ogerska vlada ne misli na nobene spremembe v vladanji Hrvatske, — Iz vsega sj vidi, da Banll'y nima veselja začenjati kako akcijo proti Hrvatom. On ima že dovolj opraviti z Humuni, Srbi in Slovaki, pa si bode še delal težave 8 Hrvati. Kdo ve če Bantlvju še v nekem oziru stvar ni ravno neljuba, kajti znebil se je nevarnega tekmeca. Khuen Hedervary ne bode mogel priti v poštev kot bodoči ministerski predsednik ogaraki. Židje proti mešanim civilnim zakonom Dobro je znano, koliko krika je bilo ob svojem času, ko je bila gospodska zbornica ogerska odklonila zakon, po katerem se žulje morejo ženiti a kristi-jani. Gospodska zbornici se je morala preustrojiti in civilni zakon je prišel na dnevni red. Po židovskih listih je bilo silno veselje, da se je naposled vsprejel civilni zakon, s katerim se omogočijo taki mešani zakoni. Mishl bi bil, da bodo židje vendar zadovoljni s takimi mešanimi .ikom, a pokazalo se je, da rabinci drugače mislijo. Te dui so imeli shod v Budimpešti in vsi razen aradskega rabiuca tir Rosenberga so bih odločno proti takim mešanim zakonom. Naposled so sklenili, da se taki civilni poročenci verski ne am^jo poročiti. Zikonov mej lidi in kristjani torej sedaj ne prizna niti katoliška cerkev, niti židovska vera, ostanejo vendar le zakoni nekake nižje vrste. Vsi sklepi ogerske postavodaje in vsa pisava židovsk h listov jim ni pripomogla do jednakopravnosti. Dogodki v Turčiji Kristijani na Kreti so sklenili obrniti se do velevlasti j, da se razširi samouprava tega otoka. Nekaj časa se je govorilo o nameravani ustaji na Kreti , toda tamošnji Grki nimajo za to poguma. Sploh poslednja leta Grki ne kažejo nobene hrabrosti, temveč le gledajo, da bi velevlasti jim pripomogle do kacega kosa Turčije. Krščanski Krečani želo, da se za Kreto nastavi za pet let voljeni regent pravoslavne vere, kateri bo pod pokroviteljstvom velevlastij in bo imel pravico potrjevati sklepe narodnega sobranja in pa pravico pomiloščenja obsojencev. Davek , katerega plačuje Kreta Turčiji, naj so stalno določi na 15.000 funtov na leto in določi, da Turčija v utrdbah na Kreti ne Btne imeti nad -1000 vojakov. To število se smo „No, le zberi ei kaj, Lončka!" „To le srce z zrcalom na sredi jej kupi", prigovarja Janezov drug. „Caj, ali kaj lepo kaže", se vmeša poleg stoječa Buha babura motreč si svoj suh obraz z usnjato kožo v svetlem steklu. „K, nič lepo ne kaže ..." RKakor je človek, tako prav naravno", huduje se prodajalec boječ se, da mu baba kupčijo spridi. „In kako bi naj pri tebi kazalo?" ,Bfri, Janez, kar je na listu pod zrcalom*. Pa je bula kot mleko In radMa kot kri, Vsak zaljub'jen jo gleda, Če ni zgubil oči. „Beži, beži, saj nisi prav bral. Ti si Lenčiki z obraza tako videl, Zires je pa tiskano: l'a je suha kot troska, In zelenu kut mah, Pa ti gleda kot sova, Da je vsakega strah . . . popravlja Janezov tovariš. Ha, ha, ha! Občno kihanje in smeh — — _ Vse je škililo na ubo, o starko. Dalje proti koncu trga stalo je na jedni strani več voz z vipavskim sadjem in grozdjem in na drugi je ležala vprek po tleh lončena obrt, domača in pomnožiti jedino za slučaj vnanjih napadov. Vero-jetno ni, da bi se ozirale velevlasti na te želje, kajti imajo že dovolj skrbi z armenskimi in makedonskimi stvarmi. Koreja. Skrajna vzhodna Azija utegne še dalje časa vzbujati zanimanje Evrope. Na Koreji je umorjena kraljica in nova vlada je sestavljena iz japonskih privržencev. Sodi se, da je kraljica umorjena na željo Japoncev. Ko se je zgodil umor, stali so japonski vojaki pred kraljevo palačo. Japonski zastopnik trdi, da on ni nič o tem vedel, ruski krogi so pa prepričani, da so Japonci morilce najeli, da spravijo s sveta jim neprijazno kraljico in že prete, da ne bodo gledali, da se Japonci še bolj utrdijo na tem otoku. Mogoče je c«16, da porabijo Rusi sedaj to za povod, da zasedejo Korejo. Ruski listi že dolgo pišejo, da mora Rusija dobiti kako teritorijalno kompenzacijo, ko je Japan dobil nekaj kitajskega ozemlja. Rusi najbolj preže na Port Arthur, v katerem ao sedaj Japonci, llusi ne bodo trpeli, da bi Japonci dobili skoro vso trgovino v svoje roke, zato bodo gledali, da vedno bolj razširijo svoje ozemlje ob morju proti jugu. Dopisi. Iz Idrije, 17. oktobra. (Priprave za volitve, k a j - 1 i ? Klerikalni socijalisti.) Ni ga skoro dneva, da ne bi doživeli v našem sicer osamljenem mestu kaj bolj ali manj važnega, bolj ali manj — smešnega. Obe ti lastuosti nosi na sebi — državnozborsko poročilo našega, pardon! klerikalnega poslanca pl Globočnika. (Kdo se smeje?!) Res, brez šale! Naš državni poslanec se je pripeljal v ponedeljek zvečer s pošto, da poroča svojim idrijskim vohlcem o „tihom sicer, toda ustrajnom in uspešnem delovanju" njegovem, kakor trdijo naši klerikalci v svojem trobilu. Ni se sicer pripeljal osebno, ampak pismeno na papirju. Mehitaristi na Dunaju so namreč natisnili brošurico v nemškem seveda in, slava Bogu, tudi slovenskem jeziku, v kateri razpravlja naš ustrajni poslanec „Pregled de lovanja državnega zbora". To brošuro je poslal našemu županstvu, (svojemu eksekutivnemu organu, kali?), v kakih 200 odtisih — pol nemških, pol slovenskih. Pa naj re"e kdo, da naš poslanec ni navdušen za jednakopravnost (ne „Jeduakoprav-n et")! Deveterim nemškim vohlcem iz Idrije je poslal 100 brošnric kakim 230 slovenskim volilcem pa tudi 100. Mi Nemcev ne zavidamo na poslan čeVi naklonjenosti, saj živimo mi ž njimi in oni z nami v prijateljstvu in miru. Oni se drže svojega, mi a.ojega — pa mirna Bosna! Samo jeden volilec-trgovec se je jezil, di niso trgovci dobili več teh brošuric, ker iz njenega papirja se dajo baje na praviti — izvrstni „škrniceljni" za poper. Utis napravijo brošure torej le na ženske, katere bodo kupovale poper, in na nosove tistih, kateri ljubijo na-poprano juho ali zmorejo 00 napoprauih „žlikrofov". Priznati pa moramo, da smo tudi mi kar strahu poobledeb, ko so začele idrijske tercijalke že v torek, ko mi o dogodku še ničesar nismo vedeli, kr.čati: „G. se je pripeljal, G. je tukaj!" Mislili smo: sedaj nam ntiho sicer, toda uspešno" a prirojeno mu zgovornostjo razloži, kaj je za nas delal ali celo storil v državnem zboru, in potem nas užene v kozji rog pri bodočih volitvah ter nam dokaže celo laž, ker trdimo, da dobiva v državnem zboru za svoje molčanje vsak dan 20 zlatih kron Potolažili smo se pa šele tedaj, ko smo brošurico čitali. V njej podaje kratek izvid iz steno-grafičnega zapisnika državnozborskih sej ter nam ptuja: krožniki, lonci, lončki, sklede in skledice z lepimi obrobki in rožicami . . . „ Jurij, kaj si tudi ti tukaj na somnju? Kaj pa kupuješ?-' „Stara je silila, jaz nisem bil pri volji. Sinoči je baba skledico, tisto pemsko za kavo, spustila na tli. Menda zato, da je bil izgovor za somenj, ali kali? Vidiš tam-le zbira pri Pemcu". r Mol -i, stari, kaj vališ vse na mene. Martin nič veruj; njega je srbelo in vleklo. Drugega ni našel, je pa ilovko pipo iz ust plunil, da se je razletela na kose. Seveda'brez pipe pa ni življenja" se je starka branila. In tako je šlo dalje. Ker smo ravno pred veličastno dvostolpo cerkvijo, stopimo na hitrem pred kosilom noter. Prijatelj, to je hram božji! Preabiterij in veliki oltar pa kar prava umetnost! No, vse je tukaj po kosih in v celoti uzorna harmonija! Kakšno nasprotje je v tem mej Kočevjem in veliko manj petično Ribnico? Zanima nas i slavni prestol ribniškega ercpre-stra. No, precej je obsežen in lepo rudeče preoblečen ... Ker me je dopoludoe uniformirani Bog nas varuj čudno po strani gledal in so me v Hotelu prašali, kdo in kaj da sem, sklenil sem iti po kosilu na poslanstvo. Basa, pardon! posa, nisem nosil saboj in bal sem se zato. Na poslanstvo stopiš, Bi tako razloži, kako nstrajno in usp šno je delovala koalicija slovenskih katoličanov in judovskih liberalcev za — „denarni žakelj" kapitalistov. Denarni žikelj, kapitalizem! Ta dva klica uooiaih stanov in oseb so nam prinesli ta teden iz Ljubljane naši klerikalci od shoda klerikalnih eocijulstov. Pod staro, raztrgano zastavo klerikalizma ne morejo nikogar več zvabiti, zato hočejo postati „socijalisti". OJ narodne stranke niso nikogar povabili na zaupni shod ljubljanskih socijalistov. temveč samo klerikalce. Četo teh klerikalnih „socijalistov" so vedli v nedeljo v Ljubljano vrli tajnik 9Katoliške del. družbe* in iste dražbe dva odbornika. Njim so se pridružili še trije. Ali bo znabiti, da so dobili odpust, „naplavšali" svoje predstojnike, da grejo — na božjo pot? Mimogrede so baje nekateri to tudi storili. Pripravljali so se na ta shod prav na tihem, vender nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito. In zakaj bi tudi ne šli, saj je sopotovalec klerikalni „socijalist", hočem reči: kapitalist Goli „ceho" večinoma sam poplačal, ker je sovražnik „denarnega žaklja". Tako dobimo tudi pri naa socijaliste, ki bodo pobijali kapitalizem. Najhujši nasprotnik kapitalizma je baje g. Goli, kateri ima avojih 80 do 100 tisoč premoženja. Ali ni to smešno? Naši klerikalci bodo zabavljali „denarnemu žaklju", če prav so vsi idrijski bogatini v klerikalnem taboru! Tudi na te limanice se ne ujame nobeden „gimpel" pri bodočih vol tvah. Istotako pa tudi no bo nič uplivalo niti predavanje v „ Katoliški delavski družbi", niti rujno vince, ki se dobiva tu brezplačno. Goriško pol. društvo „Sloga". „Soča" piše : V jeseni 1. 