EHK OLDMT AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
Slovenec
EBVI SLOVENSKI UST y, 'AMFiinn
«•»!•! Za 0ro ki ur*d — mm pravice fan ranic« —- od boja do mul
5lov* katol, de iiav3tva v ameriki in ur adno glasilo 0ru2be sv . družine v jolietu. __in zapadne slovanske zveze v denver, colorado,
— a. k. družbe sv. mohorja v chigfibdh
NAJSTAREJŠI
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
državah
AMERIŠKIH.
STEV. (No.) 211.
CHICAGO, ILL., TOREK, 1. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 1, 1927.
LETNIK XXXVL
Kriza v jekleni industriji. - Preki sod v državi Colorado?
CENE JEKLA SO PADLE, KUPČIJA JE SLABA, KAR LAHKO PRIVEDE DO REDUKCIJE DEL A V SKIH PLAČ PRI JEKLENI INDUSTRIJI. — DRUŽBE PRI-MORANE ZNIŽATI PRODUKCIJSKE STROŠKE.
New York, N. Y. — Na jesenski seji "American Iron and Stele Institute", katere so se u-deležili zastopniki vseh jeklenih družb v deželi, se je razpravljalo o krizi, ki je nastopila pri jekleni industriji.
Cene jekla so znatno padle in trgovina je skrajno slaba. Voditelji jeklarn so pričeli misliti na to, kako bi se zmajšali produkcijski stroški. Kakor že navada pri magnatih. so naj-prvo mislili na to, da bi se plača delavcem, ki delajo po je-klarnah. znižala. Torej, v prvi vrsti morajo občutiti krizo delavci. Da bi lastniki nekoliko odstopili od svojih velikanskih dobičkov, to jim ne gre v glavo.
1'radniki nekaterih večjih družb so na seji omenili, da ko so zadnje tedne nekoliko znižali cene blagu, se je kupčija za spoznanje izboljšala, v splošnem je pa le še zelo ne-po voljna.
Predvsem gre tukaj kompa-nijam, da bi se iz krize izmotale na ta način, da bi delničarji še vedno vlekli mastne dividende. Zato pa imajo v mislih redukcijo delavskih plač. Kjerkoli se pojavi kakšna kriza v industriji, najtežje breme iste, nakladajo na rame delav-j ca, trpina.
Eugene G. Crace, predsed-' nik Bethlehem Steel korpora-1 cije je rekel v četrtek minuli teden na seji, da se je že vse uvedlo pri korporaciji, kar se jim je zdelo umestno za znižanje produkcijskih stroškov, kot zadnje se pa je pustilo, zni-1 zanje delavskih plač. Ni ver-; jetno, da bi bili tako milostni z delavci, a vendar je mogo-! če, da je nekoliko resnice na; tem, ker Mr. Grace pravi, daj upa, da se bo mogoče kriza prebila, ne da bi bilo treba poseči po delavskih plačah.
PREMOGARSKE VESTI.
NOVA IZNAJDBA ZA AEROPLANE.
Stavkarji, pristaši I. W. W., se dobro držijo in se ne zmeni-j jo za grožnje oblasti. — Ne-, unijski premogar ubil stav-j kujočega delavca.
Denver, Colo. — Na premogovnem polju v državi Colorado se bije hud boj med stavku jočimi premogarji, ki so sto-, pili na stavko na poziv I. W. W.t in operatorji, katerim po-j magajo državne oblasti. Položaj je za stavku joče doslej še ugoden, ne ve se pa, kako doi-'go bo, kajti oblasti grozijo z obsednim stanjem. Trije vojaški aeroplani krožijo neprestano nad premogarskimi kem-pami v južnem delu države, in skrbno pazijo, da bi takoj a-larmirali vojaštvo, če bi izbruhnili kakšni nemiri. Guverner W. H. Adams, je odredil vse potrebno proti stavkujo-čim, vojaštvo je pripravljeno in bati se je najhujšega. Da ni že prišlo do kaj hujšega, je vzrok, ker stavkajoči nikjer ne | nastopajo nasilno.
Vojaštvo je bilo v soboto po slano v Raton, N. M., kjer s< organizatorji I. W. W. postal aktivni.
Steubensville, O. — Prv; smrtna žrtev, odkar so nasta li tukaj delavski nemiri, je pa dla v bližini Dillonvale. Štirj« neunijski delavci so bili na po ti proti Winston Deer kompa ni ji, kamor so šli iskati dela. Kako je prišlo do boja poročilo ne pove, le to je znano, da je eden izmed neunijskih delavcev ustrelil .Toe Petittija, 19 letnega unijskega premogarja, Vs/p štiri napadalce so pozneje aretirali v bližini Martin's Ferry.
La Salle, 111. — Kljub temu, da so operatorji v La Salle o-kraju podpisali začasno pogodbo, po kateri so bili premogarji pripravljeni vrniti se na delo, se širi govorica, da nameravajo lastniki odpreti jame le po znižani mezdi, ne pa, kakor je bilo dogovorjeno. Premogarji se pa temu ne podajo.