1890. je bil po dolgem času zopet jedenkrat občni zbor, kateri je zaman zahteval naš list več časa. Pri volitvi novega odbora je bil „boju prav hud, kajti dve stranki ste si stale odločno nasproti: Tonklijeva in Gregorčičeva. Zmagala je zadnja z veliko večino. — Od takrat ja preteklo polnih pet let, in v vsem tem času je ostalo društvu na čelu z malimi izjemami jedno in isto vodstvo, katero lahko praznuje, svojo petletnico. Praznuje ?! — Da! Pet let je pač kratek čas, vendar po drugi strani dosti dolg, da je to društveno vodstvo moglo pokazati svojo sposobnost ali nesposobnost. Toda v tem pogledu sedanje vodstvo lahko pričakuje sodbo slovenske javnosti, kajti z opravičenim ponosom gleda lahko nazaj: na svoje del vanje in na svoje — uspehe. Na slovenskem nimamo političnega društva, ki bi imelo tako obširen delokrog kakor naša „Sloga" v Gorici. Poleg političnega vodstva ima tudi skrb za narodno vzgojo in izomiko mladine v goriškem mestu. V tem pogledu je delalo sedanje vodstvo v teh p tih letih prava čuda. Pred petimi leti jo dobilo dva slaba dekliška razrediča in jeden otroški vrt, v vsem skupaj okolu 140 otrok, v slabili šolskih prostorih. In danes? Danes ima ljudsko šolo z osmimi razredi in tri otroške vrte, v katerih se vzgojuje v narodnem duhu okolu G30 otrok. Učiteljsko osobje šteje 12 glav; poleg teh so še tri postrežnice in par 8uplentinj. L. 1890. je društvo dobilo le slabe prostore v ulici sv. Klare, letos pa je še krasno novo šolsko poslopje v ulici Barzellini z 8 sobami in pripravna hiša pod Kapelo za otroški vrt, torej narodni šolski zavodi na treh krajih moBta. Letni trošek znaša že nad G0O0 gld. — Iz teh podatkov lahko premišljuje vsah čitatelj sam, koliko požitvo-valnega dela je vso to zahtevalo, predno se je mirno in tiho razvilo do tako krasne nikdar pričakovane stopnje! Vsak korak naprej jo bil združen z velikimi Dalje v prilogi. ~?&M mislim, tam te že dolgo poznajo, in ti povedo, kakšna navada je pri ptujcih v Ribnici in kaj naj storiš. Ribnica je tudi s tem imenitna na zunaj, da ima v svojem zldovji deželno in državno poslanstvo, združeni v isti osobi, katera je pa i sicer prvo dostojanstvo po ercprestru . . . „Kaj pa ti delaš tukaj ?* Pozdravim in povem, kakor sem ho spodobno naučil doma in po svetu. „Malo posedi, pokličem ženko, da se kaj pomenimo. Popeljem te potem sara po Ribnici pogledat, v pričo mene se ti ni nič bati ..." Glej, glej, dem sam pri sebi, ta gospod je pa takšen v višnini, kakor kdaj — nizek in prijazen. In vender hodi nekaj let že v ljubljanskem „logu" ali „gaju". In zdaj še na Dunaju slobodno pogleduje na zunaj in na znotraj (?) portfelje, če je kakšna luknja, i li bodeč za nas, ali kali? Včasi sme prelepiti tudi kakšen slovenski ilašterček. Več pa že ne, ker slovenski poslanci nimajo šil pa šivank za zaplate na mitiisterskih portfelj ih . . . Po prav prostem in neprisiljenem poklonu milostivi kreneva na cesto po trgu, „Na svidenje", bilo je slovo. Malokateri trg v naši mili domovini ti kaže Priloga »Slovenskemu Narodu44 št. 242, dne 19. oktobra 1895. težavami in ovirami; toda železna volja z zaupanjem v božjo in narodno pomoč je prešinjala v prvi vrati „Sloginega" predsednika — in ni se varal v svojih nadah, narod je razumel tako delovanje, katero je blagoslavljalo nebo, da je rodilo leto za leto obilega sadu. Teh osem razredov in tri otroška zabavišča ao ailne važnosti za naš narodni napredek na Goriškem. Le pomislimo: kaj bi bilo z vso to mladino, da ni teh zavodov ? To bi se polnile laške šole. ki so zdaj že — na pol prazne! Ako bi bilo prejšnje vodatvo razumelo svojo nalogo, pa bi danes Slovenci v Gorici stali na vse dragačniših nogah! Tako pa smo zamudil mnogo, kar se niti ne da popraviti! Toda poleg teh zavodov je „Sloga" mislila in naposled poklicala v življenja še druge, ki so silno potrebni. — Ko mladina odraste ljudski šoli, posveti si mnog deček kaki obrti ali trgovini. In tu je bila zanj vedno nova nevarnost, da ae odtuji svoji narodnosti, če tudi je dokončal slovensko ljudsko šolo. Takdi slučajev imamo mnogo! — V to je pripomogla laška nadaljevalna šola za obrtne učence, kjer so laški učitelji iz slovenskih otrok ustvarjali laško misleče trgovce in obrtnike. — Takemu švindlu je naredila konec „Sloga* z jednako šolo v slovenskem jeziku. Lani je bil otvorjen prvi tečaj, letos pa že drugi. Tu so nameščene štiri vrle učne moči. Koliko koristi je ta šola za slovenski živelj v Gorici in okolici, to se pokaže za nekoliko let! Take šole nima niti Ljubljana. — Poleg vsega tega ima vodstvo lepe načrte za podobno dekliško šolo, da bi namreč tudi deklice od 14. leta naprej imele na razpolago naroden zavi d, kjer bi dobivale višjo izobrazbo in se učile praktičnih rečij /a svoj prihodnji poklic v človeški — slovenski družbi. — Evo, kako lepi načrti vse prihajajo v našem političnem društvu do dejanske izvršitve. V zadnjih letih se je zajedno dognal boj za slovensko šolo. To je bilo uprav ogromno delo, zvezano z velikim trudom in troškom. Kar cele kupe je tu spisov, prošenj, utokov, pritožb, imeni-nikov in drugega statističnega gradiva, vse skupaj delo požrtovalnega truda. Vse to je delo iz „Slugi nega" odbora! Da je društvo vršilo tudi svoje dolžnosti na političnem polju, to je pač znano slehernemu zavednemu Slovencu. L. 1891. je vodilo volitve v državni zbor, pri katerih smo prvič zmagali s svojim kandidatom v veleposestvu. Dal Bog, da bi vsi naši veleposestniki poslušali glas društva tudi pri prihodnjih volitvah v državni zbor. Let us je srečno dovršilo volitve v deželni zbor. Le na Krasu je zmagala proti „Slogiu neka čudna zveza! Društvo je skušalo premeniti razmere tudi v goriški trgovinski zbornici. Delovalo se je veliko a naposled smo prišli do neoporečnih dokazov, kako nasproten nam je sedanji volilni red. Na podlagi dobljenih podatkov dela se dalje za premembo volilnega reda. 1'ri sodiščih je marsikje bolje, zlasti pa pri porotah. V tem pogledu je pa naredilo društvo važno korake naprej h konečnemu zboljšanju. — Sploh pa društvo ni zamudilo ni jedne prilike, ko je bilo treba nastopiti v obrambo naših narodnih pravic. V pouk ljudstvu so se pa vršili marsikateri shodi, ki se bodo ponavljali za naprej v drugih krajih naše dežele. Šteli smo si v dolžnost, naglašati delavnost tega društva zdaj, ko je pretekla prva petletnica sedanjemu vodstvu. Uspehi so tu, ti se ne dajo tajiti, čeprav bi rad ta ali ou vse potlačil. To smo pa naveli ob kratkem zategadel, ker nekatere modre glave kaj radi brusijo jezik o vsem, kar je društvo sklenilo in naredilo. tako prijazno in lično lice, kakor ravno Ribnica. Po trgu je vse lepo razvrščeno, in blagostanje, ka-keršno jo v nažih deželah mogoče, gledaš v hiši in na dvoru. Vulvazor trdi, da hodijo tukaj ljudje na pol hrvaško oblečeni. No, jaz sem videl po trgu več finih pariških krojev, kakor takšnih iz Hrvaške. Moj spremljevalec me je skrbno poučeval o razmerah trga. Viš „Citalnico", ona cveto; posojilnico, dobro delajo in pošteno; od tam so si preskrbeli vodovod, kar ni igrača ... In glej ta lepi, ravni drevored in to belo, široko cesto ; za to jo bilo treba hiše podirati . . . In tako skromno jo govoril mož, ki ima naj-veče zasluge za vse. „No, zdaj pa poglej va v uotarijat, če je sior Nac prost," veli prijatelj. Stikal sem že aam prej tam okrog, kamor me je tako ljubo vleklo. In zakaj ne? Pred loti in leti poslal je našega Naca blaženi Gregorčič v svojem „Slovo in naročilo" mej svet, mej brate .... BD* vzore mi vresnifiia zlate, Kot narodnjak in pufitenjak . . . Da bomo narod vrlih mož!" Kako vestno in skrbno je služil temu naročilu in kaj je storil posebe za mladino našo, to vemo najbolje mi njegovi ožji drugi. Zadnji čas dela križem domovine zdaj v Kobaridu, Dragi, Bohinju itd., da To smo opažali zlaati pri zadnjih volitvah v deželni zbor. Uboga „Sloga" pri teh volitvah ni ustregla marsikomu, toda častiti čitatelji naj nam verujejo, da je odbor napravil vse korake le po treznem premišljevanju. — Razne želje v deželi so bile tako različne, da vsem ni bilo mogoče uatreči: na neko stran je bila torej zamera neizogibna! Toda tu nam je spregovoriti resno besedo! aSIogin" odbor je dokazal s svojim petletnim delovanjem, da deluje jedino le za blagor slovenskega narod na Goriškem. Kakor vedno in povaod, tako tudi pri letošnjih volitvah v deželni zbor! Ako ae torej tudi ta ali on oui ni atrinjal 8 sklepi „Sloginega" odbora, ni to še dovolj povoda za — zabavljanje. Tu je potrebna narodna disciplina, brez katere je nemogoč vsak uspeh ! Se nekaj I Mi bi radi videli tiste može, ki bi so upali reči: ,,mi ustrezamo vsem Slovencem v deželi". Naj se oglase, in izvoljeni bodo pri prihodnjem občnem zboru, kajti sedanji možje bi areno radi odložili težko in nehvaležno butaro s svojih ramen, ako bi vedeli, da s tem ne bo nič na škodi naša narodna stvar na Goriškem. — Ako pa občni zbor kliče leto za letom iste može v vodstvu tega društva, tedaj je vsakega somišljenika sveta dolžnost, podpirati jih in jim ne metati polen pod noge. Kritikovati ni nikaka umetnost, uspešno delati je že nekoliko težje! Mi pa potrebujemo delavcev. To smo hoteli povedati! Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. oktobra. — (Prazna govorica.) Razni listi poročajo, da vstopijo slovenski poslanci „Hrvatsko-slovenskega kluba" takoj, ko ae snide državni zbor, v Hohen-vvartov klub. Po naših informacijah je ta vest neosnovana. — (Deželnemu predsedniku gosp. baronu Heinn) je danes deputacija obč sveta mesta Kranja, gg. župan Š a v n i k in obč. svetniki notar V. G 1 o b o č n i k , Tom. P a v š 1 e r , Fr. Dolenc in J. O m e r s a , vročila diplomo kot častnemu meščanu kranjskemu. Diploma je mojstersko izdelana. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode ponovil igrokaz „Siroti" in to na izrecno željo mnogih obiskovalcev slovenskih predstav. Spretna roka je nekatere prizore te igre predelala in uredila, tako da utegne biti dramatičen efekt še večji, ko pri prvi predstavi, in bodo posamični prizori prišli do še popolnejše veljave, pri tem pa bo predstava trajala le do 10. ure. V torek se bode zopet pela velika opera „A fri čanka". V četrtek in v soboto pa bomo imeli na našem odru gosta, ljubega gosta, ki je našemu občinstvu še v živem spominu. Dramatičnemu društvu se je posrečilo pridobiti gospč. Polakovo, da nastopi dvakrat, in sicer v igrah „Pariški potepuh'1 in „Mam'zell Nitouche", vsled česar so se „Ra z-boj ni ki" morali odgoditi. — (Slovensko gledališče) Celih dvajset let je Meyerbeer popravljal in popolnjeval „Afri-čanko". Libreto mu je po neki nemški noveli spisal Scribe, veščak dramatizovauja, a Meyerbeer ni bil ž njim nikdar zadovoljen. Scribe je moral libreto neštevilnokrat predel:.ti in premeniti in štde ko je grozil s tožbo, ae je Meyerbeer udal in opero uglasbil. Veliko let se je ž njo bavil, hoteč ustva- bi ljudem prihranil drago podplate k oddaljenim sodiščem in za nepotrebne prepire. Bog daj srečo! To je jedenkrat nekaj pozitivnega programa pri nas! Solza v Nacovem očesu mi je pričala, kaj sva si še vedno. — Na večer zmenili smo se vsi za v moj Hotel. In lepo je bilo tam, jako lepo v slovenski družbi zavednih naših žčn, ljubkih deklic in vrlih, poštenih možakov. Kakor bi trenil bilo je „kladvo trudne, pozne ure že" . . . Mirno je tekla naša beseda in složni Brno sedeli mej seboj. Samo jedenkrat prišlo je nasprotje; pa ne zaradi nevarnosti vere. V principu smo bili jednaki o lepoti idejalne svete podobe nad našo mizo. V tem se nismo mogli zjediniti ali svetnica ali svetnik. Mi možki trdili amo sebično in samopridno, da jo krasni motiv Spasitelj sam pred nehohodom ali vsaj ljubljenec njegov sv. Ivan. Vihar mej ženskami. Zakaj? Ne vem!? — Ali, ko se gospica dvigne, kazaje z malo ročico in z rožnatimi prstici na podobo in posebe na nje roki, češ, kdaj ste še videli pri možkem takšno le ročico, kapitulirali smo skesano s svojimi loparji rekše rokami . . . Tableau ! „Torej jutri za gotovo o poludne pri Nacu ; ne pozabite velike žlice. Lahko noč", lahko noč". In Vam „na svidenje" drugo soboto g. urednik in še iz Ribnice. Doran. riti monumentalno delo, a ker ni bil nikdar zadovoljen aam s soboj, ker je vedno in vedno poskušal svoje delo popolnejše narediti, ni doživel niti prve predstave. Po Meyerbeerjevi smrti je jeden njegovih učencev popolnoma dogotovljeno opero priredil za oder in se je „Afričanka" uprizorila dne 28. aprila 1865. 1. na veliki operi v Parizu. Uspeh je bil ko-losalen, nepopisen, in kakeršen je bil v Parizu, takšen je bil tudi na vseh drugih odrih, koder se je pelo nesmrtnega mojstra nesmrtno delo. Saj pa je tudi ta opera taka, da mora narediti najmogočnejši utis. Kdor jo je jedenkrat slišal in videl, temu ne gre nikdar več iz spomina. Libreto Scribeov je dramatičen, poln poetičnih in jako karakterističnih prizorov in efektnih situvacij, dejanje je zanimivo zapleteno, značaji pa kontrastujejo tako, da je končni veliki uspeh neizogiben. Scribe jo bil baš Meverbeerja pravi libretist: oba sta ljubila nad vse čim vtčji efekt in imela fiu slut za to, kar je dramatično, presenetljivo in interesantno, ljubila sta pestre barve in nenavadne eituvacije. Glasba, katero je Meyerbeer zložil na Scribeov libretto, je muzikalno pregnantna, jako melodijozna in slikovita. Skladatelj je porabil vsako priliko, da je z briljantno instrumentacijo dosegel najrafiniranejše akustične efekte, ter njih uspeh še povečal z natančno preračunjenimi kombinacijami. Vse melodije ao značilne, zlasti znamenito je zadet lokalni kolorit, južni tropični ton. Sposobnost najfinejšega individualiziranja se spozna posebno pri ulogah Selike in Neluaka. Vrh tega je Meyerbeer nedosežen mojater instrumentacije, duhovite porabe orkeatrovih instrumentov, in psihološkega slikanja ter brez dvoma jeden prvih kontrapunktistov naše dobe. Njegovo hrepenenje po novih, še neznanih muzikalnih efektih pa ga je često in tudi v „Afri-čanki" zvabilo, da jih je iskal na troške resnice in lepote, da je preziral logiko in se zaradi frapiranja v instrumentaciji odločil tudi za neprirodno mešane tonove načine in akorde in za ekstremne harmonije. Vzlic tem slabostim, zaradi katerih obsojajo pristaši R barda Wagnerja Meyerbeerja na dno pekla, je Meyerbeer jeden prvih akladateljev V8eh narodov in vekov, genijalen muzik, in je „Afričanka" jedno najznamenitejših njegovih del, opera, v kateri se vse prednosti in slabosti Meyerbeerjeve najjasneje izražajo. Umevno je po sebi, da je velika in tako rafinirano zložena opera, kakor je „Afričanka", na sebi sila težka, zlasti ker treba za nje uprizorjenje aparata, kakeršen imajo na razpolaganje samo največja gledališča, in je tudi najmanjša in najneznatnejša uloga tako težka, da jo zmore le rntiniran umetnik. V^Iio temu je bila predstava za naše razmere sijaj-nejša nego smo pričakovali, dasi je zlasti iz ozirov na malo število skušenj naravno, da ao 8e opazile nekatere negotovosti. Čuditi se temu ni, saj so se morale nekatere uloge poveriti začetnikom. Priznati pa se mora, da je bila opera vestno študirana in skrbno pripravljena ter uprizorjena. Mej vsem osob-jem ae je najbolj odlikovala gospč. Še v čikova kot |ako nežna Selika, tako s pravilnim, čustvenim petjem kakor z nepresiljenim, plemenitim igranjem; zmagala je vao težave svoje partije z lahkoto in umetniško, tako da jo je občinstvo kar občudovalo, sosebno v četrtem dejanju, ko poje prelepi duett z Vaskom, in v Badnjem dejanju. Gospodična Ševči-kova naa je sinoči prepričala, da je umetnica. Gospa Inemannova je bila jako Ijubeznjiva kot Ines. Pela je povsem korektno in s svojo kolo-ratnro dosegla lep uspeli , le žal, da je za ensemble nje sicer jako prijetni glas prešibak Gosp P u r k r a b e k je bil uzoren Vaško de Gama; pel je kraano in s pristnim čustvom; kakor zvon je donel njegov čisti sveži glas, tudi igral je živo in srečno. G. No 11 i je pel Neluaka jako karakteristično; zadel je pravi značaj te uloge, jo pravilno igral ter a svojim prelepim glasom in tiuim, aituvaciji primernim nuanciranjem dosegel najpopolnejši uspeh. Taisto moramo reči o gosp. V a -S i č e k u , ki je vesten basist in izboren pevec ter igralec. Manjšo uloge so peli gdč. N i g r i n o v a ter goapodje S t a m c a r , Rus in K r o n o v i č. Gosp. Kronovič utegne postati izvrstna moč, vsaj u\ah ima jako prijeten in zveneč. Vrl je bil tudi zbor. Posamične negotovosti, ki pa nikakor niso bile tolike, da bi bile celotni uspeh količkaj oško-dile, ae morajo pač oprostiti, zlasti če ae pomisli, da ata bili za to oporo, ki je gotovo najtežja, kar 8e jih je doslej pri nas pelo, le dve orkestraln i skušnji. Največji uspeh so imeli drugo, četrto in peto dejanje in je bilo ploskanja v izobilju; gospč. Ševčikovi in g. Purkrabeku se je ploskalo tudi pri odprti sceni. Uprizorjena je bila opera jako skrbno in precizno, le žal, da je ladja nekoliko prevelika za naš oder. Kostumi so bili uprav senzacijonelni. Tako bogatih in krasnih oblek sploh še ni bilo videti v Ljubljani, zlasti pa je obujal občno pozornost kostum g. Ševčikove. Iz kratka: S sinočno predstavo je storila naša opera znamenit, korak k popolnosti. — („Matica SlovenBka") Odbor, voljen na zadnjem občnem zboru, se je takole konstituiral: Prof. Fran Leveč predsednik, vodja dr. Fran Lampe in župan Peter Grassell i podpredsednika, na novo pa je bil kot ključar izvoljen kanonik Sušnik. — (Izredni občni zbor „Ljubljanskoga Sokola") Naproieni smo opozoriti vse člane „So kola še jedenkrat na današnji izredni občni zbor društva. Ker se gre za jako važne stvari o voli t vi novega staroste in o preselitvi v „Narodni dom", od katerih ugodne rešitve je odvisen daljui razvoj prevažnoga sokolskega društva, je pričakovati, da bode tudi udeležba primerna veliki važnosti omenjenih dveh točk dnevnega reda. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) bode zborovalo dne 23. oktobra (d) G. uri zvečer. Ker so se morali opustiti društveni prostori v stari deželni bolnici, vršilo se bode zborovanje v prostorih g. A. Paichla, Stari trg štev. 2, II. nadstropje. — (Čitalnica ljubljanska) preselila se je danes v nove prostore v „ Narodnem domu", kar odbor s tem častitim društvenikom naznanja. Vhod v društvene prostore je v 1 nadstropji s Tržaške ceste. — (Fijakarska zadruga) je včeraj izvolila naidednji odbor: Predsednik g. Jos. T ur k ml., podpredsednik g. Ivan Marolt, odborniki gg. Matevž Oerne, Franjo J apel, Ivan Pukelstein, Jakob Trpine, Matevž Ravnih ar in Mihael J ager. — (Lokalna železnica Ljubljana Vrhnika.) Revizija projektovane proge normalnotirne lokalne železnice Ljubljana - Vrhuika je določena na dan 24. t. m. — (Glas iz občinstva.) S Poljanske ceste se nam piše: Ali je bilo res neobhodno potrebno, da se postavi prav na Cesarja Jožefa trg koliba za izveslne potrebe? Svoj čas se nam je obljubovalo, da pride na ta najlepši prostor v našem okraju gledališče, ko se je to izjalovilo, se nam je obetala pošta: Tudi te nismo dobili, namesto nje pa — kolibo menda zato, da se bo lepši videl lepi vodomet. Kakšen je Cesarja Jožefa trg v Zagrebu, kakšen pa pri nas. Prav nejevoljni smo, da se postavlja rečena koliba na našem trgu. Ko bi se bila vsaj potisnila v ozadje, tje k ledenici, a ne, tik ceste se zgradi. Vemo, da ta naš protest ne bo nič pomagal, a povedati vsaj hočemo, da s to novo napravo nismo zadovoljni. — (Policijske vesti.) Zid škofovske palače bil je pretečeno noč na strani, obrneni proti Ljubljanici, a črnilom namazan ter nanj s čopičem naslikan daleč vidni „pereat". Neznani storilci se zasledujejo. — Kleparju Kekerju na Dunajski cesti zmanjkovalo je že delj časa iz delavnice raznih stvarij, zlasti pa cinka, ploščevine itd. Predvčerajšnjim pa se je posrečilo zaslediti storilce; bili so to Kckerjevi kleparski vajenci Rudolf Anžič, Karol D OS tal in Josip Porenta, ki so ukradene stvari prodajali pri neki starinarna. Kolikor se jo dalo dognati, prodali so cinka za 130 goldinarjev. Vsi trije vajenci so bili aretovani iu zaradi hudodelstva tatvine izročeni deželnemu sodišču. — (Zdravstveno stanje ) V Podložu griža ponehuje m je samo še 9 otrok boluih. Na Črnem vrhu je še 10 bolnikov za legarjem. — (Državnozborska volitev na Goriškem ) Včeraj so volila mesta in trgi jednega poslanca v državni zbor namesto grofa Franca Coroninija, ki se je umaknil, a ni bil zopet kandidovan, ker „ni dovolj italijanski". Laška radikalna stranka je postavila kneza Hohenloha iz slovenskega Devina. Druga stranka jo postavila dr. Bujattija, posestnika v Hrumi. Za prvega HO delovali tudi vsi vladni stroji, v Gorici kar na vso silo. Ko je zadnja „Soča" prinesla proglas za B., so bili goriški la-liončiči vsi zbegani, kajti tega se niso nadejali; ker je tudi v Furlaniji pridobival B. čedalje več tal, nastala je za II resna nevarnost. Da, dohajali 80 celo glasovi, da B. dobi lepo večino. Tak strah je napotil v torek dr. Venutija in še štiri verne mu druge (vsaj jeden čifut seveda mora biti vmes!) da so šli v Brumo, kjer so pritiskali na B, da se jo odpovedal kandidaturi, Čaje se nekaj, da ao se mej seboj nekako „pogodili" za prihodnje volitve, da bo B. izvoljeu v mestih, H. pa v veleposestvu. Upamo, da so pili likof na medvedovo kožo! Ta novica je bila takoj priobčena v vseh laških listih. Volilci so bili seveda zbegani. Mnogi so na to volili H., zlasti v Furlaniji, ali pa n so šli na volišče. Slovencev se sicer niso prav nič več potrudili za to volitev, ali ostali so pri besedi, da vsaj izvolitev H. ne bo soglasna, na katero bi bil baje zelo ponosen. Dasi so bili nasprotniki gotovi zmage, vender niso nič zaupali, marveč napeli so vse sile in trosili silno veliko denarja. V Gorici so volilci Stare gore kar naravnost povedali, koliko so prejeli. Uradništvo se je obilno udeležilo volitve in volilo seveda H. Vseh volilcev je bilo 2488 ; volilo jih je pa 1406; od teh glasov jih je dobil 255 Bujatti, dasi se je odpovedal, a 1150 Hohenlohe. Bujatti bi bil lahko zmagal, ako se ne bi bil udal deputaciji iz Gorice, če tudi so delali za H. vsi možni stroji. V Gorici je bilo vse na nogah, ves magistrat je bil na delu. Prav zanimivih epizod smo doživeli! — Da bodo Slovenci vsejedno volili B., ni vedel ni kdo ; brzojavili so celo „Piccolu", da bodo glasovali za grofa Attemsa. Goriški Lahi in Nemci, nasprotniki H, niso prišli volit, ker niso vedeli, kaj početi, ko je B. odstopil. Nikdo jim tega ni povedal, kajti pošteni laški življi so povsem brez glave, brez vodstva. Zdaj imajo mesta in trgi novega poslanca, kmalu ga bodemo videli pri delu: v boju proti Slovencem, kajti to pričakujejo Lahi od njega. Posebno veliko zaupajo nanj, ker je prijatelj z naučni in ministrom Gautschem. * (Kodanj v Avstriji.) Ogerski ministerski predsednik B&nffy je kolosalno neveden človek. Razen madjarščine ne /.na nobenega jezika, a tudi sicer je siromak na duhu. Kako zna geografijo Evrope, kaže naslednja dogodbioa: V poslanske zbornice milenijskom odseku je jeden članov izrekel željo, naj bi se tudi na kraljevski palači o priliki milenijske razstave razobesila madjarska trobojnica, toliko bolj, ker je tuji konzulati ne razobešajo. Pri pogovoru o tem predlogu je rekel m kdo, da v Kodanju ne trpe, da bi se razobešale tuje zastave, na kar je ministerski predsednik B*utfy sarkastično rekel: Saj Kodanj je v Avstriji. Navzočniki so se kar spogle dali, ker doslej )e Kodanj še vedno na Danskem in vzlic BantTvju ne v Avstriji. * (Zanimiva obravnava) se je včeraj z vršila na Dunaju. Agent Gustav vitez C>.ynski je hipnotiziral monakovsko baronico Zfdouritz in jo pregovoril, da se je ž njim poročila. Ker mu ni bilo na resnični zvezi s poatarno baronico, je pregovoril nekega drugega agenta Wartlovskega, da je je prevzel vlogo protestantskega pastorja. Ta psevdo-pastor je res „poročil" zaslepljeno baronico s pustolovskim poljskim vitezom, kateri je pitem svojo „ženo" pošteno opeharil. VVartlovskega je sodišče obsodilo na osem mesecev v zapor. * (Evropske sužnje ) Ljubeška policija je te dni aretovala voditelja neke ženske kapele Onczaya. Ta človek je vodil po Nemškem kapelo, v kateri so bile zgolj deklice v atarosti od 13 do 17 let S temi dekleti je ravnal uprav živinski in je izkoriščal na najnearamnejši način. Če ae je katera pritožila, ali ga ni slušala, jo je privezal k steni, tako da je stala na prstih iu jo pretepal s pasjim bičem ali ščipal z razbeljenimi kleščami * (Štiri dni v kanalu) Pri neki tovarni blizu Plzna je kanal, po katerem se odtaka iz tovarne topla voda. V tem kanalu ao našli ljudje te dni 19letnega delavca. Nesrečnik si je z gorko vodo pral roke, pa padel v kanal in ležal notri štiri dni. Zdravniki upajo, da mladi mož okreva. * (Angleški žurnalisti) so sila veseli, ker je kraljica imenovala Sir Algernon Borthvvjcka članom gospodske zbornice. Borfhvvick je žurnalist. Začel je kot dopiaink londonske „Moming-Post", postal nje glavni urednik in naposled nje lastnik. Že prad leti mu je kraljica podelila baronstvo. * (Volapiikovsko razstavo) priredi zveza belgijskih volapiikovcev ta mesec v Kortrvku v zapadni Flandriji. Razstavile se bodo razue knjige, glasbene stvari in dopisi iz vsega sveta, vsa je seveda urejeno v volapiiku. 1 " ~—- 1 Slovenol ln Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 ---■ -___ rf^ Darila i Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Gosp. Ivan Sapla v Sturiji iz nabiralnika 2 gld. 50 kr.; kamniška ženska podružnica po blagajnici gospodični T. Janežičevi 37 gld. 30 kr. ; podružnica za Stičino, Višnjo goro, Šent Vid in Krko 100 gld. ; podružnici vipavska po g. blagajniku Silvestru 27 gld. ; podružnica v Žalcu iz nabiralnika 5. gld.; č. g. Viktor Steska, kapelan v Kočevju, 2 gld.; g. prof. M. Pleteršnik v Ljubljani 1 gld. ; gospodična Ludovika Košenini, učiteljica v Mokronogu, za prodauo cvetlico teo 1 gld ; g. Jos. Sanciu v Predloki 1 gld. 20 kr. ; č. g. Jos. Rozman, kapelan v Sp. Dravbergu, 12 gld., nabranih za velikovško šolo mej rodoljubi po ljudskem shodu v Slov. Gradcu; šišenska podružnica 280 gld. (mej temi je 100 gld. pokroviteljnine od g. Jakoba Matjana, poaeatnika v Zgornji Šiški, in 50 gld. kot drugi del podružnične pokroviteljnine). — Slava vrlim darovalcem, ki vkljub viharnim časom grade v Velikovcu z jednodušno darežljivost jo krasen dom veri in omiki ! To je naša zjedin jena Slovenija! — BI a gaj niš t v o družbe sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Luka S ve te c, c. kr. notar v Litiji, izročil je litijskim Slovenkam, ki nabirajo pokroviteljnino za družbo sv. Cirila in Metoda, dvajset kron, ker je prejel knjižico „Čuvajmo svoje prastarine", katero g. pisatelj razdeljuje zastonj s plemenito željo, da bi vsak, ki jo prejame, kaj daroval naši zlati družbi sv. Cirila in Metoda. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. D. Serajnik v Ptuju 5 kron, nabrane pri g. župniku Šattler ju na Ptujski gori za Velikovško šolo. — G. Anica Antončič 4 krone, nabrane v veseli družbi v Dolenji vasi pri Ribnici. — Gdčna. Al ha Zraunig iz Trbovelj 7 kron, nabrane pri veselici „Bralnega društva v Mokronogu.". Skupaj 16 kron. — Živeli rodoljubni darovalci iu darova I ke in njih nasledniki ! HL n j i & f* v jek o o t» — Nove muzikalije „Glasbene Matice". Letos je „Glasbena Matica" založila štiri zbore, kateri so iz mnogih ozirov interesantni, že zategadelj, ker nas seznanjajo z dvema novima komponistoma-diletantoma. Gosp. župnika Aljaža, znunega podpornika „Glasbene Matice" in unetega prijatelja glasbe, eo gore, mej katerimi živi — pač bolj goro nego zboru podložena prav staromodna pesem — navdušile, da jih opeva v prav lepem na doslej navadni način zloženem zboru z baritonovim soloi . Gospod Piruat se je s svojim zborom „Z loaf že v nekem koncertu „Glasbone Matico" občinstvu predstavil. Za tekst si je izbral Ijubeznjivo in po svoji preprostosti jako poetično narodno pesem. In posrečilo se mu je jako dobro, zadeti tudi v glasbi isti preprosti, ljubi z njivi ton. Prvi, v premen jeni obliki se ponavljajoči zborov del jo pristna ljudska poezija. Srednji del najprej ženski zbor, potem osmoglasen z za-tegnjenim kakor iz daljine prihajajočim zvonovim tonouj nad temo, zanima sosebno radi modulacije (maggiore in minore, potem tonovi načini v tercah), radi lepe polne harmonije in jako lepega zvoka. Po zlogu se ta del ne zlaga povsem z začetkom. Besedila pač ni smeti popolnoma žrtvovati lepoti zvoka in glasbe; radi glasbe tudi ne kaže kaj tako neznatnega, kakor tu „Oj lesketala ofcca ata itd." tolikrat ponoviti. To isto moti tudi na nekem mestu popolni utis jako lepega, v harmoničnem oziru prav intere-santurga, že na moderni način zloženega zbora istega skladatelja „ Pomlad in jesen" (posvečen kvartetu „Ilirija"), namreč nekako komično ponavljanje: Ko rod iz roda se rodi, rodi. Kako mora umetnik misliti o razmerju mej besedilom in glasbo, pa pri tem ceniti pesnika, to se vidi iz Foersterjeve BKitice". Lahko se zibajoče, tu in tam pretrgano osminsko gibanje vzdružujo jednotnost celote: popolnem zaključenih kitic ni. Vrh tega 86 ne ponavlja nič ne-važnega, kar je važno, povdarja glasba sama (je dragi doma, tisoč pozdravil mi zapoje ne glas, kjer ae povzdiguje do a in b) naravna, neprisiljena, raznovrstno pestra harmonija — iz kratka: to je delo, ki se vredno postavlja na stran istega skladatelja BLjubici*, pač najlepšemu biseru slovenskih zborovih kompozicij. R. Hoffmeister. Brzojavke. Dunaj 19. oktobra. Ministerski predsednik grof Badeni in finančni minister Bilinski sta se odpeljala v Budimpešto, da predložita cesarju nacrt vladnemu programu in finančni ekspoze. Zajedno bodeta stopila v zvezo z ogersko vlado in se ž njo domenila, kdaj naj se začno pogajanja mej Avstrijo iu Ogersko in v kateri vrsti naj se vrže. Dunaj 19. oktobra. Sekcijski šef v na-uČnem niinisterstvu dr. Rittner se je odpovedal službi in se danes poslovil od uradnikov. Praga 19. oktobra. Začenši s 1. janu-varjem izhajal bo tu nov uradni list v češkem jeziku, naslovljen „Pražske NovinyB. S tem ugodi vlada stari zahtevi vseh Čeških strank. Praga 19. oktobra. Po slovesni instalaciji nadvojvodinje Marije Anunciate za opa-tico ženskega plemiškega samostana je nadvojvoda Karol Ludovik obiskal narodopisno razstavo. Zagreb 19. oktobra. Načelnik naučnemu oddelku pri deželni vladi, dr. Kršnjavi, je podal ostavko. Berolin 19. oktobra. Sodišče je drž. poslanca 11 oni a radi žaljenja velečanstva obsodilo na desetmesečno ječo iu ga takoj pridržalo v zaporu. Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 242, dnč 19. oktobra 1895 Bratje Sokoli! Na današnji izredni občni zbor in istega prevažni vzpored opozarja a tem vse brate Sokole, vabeu jih k polno-številni udeležbi, sokolskim: Na zdar! odbcr. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domu Čega /.lravila, katero se d:'i tako nmogostransko porabiti, nego ..M .11 ovo IVaneinko žganje in hoI", ki je takisto bolesti nt Suj< če, ako ce namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišica iti žn ce krcpilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 'JO ki\ Po pogtncm povzetji pošilja, to zdravilo vsak dan lekar A. MOIjIj, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlaubcn 1». V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOhL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. «; (4-14; Poslano*) Na g, Janka Likarja, pod tirmo pcvskeg.t društva „Ljnliljana" skrpano, društvo vnovič kompromitujoče poslano neslane in trohnclc vsebine, kateii nihče ne veruje odgovarjamo sled če: Smešno, Ce ne predrzno je domnevanje, naj je početju i'i nehanjo stmtjakobskotrnovsko lanske podružnico odbora odvisno od Vase ali Vašega društva VOdnoati. NaB niti ne briga, Daljna trditev, daje ženski kvartet nastal v Vašem društvu, da ga jc Vaš pevovodja isvcžbnl, spomladi pa Vas pustil na cedilu, je napačna, neistinita, kakor tud ni res, uegn-li bujna domišljija, da hi liila katera izmej nas kila j trdila b Ljubljano" pri eventualno obstoječih pravilnih razmerah lie več nastopiti, Me smo bile pred ustanovitvijo ženskega zbora drugjo izvežbane, za kar smo dotičnim učiteljem vedno hvaležne. Na cedilu Vhb pač nikdar nismo pustile, s;ij letos fio niti jedr.ega javnega nastopa — razun pogreba — niste imeli. Kje ste videli cedilo t. č. česttedenski g. predsednik ? Sodelovale smo v istini pri društvu in sicer Ini-zplačno — Vi ste bili za vsak nastop plačani, — dokler ni dmltVO treh odbornikov, mej njimi dveh najvažnejših fiiukrijmiarjev! predsednika in tajnika Isgubilo, Valed teh lMZtner smo se v smislu določila Š 10 društvenih pravil, ki se glasi: ,,Iz društva izstopi, kdor svoj izstop odbora naznani" pismeno odpovedale. Nismo li pravilno postopale V Ali je morda Vnše postopanje pravilno, ko prezirajoč določbo § 20. društvenih pravil, ki slove: ..Predsednik podpisuje h tajnikom vred vsa pisma, ki jih razpošilja društvo" , nekako sijajno sami podpisujete taka društvena pisma?? l/.vestno ne poznate društvenih pravil, zato ste predsedniki Brrr' Apropos. Se o doslednosti. Dokazovanje: , Ljubljana je doslej še vselej sodelovala pri itd." — ,ostala je „L uhlianu" dosledna in se je odpovedala" — zaradi ženskega kvarteta seveda, kar pa nič ne de — ,,sodelovanju", udružuje v sebi gorostasno doslednost Čestitamo! Slavica Bitenc. Minka Novak. Antonija Pavlic. Minka Košir. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (Uitil) siov. 7. Deželno gledališče v JIJdlH. Dr. pr.667. V nedeljo, dii*- JiO. oktobra lsj».'». V drugič: Siroti. Igrokas v 4 dejanjih in 8 podobah. Spisala d' F.nno;y in Cortnonii 1'oslovenil #*^. It /iser g. Hudulf lneman. Prva podoba: Rop sirote He-iriotto. Drug.« podoba: Rešitev Henrletto. Tretja podoba: Tajnost grofinje Dijane, (''etrta podohn: Lujiza v nesreči. Peti podoba: Aretovan]e Henrlotte. Šesta podoba: Rešitev lz Ječe. Sedma podoba: Henrlotta najde sestro. Osma podoba: Mati In hči se najdeta. Blagajna se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob 1 SK, uri. Konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr, pešpolka št '27, Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja pn dstnva bo v torek dne 22. oktobra t. I. Iz uradnica tista. Ir.vrftiluc tlll ftttaelcUllvHe ilr»f.t»f»: Vinko Pa-da rja 00 dr. Maksu \Vurbacliu zdrnžhnnu polovica posestva štev. 686« v Malem vrhu, (v novic) dne 31. oktobra v Ljubljani. Marije .1 a k Set i č zomljiftče v Gornjem Zouvmu. cenjeno l&lfi g!d., dne. 21. okt bra in 22. novembra v Ilirski lhstrici. Franca G a š p a r i č a posestvo v Premo, cenjeno 12-1:1 gld., dnč 81, oktobia in 21. uovemra v Ilirski lhstrici. Jurjn Simon i ča posestvo v Holdrežu, cenjeno 1177 gld., du6 98, oktobri in 88, novembra v Metliki. Jožefu in Marije K rani and posestvo v I.ienteldii, cenjeno UMI ghl. in 142 gld, dne 2.J. oktobra in 27. novembru v Kočevju Janeza Ivane tiču. zemljišča v Metliki, cenjena 1046 ghl , dne 21. oktobra in 27. novembra v Metliki. * Nikolo K os te I ca posestvo v VidoSicah, cenjeno I.'