Wilkes Barre, Pa. — Ker so
jame pri Pennsylvania Coal kompaniji zaprli, je prišlo 20,-
000	premogarjev ob delo. O-rbratovanje se je prenehalo,
ker so slabe trgovske razmere, j	—o—
; ZAROTNIKI SO NAMERA; VALI USMRTITI KRALJA BORISA.
1
Sofija, Bolgarija. —V glavnem mestu Bolgarije so razkrili zaroto proti kralju Borisu. Zarotniki so nameravali položiti bombo v palači parlamenta, ki bi imela eksplodirati, med čitanjem proklamacije na ljudstvo po kralju Borisu. Trdijo, da je življenje kralja Borisa v nevarnosti. Več osebt ki so na sumu, da so v zvezi z zarotniki, so zaprli.
KRIŽEM SVETA.
—	Praga, Čehoslovakija. — Poljski Aero-Lloyd namerava letos otvoriti letalske proge Varšava-Gdansko, Varšava-Krakov, Varšava-Lvov, Kra-kov-Lvov in Krakov-Dunaj. Zadnje imenovana proga bo šla preko Brna, kjer se bode letala ustavljala trikrat na teden.
—	Moskva, Rusija. — Svef komisarjev je podpisal dekret, s katerim se podeluje neki norveški družbi v pokrajini Burjaska eksploatacija zlatih poljan.
—	Northville, N. Y. — V tukajšnji okolici se je pripetila že druga smrtna nesreča v le-tošni lovski sezoni. Harold Smith je bil smrtno zadet od strela, katerega je oddal njegov prijatelj, Frank Reed na srno. Krogla je zadela v skalo in odskočila s tako silo v Smi-tha, da se je mrtev zgrudil na tla.
—	Salimas, Cal. — Tukaj se nahaja v ječi Mrs. Grace Potter, ki je bila zasačena v neki trgovini pri tatvini. Ugotovilo se je, da je jetnica bivša soproga večkratnega milijonarja, Paddleforda. Mrs. Potter je imela že tri premožne soproge in kakor trdi, lastuje v Egip^ tu veliko posestvo.
—	Onoway, Mich. — Meseca maja t. 1. je bilo najdeno truplo 21 letne stenografkinje, Florenc Rioux. Kot morilca so imeli na sumu nekega mladeniča, ki pa je izvršil samou-mor, predno so^ga zaslišali. Sedaj so pa prišli na to, da je imel očem s Florence razmerje in ker se je bal posledic, je z njeno materjo, ki je bila na njo ljubosumna, jo pretepal tako dolgo, da je mrtva padla po tleh.
—	Chicago, 111. — V veži Magison restavracije na £01 South Market cesti je eksplodirala bomba, ki je sprednji del poslopja popolnoma raznesla: škoda je cenjena $2,-000. Poškodovan ni bil nihče.
—	Pariz, Francija. — Tudi na Portugalskem se širi revolucionarno gibanje. Policija je prišla na to, da izdelujejo delavci v občinskih tovarnah bombe in se pripravljajo, da prevržejo sedanjo vlado. Več oseb so že aretirali.
—	Pensacola, Fla. — Dva mornariška časnika sta prišlal ob življenje, ko je v tukajšnji bližini njuno letalo treščilo na zemljo in se vnelo.'
—	Penzance, Anglija. — I-talijanski parnik Isabo je nasedel na sipino v bližini Azor-skih otokov. Kolikor je znano, je prišlo osem mož posadke ob življenje.
-o-
avtomobilske nesreče.
Chicago, HI. — V soboto sta prišla ob življenje pri avtomobilski nesreči, John J. Mitchell in njegova soproga. Mitchell, v finančnih krogih znana oseba, je bil predsednik Illinois Merchants Trust kompanije.
Na 147. cesti, Calumet City, se je tudi pripetila nesreča, ki je zahtevala tri žrtve. Dijaki so se z busom peljali k football igri. V bubs je zadel vlak, trije so bili na mestu mrtvi, o-sem pa je bilo poškodovanih.
Iz Jugoslavije. a
USPEH NA SOFIJSKEM ZASEDANJU MEDNARODNE UNIJE. — OBRAMBA ITALIJANSKE DELEGACIJE JE BILA ZELO REVNA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
J. E. Carol iz Los Angeiesa, katerega vidimo na sliki, jc iznašel novi "airplane brake". To je mali motor ki je v sredi propelerja, katerega pilot lahko kontrolira s svojega sedeža v letalu. Nova iznajdba je velike važnosti.
ALBANSKI BANDITI ODVEDLI ŽENSKE.
EKSPLOZIJA V RUDNIKU; 7 MOŽ ZAJETIH.