!27 ghl., dne 85, oktobra (v drugič) v Metliki. Josipa S t e m h e r g e rj a posestvo v Vrbovem, cenjeno II.'JO gld., dnč- 85. oktobra (ponovljeno) v Ilirski Bistrici. V zapuščino ml. Marijo Vidmar spadajoče posestvo v Kovku, cenjeno 800 gld , dnč 2.>. oktobra in 2H. novembra v Vipavi. Janeza P raz u i k D posestvo v HaSici, cenjeno 00 ghl , dne Si"), oktobra In 80. novembra v Velikih Lalioah. Umrli so v Ijjuhljanl: IG. oktobra': Jožefa Košir, posostuikova ženn, 11 let, Krojaško uli o št. 4, — Ana Kolbič, gostija, 70 let, Flori-janske ulice Št 14 18. uktolna: He ena Dinter, sobnega slikarja žena, 40 let, Klorijausko ulico št 0. V deželni bolnici: 18. oktobra: Marija Jenko, krojačeva vdova, 27 let. V hiralnici: IG, oktobra: Mar D M Torhljcn, goslijn, 4fi let. — Katra Strupiiikar, teaarjeva vdova, 58 let. 18. ut kobra: Frnnc, Kcm, posestnik, 40 let, V ot ros k l bolnici; 15, oktobra: Leopold Jaran, delavčev sin, Tujci. IS. oktobra. Pri -M I o iiii: (Jeiringer, Kleinbergcr, Engelberc, Pollak, Letim, Sp'gles z Dunaja; — Miiller is G orlice; — \Vovk iz Potican: — Gtizelj iz Novegamcsta; — Finger iz Plznja; — Ileilbronner is Monakovega; — Wirl, Leden r, Santi iz Tista; — Saniek iz Brna; — Lipold iz Žavoaj — F.ckert iz Stavraj — Bergant iz Bosne; — Si herl i/. Logatca; — Sicherl is Opatije; — Marghcri iz Novegamesta; — Rive pl. \Vesti-n iz Celovca; — Kraut iz Lukovice; — Ogoreutz iz Novegamesta. Pri Mttliel: Zinaucr, pl. \Vcittenliilh-r, Supančič, Vdlk, Stuhtick, Konigstein, Geich, Sochatzij. Suppančič z Dunaja; — Stcinharter iz Monakovega; - Prem rov iz Trsta; — itot/.el iz Prevovkovja; — Kohler iz Z»y-IJgroza. Pri avvstrl j sitem ccHarjn : Ccrar iz Glogovicc; — Ž-an iz Begunj, Pri uitviirskfiii il%orn : Sigmund iz Srednje va m; — Molaro iz Vidma; — Pcz iz Kovlcrjev; — Toitl iz Gradca; — Kump iz Ilihnova; — Wriessnigg iz St. Petra. Mcteorologično poročilo. Srednja včerajšnja temperatura 41' norma'oin. pod X^uLna.3o35:a, borssa dne* 19. oktobra 1895. Skupni državni dolg v notah..... 100 gld 30 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 100 „ tif> „ Avstrijska zlata renta....... 181 , 46 r Avstrijska kronska renta 4°'0..... 101 t 20 , Ogerska zlata renta 4°0....... 120 „ '.to Ogerska kronska i\nta 4"/0 ..... 98 , i'0 f Avstro-ogerske bančne delnice .... 1060 „ — „ Kreditne delnice......... 400 . «0 f London vista........... l'.'O , 10 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 58 „ 88'/i „ 20 mark............ 11 , 7lj , 20 frankov........... i> „ 52«/i „ Italijanski bankovci........ 46 „ 05 , C. kr. cekini........... 5 , G9 3 Dne 18. oktobra 1895. i°0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 145» gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 196 „ — , Dunava reg. srečke 5° 0 po 100 gld. . . 181 „ — , Ženili, obč avstr. 4,'8°0 zlati zast. listi . 120 „ .r>0 n Kreditne srečke po 100 gld...... 200 , 50 „ Ljubljanske srečke......... 22 t 60 , Rudolfove srečke po 10 gld...... 88 „ 86 . Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 176 „ 25 , Trauiway-društ. velj. 170 gld. a. v. . , . 590 B — , Papirnati rubelj......... 1 , 29*/4 m Jjfl JP ca Z -s > 1 3 2^ s : ca a E Cui -a N O O > PRI KATARU sapnih organov, kašlji, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na • LAVNO fiKLAD I C T B .... ki : (11.) rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (15—S) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomiiujoči učinek, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznana kot jako dobro zdravilo. imTifin»Tiiirriw—f l>r. Friderika I,* n^t« l-u Brezov balzaui. Žo sam rastlinski sok, katovi teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka tnan kot Dajisvratnajte lepotilo; ako so pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadubi pa Čudovit učinek. Ako he namata zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, loiijn ne /«• ti t' it - j ilu. ii»'-inntni' limkiiK* o«l polti. Ki poMtii :*■ iotl«-KH i'iuu* ii«ii* iu nettstsk Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in ko-z:Wo piko ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost iti čvrstost; odstrani kuj naglo poge, žoILavost, ogeice, nosno rudečico, zajedce in drugo ncsnužnosti nn polti. — Cena vrču z navodom vred Kl«l. !..%«»• Dr. ir. Fran Tekavčič advokat. Več miz iu stolov za gostilno, kakor (ni5) tudi jedno štedilno ognjišče (2) se po ugodni ceni takoj proda. ~^MF Več se i/.ve T gostilni n» 1'otjiuiNkeiii lryu it. B. Priden mesarsk učenec .se takoj vzprejme pri (1860—8) IS. I'nlui v Laškem trgu. Posfrojno olje j ubranjnje, da usn\v »so - t> ■< • i in n«- Niii<»liirl in o«l-I -«i. i* u j ii j«- pleamobo in niiioIo, tako da postane staro i usnje tilko, kakor bi bilo novot če din.-ačo ni pokvarjeno od sobica in Skr.dljivili obnjek. — Tudi se proizvaja mast za kopita in vozove. Onu pusici ali steklenici 10, 20, JO ;n HO Ki-. Preprodajah eui so daje popust. — V zul<»i;i pri 14. U .-Kri--j u v s. j »sit;; n ji i. — Cenik naj ;>e eahteva od tovarne T. BS^TdlSZ-a (H48-5) v Št. Valentinu pri Steyru, Nižja Avstrija. C- In lrr. 3. dragonski polk kr.-\lj Altrecht Backi. Spričevalo. t>d Vas proizvajana in polku v presku-Snjo isročena ređilna mast za usnje se je v imenovano svrho izročila poveljnšt\a .'i. eskadrona in je isto, potem ko se je Vafia redilna nrist uporabljala skozi 6 tednov za mazanje čevelj in za omafičenje jermenja, o tem sledeče poročalo; NJedankratno mazanje škornjev s svinjsko mastjo stane primeroma 1 krajcar, dočim stane redibia mast samo kr. Oma&čenjc b svinjskim saloni napravlja usnje za malo časa mehko in jako raztegljivo. Jako da mraz in mokrota lahko pi-esta fckozi; imenovana redilna mast provzvoča, da postane usnje sicer mehkn, ne pa tudi rattegljiY0, vslcd česar se ohranjuje udira'ijo mokrote. Jermcnje, če se maže a to mastjo, postane jako mehko, ne da bi se raitegovalo, Kadar se ma-žejo Skoinji in kadar se čisti jermenje, dati jo na vsak iiiiein prednost redllnl masti za usnje pred vnemi drugimi do Horiaj navadnimi ercdstvl, D ijo javljam, da je Vaia redilna mast. z ukazom polkovnijskoga poveljstva št. 2 z dne 8. jan. LS7H vsem oddelkom polka priporo&evana v s v.-ho konserriranja Škornjev in jermenja. Pa »e ralia N'ase Ziir.'s izlioriie reililn • masti kar najbolj mngoće razširi v c in kr. VOjiki, \a\\i na Nas« ihiticii'i sahtevo ispostavljam i« spriflevafo, Enus, dnč. I 1. jaimvarja 1878. li.i*i«*^-linmmor I. r., polkovnik, (sedaj c. kr. drž. vojni minister). ijs%VWW<3,W^«',V t&y WW\S t < It 3 j in v. najnovejša univerzalna Iznajdba napovedujočih mer in iz-polnujočih krojev (s knjigo) Jedina za krojaško obrt In najzanesljivejša pri norma??\h u nenormalnih telesih. Z mojimi stroji, ki so na prvi pogled razumljivi, izvršujejo so mere in kroji za vsako velikost, Siro-kost in spol, Kar napovedujejo napovedujočo mere, k*iiji ispolnnjejo, vsled česar se prihrani blago, trud in čas. Temelj ki'oju in /delovanju so sbke v knjigi, v kuteii bo Bazna m ov -,e mere vs.di delov telesa. Ako delafi po mojom si iten il, prilagajo se obleke najlepšo Vsprejmera di urni ko s prlmevao kavo?Jo sa Avstro-Ogarsk >. Prodajem Inozoiuake pra-VlOO. Kdor 2eli pogaj iti zato, Oglcsl naj ho pra- vooasno. Cenik s slikanu pošiljam brezplačno na o^lcd. S spoltovanjem IVI ii'tim Poveraj (1803—2) v Gorici nti Travnikn, 10 I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeb Ljubljana €r. FLUX B:-;išt.6 nujno: hisiiii: V HI pri j.roMlIIt kiilmrl« k l |ci dvojici lii-oz otrok; otroško varuhinj« večje otroke; »«'<"• kulturi« 7.a večje gostilne sa tukaj in god? - urjiNi-iiii»ki liiiliarl«>l za Gorico\ \vt pri-proMtlb hlapcev za delo v hlevu. - Lepo mlado riuful.itrico z letnimi spričevali, ki je dobra v računstvu m hitra v postrežbi, najbolje priporoča. (1868) Prodajalka fcbans v prodaji mešanega blaga, vzprejme se takoj v prodajalnico blizu Ljubljane. (1812—8) Kje? pove upravntStvo „Slovenskoga Naroda". Iščem izvežbanega solicitatorja slovenskega in nemikega jezika v govoru in pia vi ter Gabelabergerjeve stenografije. Dr, < oi*iV*Ki odvetnik v Gornji Radgoni. (1817—9) ! Fran Stare r, ••»•?•>: *» * *' s** ♦ * : : o i ♦ ♦ i ♦ i ♦ 4 S S J sobni slikar * v Ljiibljani, na Bregu št. 20 t priporoča ie »lavnemu p n. občinstvu v izvrševanje ^ v . 11 v dekoracljsko in slikarsko obrt »padajočih dej * z zagotovilom uknsuo modernega dela proti zmerni * ceni. (647—27) * Ker s. m pa večkrat odsoten zaradi dela, so * stranke najul adneje naproleno, naj v slučaju potrebe o omenjena dela naročajo pii meni pismenim potom. Urarski pomočnik dobi stalno službo pri .T. Potcriiobii, urarju uit Hlodu, Gorenjsko. (13-11 — 2) C. \i glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda \r»l.fcfc-^-aa*a'* od 1. olctoTora. 1885. -p), i:? ome&jtui prllujat i( lu odhajalul out omhjisl io , jr-z£j- J*io uiobnt Tlak t Trbla, Pontalel, Beljak, Ov- io reo, ¥r»naaD*foata, lijubno, «:•» fciolatlial v Autiee, Iiohl, (Inuii-1 -i , S ilne ,-rr ', ;h->r, Uat, Budejavlca, 1'lier.J, Marijina y»re, Ileli, Karlovi, ram, ff..;uo,-« vare, Pragu, lilptko, Dunaj vli Amiteiteu. tIR r. u.