Houghton, Mich.—V Quincy bakrenem rudniku je nastala eksplozija. Sedem delavcev je zajetih 4100 čevljev globoko pod zemljo. Reševalci so neu-1 morno na delu. Le malo je u-panja, da bi nesrečneže žive rešili.
-o--(
RIBIŠKI ČOLN SE JE PO-j TOPIL; li OSEB PRIŠLO j OB ŽIVLJENJE.
Boston, Mass. — President Wilson, parnik Cosulich črte, katerega kapitan je Anton Martinolič, je zadel v bližini Cape Cod v neki ribiški čoln, v katerem je bilo 14 oseb. Enajst jih je prišlo ob življenje. Nesreča se je zgodila v soboto ob zgodnji jutranji uri, Vzrok nesreče je bila gosta megla. Ribiški čoln je bil preklan na dvoje, in se je takoj potopil. -o-
Širite "amer. slovenca*
V RUMUNIJI VLADA ZOPET MIR..
Nčznfe.ni tatovi odnesli iz princ Karlove vile pisma. — Brati anu se je posrečilo upornike premagati, ne ve se pa, za kako dolgo.
Pariz, Francija. — Rumlinskemu ministrskemu predsedniku Bratianu, je bilo veliko na tem, kakšno korespondenco ima princ Karol v svoji vili, ki je v bližini Pariza. Sedaj to ni več za Bratiana tajnost, kajti pisma iz vile so izginila. To se je zgodilo, ko je bil princ Kari odsoten iz Pariza.. O-skrbnika vile je premotila neka ženska, ki je govorila francosko. Spravila ga je v neko restavracijo, kaj se je pozneje n.iim zgodilo, ne ve prav nič.
Na meji v Djakova okraju so albanske banditske tolpe napadle ženske v bližini vasi ,moški so se postavili v bran, a so bili premagani.
_Q	0
Belgrad, Jugoslavija. — Iz
Fsad in Djakova okrajev šo šli vaščani na sej m, večina ženske. Komaj so prišli ven iz vasi, so jih napadli albanski banditi, ki so skriti čakali v gozdu. Na vpitje so prihiteli moški iz vasi, vnel se je hud boj. Banditi so ubili pet vašča-nov in večje število so jih ranili, nakar so z ženskami pobegnili v gore.
--o-
ŽELEZNIŠKA NESREČA; 6 OSEB MRTVIH.
San Dimas, Cal. — Atchison, Topeka in Santa Fe osebni vlak je v tukajšnji bližini z vso silo zadel v truck, na katerem so bili delavci, ki so se peljali na delo. Sunek je bil silovit. Truck je popolnoma razbit in ob življenje je prišlo šest delavcev, eden se pa bori s smrtjo.
VIHARJlT ANGLIJI; 61 ,. OSEB MRTVIH.
Le to ve, ko se je drugo jutro I prebudil, da so bili ponoči v hiši tatovi. Seveda niso bili tatovi, temveč le detektivi, ki so delali po naročilu rumunskega • poslaništva v Parizu. Dva dnif i pozneje, so poslali "tatovi"; | princu vsa pisma nazaj, le ne-; I katera so obdržali, in jih naj-! j brže poslali Bratianu.
V Rumuniji vlada sedaj mir. Če pa je ta mir trajen, je; pa drugo vprašanje. V Kiše-j nov je bilo najhujše, tamj so se spopadli orožniki s kmeti, več oseb je prišlo ob življenje in par sto je bilo vrženih v ječo.	:
Siegmunda v korist invalidskega združenja.
-o---
Uboj v silobranu.
A. Masner iz Metlike je postal žrtev revolverske krogle. •Ko se je ta večer vračal nek i fant domov, ga je čakal Masner z revolverjem. Že po dnevu je izzival in grozil, da mora biti "danes" eden mrtev. — Ker je fanta zelo sovražil, ga je čakal in napadel. Ta pa je v sili potegnil revolver in ustrelil ter ga pogodil naravnost v srce, kakor je pokazala obdukcija. Dogodek, ki kaže na podivjanost take mladine, se je dogodil v Krtu v se miš k i fari
-o-
Utonila je v Ljubljanici bivša posest niča gospa Marija Pišler. Iz vode so jo potegnili dne 8. okt. opoldne. Domnevajo, da se ji je pripetila nezgoda, ker je truplo ležalo prav blizu brega. — Pred leti je istotako tragične smrti umrla njena hčerka učiteljica. ki je utonila kopanju Kolpi.
Jugoslovanska delegacija v Sofiji.