-4 IO nu/j »l:«.'r.i) motani vlak v KoootJ«, Noro metlo. Ob T. MTl /O SIIH. - K. I naobai »lak T Trbla, Poutabol, Kolja«, O« lovnn, Vranaouafeata, UJubnu, Dui.aJ, oai Sslatli&l v Solnograd, Dunaj ▼I a Auutettan. Ob l'J uri BS min. i-«,i».°u..'n. metani vlak t Muro tuetto, Kočevja. •Je I/. m*-4 .C« min. <*oimJurtM)i oaabui vlak v Trbla, Pontabal, lluljak, OalOvoo, Ljubno, Bolittial, Dunaj. ■ it i uri fitjiolmin* oaohul vlak r Trbli, Beljak , Celoveo, Ljubno, č'oa HoUiriul v . Lana - Gaatelo, /oli ua jeaoru, luootoit, H.i-tctio, Ourlh, Uouevo, Parla, Stovr, Lilno, Umuiulen, Taohl , Buda-Jerico, l\ •.;,, Marijinih varov, B-Kioj'-vic, SoJaotfntđt. Llr.ca, Stoyra, Umcndom, bohla, Aui< ■•M, l.;in im l.\lj»ci, Bpljjia, L"r«l. .' otshnl ■■' l. a DiuiaJa v.. AniRtettou, Uy«kem Praga, Krauoovlb va:ov, Koclorih varov, llolia, Marijinih Ti-ov, PlznJ^, l u j iu Ij ah in praanikib. T. s. rt m ' '■ Učenca kateri je prvi razred srednje sole ali vsaj ljudsko Solo z dobrim vspehom dovrSil, vzprejme Avj>uNt Kun«-, trgovec z mešanim blagom v < rnoiitl|u. (1340—3) Moja pralnica za slamnike in klobuke iz klobučine nahaja se na Resljevi cesti št. 16 v pritličji. (1171—ti) G. Bi-illi. r i Večjo množino istrijanskih brinjevic (brinja) ima na. predaj (1356—1) •J<*riie,j Sarilo-srha Ho|ier. J. Kunčič piiporoča p. n občinstvu svojo izdelovaloico soda-vodc Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 (tPri avstrijskem cesarju") /. opoimijo, da rabi vodu iz mostnega vodovoda, a v svoji fllljstli v LescaH rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Bledu. (117-28) Zaman ja naročila izvrne se točna. VISKI'JTIVIOI^ •» priporoča po nizki ceni »Narodna Tiskarna" v Ljubljani. St 30 31 G. (1818—9) mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabdra, ki bode 1890. Iefa, naznanja ni magistrat ljubljanski mIhiIhćo: 1. ) Vsi tu prebivajoči mladeniči, ki so bili rojeni IS74 in IS7.">. Iel», ae morajo zglaaiti v za pisanje tekom meseca novembra letos V 4>eaN|p4'4lilll ItlOMl II4*£1* tU H^J i Si V111 ti. 2. ) Mladeničem, Iti nimajo v f.juliijaul (loiliovlilsjitva« je s teboj prinesti dokasila o sti«r<»*«li in |»riMt<»|ii4>.*tli, 3. ) Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče .smejo zglasiti Niari.šl. varnlii ali j-.n.i,; so-, uci. 1) Oni, ki si mislijo izprositi k 1> 1 eiti J j« in- |»roMii|e. V takem slučaji je moč istočasno zglasiti in dokazati tudi pravico do kake v §§. 31., 32., 33. in 84. voj. zakona omenjenih ugodnostij. 6. ) Zglasiti se morajo tudi sinovi vojaakih oseb, bivajočih v dejanski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (mornarice) in so še stavodolžni. 7. ) Ii4l4ir xaneiu»ri 4luli.noNl )(\ v in sploh iz vojnega Bakona i/.vir.ijoče dolžnoetij se na more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta posiv ali pa zn dolžnosti, iavirajuče iz vojnega zakona Stavljenec, kateri opusti predpisano zglasitev, čeravno mu te ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka po §. 35. vojnega zakona in zapade globi od 5 do 1U0 gld., eventuvalno laporu od 1 do 20 dnij. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 3. dan oktobra 1895. Fr. Čuden, Ljubljana, Mestni trg. Jedino zastopstvo za Kranjsko NV4'tovii4»z nane tovarne za "bicikle Ivan P u c h in drugovi v Cradci kakor tudi orožne tovarne za "bicikle ,,Steyer1' iu veil drnsih snanlfa tovnrn. — V kuIok! se tiuhivajo tudi vn«* pr:iililin«> sta kolesih kakor; Mvetllltea nvouol, sjciiiii, /..u<*nt> no »iko itd. itd. VSe v*' itttf■■l>.Jllt eeunli. (712-25) ijaaj Oentlcl mi rfts5i»olnirfin|Oa 'W Pristnost zia.jgim.der^.a, I jBMj Cenik vin vipavske in istrske vinarske zadruge. V skladišču v Šiški št 9 nad 56 litrov: hektoliter Vipavsko staro .... po gld. '22*--94*50 ■ novo . . . . n „ s2*--24'— Vipavbki rizling . . . „ n 30'— cviček......—• — Vipavska sipa.....„ „ 35"— , kraljevina . „ n —'— Istrsko vino kakor dosle:, izvzemši teran sturi, doalej po gld. IG'—, seda: po gld. 17-—. V pivnici (na drobno) na Bregu it. I: liter Vipavsko staro........po 40 kr. • novo........„ 36-40 „ Vipavski rizling.......„ -iH n Vipavska sipa.........»48 „ Vipavski cviček ........„ — „ Vipavska kraljevina ..... B — „ Vipavski Vrhpoljcc, buteljka „70 „ Istrsko vino kakor doslej. (194-17) Zadrugi rarpjillja'.i tudi vina neposredno. Pristnost zajamčena I Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme. (298 3fj) čT. (3assermanti v Ljub/jam) Selenburgove ulice št 4 se priporoča slar. občimtnt za izdelovanje civilnih Obleti po najnovejši fagoni in naj/joro/jnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na .skladišča. — (hj. uradnikom se priporoča za izdelovanje rsa/sorrstni/i ttn ijovtn ter preskrbuje vse zraven spatlajoče predmete, kakor sablje, meče, klobuke za parado itd. Poverjeni zalagate!} c. kr. uniformske blagajnice drž, želeleznic uradnikov. Razglas. Tem potom se slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da se je zgradba proge nove okrajne ceste Dol. Logatec-Rovte do okrajne meje idrijske, razen nekaterih prometu neoviinjh malenkosti], ravnokar dovršila ter sc je včeraj komisijonclno ogledala in tako Oddala javnemu prometu. Okrajni cestni odbor logaški na Rakeku dne 18. oktobra 1085. (1881) S< Imnlktli . načelnik. Naznanilo. Čevljarska zadruga naznanja v imenu vaeh čevljarskih obrtnikov čestitim naročnikom, da smo zaradi 30—80 % zvišanja cen usnju tudi mi primorani svoje izdelke obutev najmanj 10 — 20 «',0 zvišati. Ker je razvidno, da smo kolikor je bilo moti le malo podražili svoje izdelke proti zvišanju cen usnja, blagovolijo naj p. n. naročniki ta ukrep čev-Ijarske zadrugo uvaževati. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1895. Načelstvo čevljarske zadruge. od 1 do 2 veder nove vezave, potem 5 do 10 in 12 veder stare vezave, kakor tudi sodi zaloge vina od 30 do 50 hektolitrov, vsi v dobrem stanu, sto na prodaj pn (i3«o— i) J. Buggenig-u, sodarju Erjavčeva cesta v Ljubljani Najboljše vošči »o sveta ? Fernolendt voščilo za čevlje. Ces. kralj. privileg. tovarna utem. I. 1832 na Dunaj i To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje iiNii|e I rpežiio. ■ . Povsod v zalogi. ===== (.'M2; Zaradi puuttr«-jun) nuj n« pazi natanko na maj« luie St. Fernolendt. Postni paketi, katerih vsehina (1 kilo voščila) je »»r-tirana, pošiljajo ne za puskiišnja poštnine prosto po 1 gld. 80 kr na vsako postno postajo. jPsrodia »o (i327—3) več vozov gnoja if£ V Gruberjevih ulic>h mt. 1. ^ A * A .S • «. <ŠPri brzojavnih naročilih « titf«-»j vence trakove zadošča zarad kratkosti naslov: ^Benedikt, Ljubljana. L-EICHTLOS LICHER CACAO -. • Au^nicViri • 1K° ^OOTASSEN Nfihrb flff • Pri podiranju stare .deželne bolnice in Krejči-jeve hiše v Gledaliških ulicah se po ceni prodajajo: okna, vrata, ostrešje, nadalje kamniti tlak, strešna opeka, zidna opeka in drugo stavbeno gradivo. Vpraša naj se pri Ki lipu Sopion b-ii ■i it St i m h M cectl. (1852—SJ Pristno Brnsko sukneno blago za jesen in zimo 1895. 4» S ~ - E >• Jm Kupon B>IO tn »lolur. 7.n i «1. I.HO iz tloltrt' popolno iililrko /:» K«»-lu;l. *'* — '•'•«' spod.' (hiiUii jo. Iiln« i-1. 7.7.» i« It,., js, i i Z — telovnik) h t itiM" Mitinott, l»liig<> x>« nii Uh i «> in lilitvr i/. gredašane iu tnlsie v naj« lepSi i/.!iori meter od št M Ur. navzgor in vse drugo blitvo poSilja po povzetju kot poštena m solidna najbolj« BUtna tovarniška salogs suknen-ga blaga Siegel-lmhof v Brnu. Vzorci zastonj in frankovano — Jamči so za to, da pošiljatev odgovarja vzorcem. > it n> -■■!•> : Slavno p n občinstvo SŠ Slasti opozarja, đa JS sukneno blago, će. se po pratili ttM IrSlih ilt Oftiattl l»re/ | > t ► «11*« t >.l t«» vsled Ssssbnfl odjemnike t h oskodujočega sl-pandtega nkrojaikega popusta". (lil*>—IS) mmmmMmmmamBamvsr' —j* urar <«~ V I * j ii 1> 1 j a in i , ]>I es tn i 1 priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih švicarskih ur. ■ uhanov, zlatnine in srebrnine« Zaradi veliko nesreče potresa ni sedaj nobene kupčije, torej protitn, kdor misli uro kupiti, naj io koj sedaj naroči ali kupi. V ceniku post a v lje ne ceno so zdaj za 10 „ snlžane - Priporočam BO z vsein spoštovanjem Fr. Čuden. (540—99) urar v Ljubljani. j&tV" Ceniki se dobivajo zastonj ln se tudi po posti pošiljajo Ion. Fascliino-a 4m Poljanski .isip Bi. št. N Reich ova hisa priporoča svojo bogato zalogo štedilnih ognjišč na j pri proKlt')Nilt. kakor tudi nuj II ne j-sili. s lolto msdjo ali mesingom montiranih za obklado s pšenicami ali kablami. Topravranja hitro in po ceni. ysF" Vnanja naroČila se najhitreje (840—9(0 iz vršni ojo. Jj šsrPrva žebljarska zadruga-U $ *| v Kropi na Gorenjskem W JJ ponuja vacin p. n. gg. trgovcem, podjetnikom, obrtnikom iz £L ,ŽJ najboljšega železa solidno izdelane +j Žeblje« verige in drugo raznovrstno rt železnino, posebno za stavbe H> |lo nujni*!i cen!