O- razpravi manjšinskega problema v Italiji na sofijsken zasedanju mednarodne Unije za Društvo narodov v Sofiji po ročajo sledeče:
Jugoslovanska delegacija j* že dan pred zasedanjem razde lila vsem članom tujih delegacij svojo spomenico o položaju Slovencev v Istri in Gorici. Tukaj so bili tujci iz raznih delov sveta, ki so z največje pazljivostjo pregledovali spomenico in se čudili, da je v kulturni deželi, za kakršno velja Italija, mogoče brezobzirno u-ničevanje naroda, ki šteje nekaj stotisoč duš. Čudili so se in z neverjetnostjo ogledovali razvaline slovenskih in hrvatskih šol in kulturnih ustanov v Istri in Gorici. In ako bi spomenica ne bila tako dobro dokumentirana, bi jo prav tako pustili ležati kakor mnoge druge A ko so še slišali zastopnika slovenskih manjšin, g. Wilfa-na, poslanca v rimskem parlamentu, kako brez vsakega pridržka pred vsemi delegati potrjuje točnost naše spomenico, ni niti pri enem izmed njih ostal najmanjši dvom o sistematičnem zatiranju in raznarodovanju našega življa v Italiji.
Obramba italijanske delegacije je bila več nego revna. To niti ni bila nikaka obramba, marveč so Italijani Uniji postavili enostavno nož na vrat: ako bo nadaljevala razpravo o slovenski in nemški manjšini v Italiji, bodo zapustili Sofijo in izstopili iz Unije. Spričo takega položaja sta se jugoslovanska in nemška delegacija na prošnjo ostalih delegacij zadovoljili z doseženim moralnim uspehom in odstopili od nadaljnje razprave. Toda ta razprava je samo odložena, ker daj ejo sklenjene resolucije nam in Nemcem pravico, da vprašanje naših manjšin v Italiji znova spravimo na dnevni red, ako in kadar se nam bo zdelo potrebno.
-o-
Spominska slavnost v stari cerkvi.
V nedeljo, 9. okt. se je vršila spominska slavnost, ki so jo priredili vojni invalidi kočevskega okraja v Stari cerkvi. Ob 10. uri dopoldne se je vršila svečana služba božja s slavnostno pridigo. Cerkev je bila nabito polna ljudstva, ki se je na ta način oddolžilo spominu vojnih žrtev. Nato se je vršilo pred cerkvijo slavnostno zborovanje. Pred spomenik vojnih žrtev je položil krasen venec predsednik invalidskega združenja za kočevski okraj g. Fr. Bencina; nato je govoril podpredsednik g. Avgust Miille, za njim pa oblastni poslanec in domači župnik g. Josef Eppich, ki se je v krasnih besedah spominjal žrtev nesrečne svetovne vojne. Vse točke slavnosti je spremljal cerkveni zbor pod vodstvom učitelja g. Alojzija Erkerja. Zvečer se je vršila še veselica v gostilni g. Matije
ko vsekal
v bolnici iskati pomoči. — V Murski Soboti se je na dekletu {Mariji Drvarič po neprevidnosti užgala obleka. Zadobila je take opekline, da jim je podlegla.
-o-
Poročil se je
v Zireh g. Franc Grošelj, predsednik Orla, z gdč. Ivanko Zaje.
Himen.
Poročil se je dne 11. oktobra g. Ivan Šmalc, trgovec in posestnik v Novem mestu, z gdč. Ivo Agnitschevo iz Novega mesta.
-o-
London, Anglija. — V petek in soboto je divjal v južnem delu Anglije strahovit vihar. Škoda je ogromna, ob življenje je prišlo 61 oseb. V Lancaster je pridrvela voda v neko bolnišnico, trije pacijenti so utonili. Mesto Fleetwood, ki leži ob morju, je preplavljeno .
Umrl je
iv petek, 7. oktobra popoldne ob pol 2. uri g. Gruntar Anton, sprevodnik v pokoju.
NAROČNIKOM!
Radi današnjega cerkvenega praznika Vseh Svetnikov, jutri ne izide "Amer. Slovenec". Prihodnja številka izide zopet v četrtek dne 3. novembra, icar naj naročniki blagovolijo vzeti na-znanje!
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALITO. Itd
Vafei denarna poiiljatev bo v «tares kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako ie posložite na Se bank«, Dinarje, ©zir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
5°0 Din___-_$ 9.40
l.OOO Din______18.50
2,500 Din-______46.25
5,000 Din________92. b0
10,000 Din______182.00
100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir
.$ 6.20 ..$12.10 -$29.25 .$57.50
Pri Težjih evotab poseben poptrti. Poitnina je v teb ©*nch i* vrafe.
Zaradi tmtalnoati cen je nemogoč« ▼naprej cena določevati. Merodaja« •o cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila m izvršujejo po polti a* pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE PO SIL J AT VE IZ STAREGA ERA JA V AMERIKO.
Pbraa is poUjke naslovite na:
ZAKRAJ5EK & ČESARK,
«JW. 4Snd »T, NSW YORK. U.V.
t
amer1kansk1
Stran 2
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Torek, 1. novembra 1927.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Serf ha ujitanjsi iloTensk| liat The First and the Oldest Slove ▼ Ameriki.	oi&n Newspaper in America*
MaaoTijea leta 1191	Established 189L
Izhaja Tisk isn razna Medel j, poa- Issued daily, except Sunday, Mon-MjkoT ta dmcTor a« »ntieaikih, dar and the day after holidays.
Irdaja in tiskai	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Natloy ttrednistn in nprare:	Address of publication office:
I&49 W. 22nd St, Chicago, Hi 1849 W. 22nd St., Chicago, 111
Xelelon: CANAL 0091,	Phone: CANAL 0098,
Haro£ci&4)	Subscriptions:
Ea lefo le!8_,_$5.90	For one year______$5.00
Ks pol leta.—__-	2.59	For half a year__-_ 2.5C
Za Chicago, Jtasado Vi £tzsp»:	Chicago, Canada and Eorops:
Ea celo ■ - T	6.00	For one year---- 6.0C
g* pol lets-	____3.00	For half a year,	___3.QC
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova aa lista zna ii, do kedaj imate }ist plačan. Obnavljajte naročnino toč* no, ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI T&Sfieffa pomena za hitro objavo morajo biti doposiani na ured-aHtvo Tsaj dan ito pol pred dneroca, ko izide list.—Za zadnjo številko ▼ tednu h čas do Četrtka dopoldne.*—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov fcrednlltvtJ na vrača.
Entered as »econd class matter November 10, 1925, at the post office at TlHnftU tr	A r-y nf	% 1 R70
Se par faktov h kontroverzi s socialisti
Lawndalski socialisti se pravkar nahajajo v zelo neprijetnem položaju. Zvijajo se semintja. išeeio izgovorov, zavijajo in lažejo prav po cigansko, ali vse jim nič ne pomaga.
Reflektorji tiska so razsvetlili vse zakulisne socialistične kole in javnost zdaj vidi. l:ar doslej še ni imela prilike videti na enakem pozorišcu.
Slovenska javnost v Ameriki zdaj vidi, kakšne voditelje je imelo slovensko delavstvo v tej novi domovini. Ti takozvani -deči voditelji slovenskih delavcev, so delavca varali na desno in levo, da vodili so ga za nos in se iz njega naravnost norčevali. I>a ne bo kdo rekel, da pretiravamo, naj takoj pokličemo v spomin in na pričo a Vro miljonskega fonda, afero siarokraj-skega posojila. Lawndalski diktatorji nosijo pri -vsem tako veliko odgovornost, da večje ne morejo. Ni kar tako nabrati • nih (>o t:•>•)<', potem pa z istimi gospodarici na svojo pest, povrni. ko s-- narodu obljubovalo, kaj vse se bo s tistimi krvavo zasluženimi novci naredilo za narodno korist: Tudi ni zadosti po taki gorostas! i polomiji se samo skriti za kulise. Ne,, postelijaki in iskreni in odkritosrčni ljudje ne delajo tako. Ta-j ko delajo sano lju'Jje. ki nimajo nobene iskrenosti, in ki bi ra-! u. videli, da bi se take afere kar lepo ' rez vsake "rajtenge"j pozabile.
1-a. pozabile naj '>\ se, to so pobožne želje lawndalskih! kolovodij! Toda ne bodo se, vsaj prej ne, dokler se narodu ne b<, dalo za vse to zadoščenje, ki ga narod že toliko časa pričakuje.
II vsem tem številnim aferam, ki jih imajo lawndalski socialist; na svoji grešni grbi, hočemo danes pribiti še par faktov:
1 Voditelji slovenskih socijev po preračunanem načinu izrabljajo podporno organizacijo v korist svoje stranke in
2. Voditelji slovenskih socialistov so veliko bolj vneti scinlisti, kot pa jednotarji, pri kateri služijo svoj kruh.
To hočemo s fakti dokazati.
Organizacija izdaja svoje glasilo. V tem listu je vedno najti veliko vev reklame za socializem, nego za organizacijo. Zadnje čase celo v obligatni številki cele strani zavzema literatura o s'aroki a jskih socialističnih napravah itd. Mesto, da bi se pisalo in delalo reklamo za organizacijo, se dela za socializem. to lahko vendar vsak. ki ima oči opazi.