« (598—8) {T Ceniki na zahtevo poštnine prosto in zastonj. iT 9 Fran Stupica trgovec z železnino, kovinami, moko ter špecerijskim blagom 2| v LLJuulJaui, Bia Marije Veresije cesti fct. I I m a jesensko in zimsko sezono! tainajsm moaeinin uoduov za dame, dekleta in otroke, Največjo izber tvoril iz klolmčine, trakov, peres, haržunov in plišov v vsfli barvah priporoča po najnižjih cenah (l.'}24—3) z velespoStovanjena Karo! Recknagel. priporoča v nakup rasno strojarsko in usnjarsko orodje 1065—9) ^ Fran Paneckovega sina ^ kakor tudi m nagrobne križe, ..... S vlite kotle, cement, traverze v in železniške šine. Lepo in ceneno! Važno za gospodarstvo, tehniko in industrijo! Amerikanska patentna jeklena veriga nezvarjena T»BH iz tvornice Goeppinger & Co., Bela peč, Gorenjsko. Unzerreissbar. X>»**Mln«»wtl nasproti zvarjeni verigi: 1.) 2l/tkrat večja lotuoporna trdnost. 2.) /.manjšanje težo. .'i.) Absolutna varnost. — Izdelujejo no vsako vrsto dolgih verig po meri: verigo za krave, konje, pse, za ojesa, prsne vorigo itd. od 18 do 65 MM debelosti. SaHioprodaju x» BiraiBl^Uo: ERNEST HAIVIMERSGHIV1IDT Ljubljana, Križevniški trg. (1169—71 3 Kavarna I. Lekan („Pri Virantu") rx£X Sv. Ta-lcoloa. trg-u. nI Podpisanec se priporočam si. občin-W stvu /a obilen obisk mojo kavarne ter zagot:i\Ijam dobre pijače ter točno postrežbo. z volcspoStovmijem I vini L.«»limi, (96 kavarnar. ćTrs 's isis cs (s-rsrsfs iste1 's.iii »y s ananasi ■«■■)■■ j**r Ljubljana, Židovsko ulico št. 4. Velika zaloga obuval ") lastnega Izdelka za dame, gospodo in otroke jo vedno na Isoero. VsjilterinS naročila isvriujejo b« točno in po ni/k i ceni. V ho mere ho shranjujejo in /.Hznaiuemijejo. Pri zunanjih naročilih blMgOVOli naj se vzorec VpOSlatt. Restavracija „Pri Zvezdi" i j Vel cesarja Josipa try. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače m skupno obedovanje, (103) F. Feilinc, restavratčr. ra j± .ja.*a ^a < Uran & Večaj ► A Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice st. 3 ^ tjjj priporočata p. n. čait. občinstvo svojo p ^ Vol ko zalogo vsakovrstnih ^ 4 pečij in glinastih snovij t ^ kakor tudi ^ ^ štedilnikov £ ^ in v N»-h v. to ••.■■Lo sp;idajočih del po niskih cenah. (K)" •A -Ic3,- n IVI ehanik a(m) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani pi'poroču si- p. n. občinstvu za izvrša-v uije vseh v njegovo *troko spadajocih { del in popravkov, kakor Mivitluili mi rop'v, volooipedov i. t. d. po najnižjih conah. Vnanja naročil* mc točno izvršujejo. L l Z najraznovrstnejšimi, štirikrat na dan svežimi, ukusnimi, 5 zdravimi in slastnimi, v I slaščičarski in pekovski obrt spadajočinii izdelki postreza točno tvrdka Jakob Salaasxife Klari ti-fr «t. 91. ( solidno narejen No zamenjajte • mojih kot sajt) l,ši znanih modrOCSV z onimi, | I kot j h n pr. tukajšnji tui/.arji nspopotnottia | «. izvršene p nnjajo. Žiuiiiic** od l do gld.; ♦ divani, otomani, garniture in vsa tapetniška [ (100 dela po najnižji ceni. ♦ Tapetniška kupčija g ♦ ! ♦ ; j.'zor Alojzij Erjavec x zor? \ (U6) čevljarski mojster & 0«^0«-»«.«*^ia^4iKAr .a ^ [aboruo ^ S sl p> o I »I iz kopan* ga, kamenja (apnenika), ^ izvrHtno izžgano, ima vedno iw 4i ^ prodaj in v vsaki množini po obi-^ (108j č.njnili cenah ^ I Andrej Mauer | ^ posest, apnenice v Ztgorji pri Savi. 41 HENRIK KENĐA v Ljubljani. Na/bogutejša zaloga za šivilje. (K D j st. *.rv>e «v i^nnH' 4-*>i n«rv>a # ■»fin* I izvrstnih Jermenov za stroje \ J- po najnižjih cen h, ravno tako # j jermena za Šivati in vezati. \ * ii^T" Kovćeki ,,en grosa" ag. trgovcom •> J \Q najnitjih tovarniških oenab. f * ♦e*e*e»«*eeeSe*».«)**>»o»*te > G. Tonnies v Liuhiarn. Tovarna za stroje, železo ln kovlno-llvnlca. !c kot i'DH.'hniigv: vso vrsto strojev za lesoreznloe ln iago. (Hl') 1'mv/niu« MIQ iinprHvi; in oikrl.njn |»f.r' lepo i-«•«•«!i |<»: vzprejemsts vsakovrstna presriojala, BVilliat»j robe.:- in tra-ko;o za pritiij«* ih pobsiri an j«-. k:i-k«>3o8j}ooSJJooS))po|SJoS Zajamčeno pristni kranjski lit.T po gld. li'0 in f jen. edenovec * lit«r po gld. 1.—, ki ga pi ipor. č . jo zdrav-'< ni U i, pri I i (j ■m Oroslav Dolencu trgovina z vočćemno In medom I. i ul>l juiiit, šivalnih strojevr. Tu so tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor ftl a iit«»r.i'/.ii !<•<>, mla( iluUc i. t. d. Ceniki zastonj in poitnlne prosto. h Anton Presker I v Ljubljani IIit Sv Petra oeatl *tev. lo| ! priporoča svojo veliko zalogo gotovih ^< I ^ oblek za gospodo ln dečke, Joplo \ i C*>) sa gospe, plaičev za gospe, ne- % i premočljlvih havelokov Itd. t/ Obleke po meri so po najnovejših .* nzurcih in po najnižjih cenah solidno iu ^) najhitreje izg dovljajo (l. 18)^; 10 OX Fran Burger, mizar v jjLiJn1»lJaiil9 Sv. Petra cesta št. *f se priporoča čč. občinstva za naročila v izvrSevanje najna-vadnejih in najfinejih pohištvenih iu stavbinskih, v mizarsko stroko spadajocih del. Tudi imam v zalogi već pohlitva in izdelujem najlepfie lesene strope ln stene (lamberlje). Delo solidno in po nizki ceni. Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročila izvršujem ali po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po vneli slogih. —34) •««oe m m P« N G) ti P o hA a s) O Nrnfen rm (o^pudr hnl flif.ni, url clk i pr»», liroi c tvr.tnlk •», brni inanlnt, »7 TTil, i komad i><> |ti ni ili-il. «• T 4 Trlikohtknknr ctfiiriij I kmiiHtl i .. k!■ I 1'—tlo 1 40 0 komad. .. „ 6*76 „ 7-75 N|mkIii|«» IiIiii *> tuli" vil k«.s|>«mIi> rt I il.. vimtij 1 kom. pa »id. — so as i 40 kom, . „ 4-fio „ 7 no 12 o vri. I111 ho » ulil. 1'HO ilu tfld. 3-20. lit iinriiv infiiiM4>| I ifld 3 30 do 4'60. IU ho mi« \ prudif 1 j u 1 k u v. 1 «1.1.3 U5 dO 5- 9 O -o 3 < h 5 £. o o Prostovoljna dražba pohištva in kuhinjske oprave bode Za brezhiben kroj m najsulidnejšo postrežbo jamči tvrdka C. J. Hamann v Ljubljani zalagatelj perila več c. kr. časlnifikih uniformovalisč, in uni-tormovanja v na&i c. m kr. vojni mornarici. v ponedeljek 21. oktobra t. I. od 9 do 12. ure dopoludne in od 3 do 6 ure popoludne (1339 -2) na Reslj evi cesti št. 1, II. nadstr. Vozni listki t Sev. Ameriko | C.ti;t ;» pri nizozemsko-ameriški • parobrodni družbi. ) I Kolowratring 9 IV VVevriugergaase T DUNAJ, j Vsak tltm ofl/trtirti z J)nnti)(tm ^ >j 1 *. v j i ► r- I I i I It 7,IINto|^|. I a. Občeznana hiša s strojarijo in prodajalnico za usnje poleg polj* in travnikov v «l<»?enJNkcai trgu blizu kol« dvora Me |»i*«hIh takoj *u ll'IOO #l«l. (1846—2) Poizvedbe v odvetniški pi»arni dr. Franu 1'iipežu v I,ju 1») faul. puškar v Ljubljani (1051-11) Židovske ulice st. 3 s voj o bogato zalogo vseh vrst orožja in lovskih potrebščin kakor tudi puške iu samokrese lastnega izdelka. Vsa v njegove k t rok o »padajoča dela m> izvršujejo tečno in po intjnirjt ceni. v IJ ubijani, Slonove ulice i trgovina usnja na debelo in drobno priporoča . vse v to svrlio spadajoče blago Jff posebno (137.r)—1) jjj podplate vsake teže in vrste iz najboljših tovarn. I'l Blago je kupljeno še pred podraženjem usnja, torej ceneje. s Uradno upravičeni in zapriseženi slavonski inzener in stavbeni mojster Jaromir Hanuš ponuja se za izvrševanje vseh v stavbinsko stroko spadajocih del, prevzema poprave hiš po zelo nizkih cenah, naprave vodovodov, načrtov in proračunov, merjenje cest in posestev itd. Ustinena ali pismena naročila vzprejeiniijo «e (1123—13) v novi liisi na Poljanskem predmestju, nasproti domobranski vojašnici. fska tovarna za Fortland in Roman cement F. Knoch-a c£ Comp. v Celovcu priporoma svoju izdelke V Zliatno večji trgopornl in lomoporni trdnosti, nego to predpisujejo določila društva avstrijskih inženirjev in arhitektov za dobre kvalitete. Zalogi in zastop za Kranjsko: Fr. Seunig & Comp. v Ljubljani, Marijin trg št. 2. s*iv«»clo«M>o in ]>onudbe seiifetLoii j in pontuiue pronio. (402—28) Razprodaja vsled potresa! Kor moram vsled katastrofe izprazniti svoja skladišča v Franolškanaklh ulicah štev. 12 ln na Sv. Jakoba trgu štev. 9 ln mi vslio vsemu prisadevsnju ni mogoče* najti dragih pripravnih prostorov, in ker sem blago iz jednega skl idilcn spravil v tako ■Isbo drvarnico, d* tttsgnS isto v jesenskem deževnem vremenu isgubitl gotovo vso svojo vrednost, sem prisiljen, nekaj sVOJSga blaga imhs liiipBBo ceno -!!8&sf razprodati in vabim slavno p, n. občinstvo k prav mnogobrojne mu obiskovanju z zagotovilom, da ne bode nikomur žal, da jo porabil to ugodno priliko za kupovanje, ker gotovo nikdar več ne dobode tako cenenega blaga. m. PAKIG trgovec / lesno ■-<»!»<». k i 'šar n m i, Miii in reietf, žimo in halugo I_.j-u.'bl dne 1§. julija 189S. s. 5 velespoštovanjem 6 Sffauer. ,. 4. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip No Mi. -> to ■> > s> »> t > S 1 I > to B i to i to #> > S ^ ^ 9- ^ to f- to > to > t- > 5*4 * »4 # 4>* ♦ * 4*'* *-4'4 !A Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".