Da ne bo kdo islll. da mislimo samo mi tako. Evo dokaza, kaj pra i na zadnji konvenciji gl. tajnik. Stavi predlog,! da od tedaj naprej naj bi bil urednik dolžan na podlagi pravil j napisati vsaj dve k< lont za reklamo organizacije. Z drugimi; besedami bi se povedalo, da to mora storiti, ako se že po svoji! vesi. ne čuti dolžnega, ker mu organizacija daje kruh. Ta-i ko je hotel gl. tajnik na len način pokazati, da je treba orga-' nizacijski organ uporabljati bolj za organizacijo samo, kakor! pa za nesrečni in nepraktični socializem. Boljšega dokaza za' resničnost naših trditev ni treba iskati.	|
Kaj to pokazuje, je to. da so uredniki uradnega organa naj-j prvo socialisti, potem še le jednotarji in da jim je socializem! nadvse, več kot jednota, katero vzdržuje splošen narod vsako-; vrstnega prepričanja.
raka je socialistična hvaležnost. Takozvana.ciganska hvaležnost ni nič proti tej. Cigan, ki je šel s kmetom na polje in sla tap naj prvo zajutrkovala, je dejal, pa dajva še pojužinati, kaj bi potem hodila nazaj. In ko sta použila južino, je dejal, pa še po\ ečerjava, kaj bi se potem mudila še z večerjo. Nato je pa dejal: da po večerji še nikdar delal ni. Vlegel se je in je dal kn etu mir. Slovenski socialisti pa niso samo zadovoljni s kruhom, ki jim ga nudi organizacija, marveč še njena sredstva Polom uporabljajo za svoj socializem. Ciganska hvaležnost
j f PODLISTEK * i
^nniTTTiTi i auiTmtnnTmTiiniTUTiII^^	j
Rev. K. Zakrajsek, O.F.M.:
MOJI SPOMINI.
Cerkev Presv. Srca je iz samega rezanega kamena. Še streha je kamenita. Odkar sem bil zadnjič tukaj, so precej naredili novega. Prve stopnice pred cerkvijo so že skoraj gotove. Tudi te stopnice so iz enakega rezanega kamena. Glavni del teh stopnic od prve ceste v globino kakih sto metrov do mesta so že tudi v delu. Kakor izgleda, bo vse delo v nekoliko letih gotovo. . V cerkvi je bilo precej ljudi, ki so molili in častili presv. zakrament. Posebno se mi je dopadel mladenič. Prav tik mene je klečal celo uro in jako zbrano molil. Po obleki in po zunanjosti soditi, je moral to biti iz
boljših krogov. Videl sem tam tudi veliko mož, po evropejsko bi jih imenoval "gospode", kajti bili so fino oblečeni. Vsi so se jako lepo obnašali in jako pobožno molili.
Pred cerkvijo je bilo vse polno ljudi, kakor vsakikrat, • ki so prihajali in odhajali, nekateri i otri, drugi ven.
Res čudno! Francija je na eni strani tako katoliška. Toliko ima svetnikov, toliko redovnikov in redovnic, toliko duhovnikov, toliko pobožnosti, toliko molitve. Na Francoskem se je začelo toliko katoliških redov in naprav. Tam je Lurd, tam je Parelemo-nial, Lizije itd. Da, iz Francije izžareva po celi katoliški cerkvi toliko svetosti, toliko pobožnosti, toliko vere, kakor iz nobene druge dežele na svetu.
Na drugi strani pa tudi vse, kar je hudega, slabega, protiverskega, proticerkvene-ga. Vsa dežela je katoliška in vendar jo vladajo samo prostozidarji in Židje. Pa razumi če moreš! 'To njih sadu jih boste spoznali!" Tu imamo pa dvoje vrst sadu na
istem drevesu.
Pa še nekaj sem opazil drugače kakor do sedaj! Veliko otrok sem videl. Ko sva se peljala na Montmartre nekoliko okrog, sva videla vsepovsodi polno otrok, ki so se po ulicah in parkih igrali, kakor v kakem ameriškem mestu. Ali se je Francija za toliko poboljšala, odkar je nisem videl? Ali pa zadnjič nismo dobro pogledali. Nisem si mogel razložiti.
Ob osmih je odhajal vlak iz Pariza. Imel je posebne vozove, ki so šli naravnost v Lurd, da ni bilo treba celo pot nič presedati, kar je bilo zelo ugodno. V vozu sva našla same romarje v Lurd. Bili so to Nemci iz rajha, nekako štirideset jih je bilo. Imeli so posebnega vodnika, ki je šel z njimi celo pot. To je bilo zame jako ugodno, ker sem se lahko pogovarjal z njimi. — Vodnik je znal dobro francosko. To mi je pa zopet dobrodošlo, da mi je lahko na poti pomagal, Dal sem mu en dolar, česar se je fant zelo zveselil in je res celo pot
skrbel za naju glede jedil in glede sprememb, dasi ni bilo treba presedati. Posebno se je pa to obneslo v Lurdu in sem bil vesel, da sem ga našel. Brez njega bi bila morala v Lurdu prvo noč spati najbrže zunaj na prostem. To je bilo ravno dan pred Velikim Šmarnom, ki je pa glavni romarski praznik v Lurdu poleti. Nad tristotisoč romarjev je prenočevalo tisto noč v Lurdu. Vsi hoteli so bili prenapolnjeni. Ko smo prišli ob eni ponoči na postajo, čakal je tam samo "Bus" od hotela, kjer so imeli ti nemški romarji svoje stanovanje napovedano. Vsi drugi hoteli so imeli že vse zasedeno, zato svojih voz na postajo niti poslali niso. Voditelj naju je kar seboj povabil, češ, "bomo že kako naredili." In res je šlo prav težko. Moral sem deliti sobo z nekim Nemcem in enako, mati. Vendar sva bila vesela, da sva bila le pod streho in v postelji. Bilo je že dve po polnoči, ko smo šli spat.
Drugi dan je bil praznik Mariiineo-a
Vnebovzetja. Vedel sem, da mora biti pri toliki množici romarjev tudi veliko duhovnikov, da bo toraj težko priti na vrsto glede maševanja. Zato sem nekoliko dalj poležal. Šele okrog osme ure sva prišla k jami. Pa ta množica! Ves velikanski prostor pred cerkvijo, po rampah, posebno pa pred jamo je mrgolel ljudi. Vse se je drenjalo. Kakor na mravljišču je bilo.
Seveda sva šla najprej pred jamo predstavit se "Materi", gospej Lurški in jo pozdravit. Le oddaleč sva to mogla storiti. Ves prostor daleč okrog jame je bil zaseden od vozičkov z bolniki. Šest ali sedem duhovnikov je delilo sv. obhajilo. Drugi ljudje sploh na vrsto niso prišli. Morali so iskati sv. obhajilo v kateri treh cerkva. Kakor sem pozneje izvedel, bili so isti dan romarji iz Portugalske, iz Španske, iz Italije. Francoski "scoutje", orli so imeli narodno romanje v Lurd. Samih "scoutov" je bilo na tisoče in tisoče. Bili so iz cele Francije.
ni proti socialistični hvaležnosti nič!
To so fakti, katerih nobeno rovtarsko odgovarjanje ne iz-podbije. Neslani izgovori, češ, glejte ljudje božji, kako napadajo našo organizacijo so ničevi in neresnični. ^Vprašamo, kje bi morda že bila organizacija, ko bi nekateri listi res ne pazili in ne razkrivali zakulisnih neiskrenih dejanj brezvestnih socialističnih voditeljev? Saj še tako, ko se jih vedno kritizira in svari, slepe narod na desno in levo. Seveda, mi radi verjamemo, da socialisti hočejo mir. Da prav tako, kakor oni, ki so ga vjeli kmetje- na polju, ker si je osvajal tujo lastnino, bila je njegova prva beseda, ko je prišel razjarjenim kme-;toiv. v roke: "Možje najlepše je, da je mir. .
Ako voditelji slovenskih socialistov hočejo mir, tedaj se imajo poboljšati. Naj prenehajo narod zavajati, kakor" ga zavajajo. Naj prenehajo s svojo socialistično diktaturo pri organizaciji. Naj služijo podporni organizaciji zato, zakar so najeti in plačani. Naj delajo za organizacijo reklamo, ne pa za socializem, zakar jih pri jednoti ni nihče najel. Naj prenehajo izrabljati ugodnosti pri organizaciji za interese lastne stranke. Naj prenehajo vtikati svoje nosove v stvari, v katere niso poklicani prav nič, da se vtikajo. Naj bodo gentleman! in iskreni, pa se bo tudi z njimi po gentlemansko in iskre-io postopalo. To naj store, pa se jih bo pustilo v najlepšem miru, vsaj od naše strani. Dokler bodo delali pa tako, kakor to'delajo sedaj,, toliko časa se naj pa nikar ne pritožujejo, da se jim vrača zob za zob. To si naj le zapomnijo enkrat za
.. , ,o ; i
^vS^Sli^e/^
KAJ P« ŠE MICHIGANSKI FARMAR?
Rothburv, Mich.
Veli, to pot'sem nekako pozen z mojim dopisom. Mogoče bote vprašali, kaj je temu vzrok ? No. da bote na jasnem, naj povem, da smo tudi na farmah busy s stiskanjem mi-chiganca. Saj smo ga tudi To-[ netu s hriba ponudili, pa ni I nonndoe sprejel. Baha se pa ! že, da mu v spodnjem štuku I vre in šumi in pri tem pa ne j i 'omisli. da se kje drugje mor-; da dogajajo enake stvari. Ker ! nase ponudbe ni sprejel, se čujejo zclaj vsakovrstne govorice. Eni pravijo, kako je štole, drugi, da je temperenčnik itd. Slišalo sc je tudi. da se bo poslalo ponudbo drugo leto rajši shebovganskemn Urbanu. Torej Tone look out, da te Urban ne prekosi pri prihodnji ponudbi.
| Sedaj, ko smo deloma že po-j spravili pridelke, ki so bili bolj j pičli, smo pričeli zopet po tri-j mesečnem odmoru z gradnjo j cest in potov. Ker je bila mo-i ja malenkost pri zadnjih ob-j činskih volitvah izvoljen nad-) zornikom (Highway Over-| seer) za drugi distrikt, za ce-} ste in pota, sem s tem dobil na-| logo, ea nadzorujem razna de-j la. To seveda ni kaka visoka i služba. Vendar ponosen sem in
■	hvaležen onim volilcem, ki so j oddali svoje glasove za mene. \ Naj mimogrede omenim, da j razun mene je samo še en Slo-| venec v tej občini, drugi so po-! večini tu rojeni Amerikanci in i Nemci in Nizozemci. Sedaj o-I bratu jemo s štirimi pari konj
| in sedmimi delavci, kjer bomo ! zgradili pol milje nove kame-; nite gravel ceste, katerih se j mora običajno toliko narediti j vsako leto v naši občini. Plača
■	za navadnega delavca je $3. ! na dan. S konji pa $6.00.
Posledice slabe letine se po-
znajo. Kajti vprašanj in pro-j šenj za delo imamo veliko več, I kot jih rabim. Vsak bi rad vsaj I toliko zaslužil, da bi davek plačal. Seveda v takih slučajih ! clam prednost takim, ki so gla-1 sovali zame. Delo bo še trajalo
•	en mesec in pol, to je do snega,
•	potem se z delom preneha do
-	spomladi.
Po veliki suši, ki smo jo ime-i i li to poletje je sledilo hudo de-1 i ževje. Tako, da je ljudem po-i kvarilo mnogo fižola in krom-
-	pirja. Sedaj pa imamo že več
-	kot teden eni prav lepo in prijazno vreme, ki ga po vsej pra-
-	vici lahko imenujemo lndijan-'
-	sko poletje.
'-o-
KAJ NOVEGA PO ŽELEZ- I J	NEM OKROŽJU?
Ely, Minn.
i Na Virginiji je te dni premi-
-	nul rojak Matt Rom, 76 let' star, oče tukajsne Mrs. Jos.]
-	Komatar. Umrl je v bolnišnici j po dolgi hudi bolezni. Pred ka-■, kima dvema mesecema se je ) hudo poškodoval na kolku, ko
-	si je tu zlomil kost. Ker je bil
-	že visoke starosti je podlegel
-	bolezni. Pokopan je bil na Vir-
-	giniji. Sorodnikom sožalje in
-	pokojniku pa mir in pokoj!
Mr. Michael Klobučar in
-	Miss Mary Pucel oba z Ely, i sta se poročila te dni. Oba sta i dobro poznana v našem mestu > in tudi kot taka zelo priljublje-. na. Želimo njima veliko sreče i in božjega blagoslova v novem
-	stanu.
Vsa večja mesta na našem i železnem okrožju bodo glaso-
-	vala za predlogo za vzdrževanje mestne'godbe.Namrečmest-
) na godba bo plačana in orga-
-	nizirana od mesta, zato pa bo ? v poletnih dneh s vir al a ob ve-i čerih občinstvu v razvedrilo v i parkih itd. V zimski sezoni pa . v mestnih auditorijih. Dozdaj
so na programu štiri sledeča
-	mesta, ki bodo skušali potom
volitev da to doseči. Ti so E- i veleth, Virginia, Chisholm in ( Hibbing. Na posameznika bo } prišlo to prav malo pri dav- i kih, vendar mesta se bodo pa ( le postavila v takih ozirih.
23. okt. je govoril na Chis- 1 holmu gl. tajnik John Movern, j A. J. Z. v Mahnetovi dvorani. ( ESTa dnevnem redu so obravna- 1 vali razne politične in druge 1 državne stvari, ki se tičejo tudi ] slovenskega živi j a v Minnesoti. i
Nesreče se tudi med minne- 1 gotskimi rojaki rade dogajajo. 1 Dne 16. okt. sta se podala Rudolf Štukel in Joe Košnik na i lov na race. V takozvanem Big : Rice Lake se je njuni čoln na- i i polnil vode in potopil. Nahajala sta se na odprtem jezeru kako miljo in pol od obrežja pri Virginiji. Držala sta se kake 20 minut za čoln in vpila r/ pomoč. K sreči jih je nekdo zaslišal v poslopju Sepalla Bros. nakar so jim prišli s čol-ničem na pomoč in jih tešili. Zgodilo se je na nedeljo. NiČ več kot prav bi bilo, da bi ljudje nedeljo posvečevali. Kdor pa že hoče kam, naj bi šel naj prvo h sv. maši in še le potem naj bi šel.
Zanimalo bo čitatelje, kako so kaj delavske razmere pri nas. Nič posebno dobre ne. V nekaterih krajih se obratuje. •V drugih nič. Plače so komaj zadostne za življenske potrebščine. če se dela. Kjer se pa ne dela, pa še tega ni.
V Nashwauku to je še nekaj milj od Hibbinga naprej pra-jvijo, da pripravljajo otvoritev !še enega rudnika. Zdaj že po-* lagajo železniške tračnice do , kraja, kjer se bo nahajal rud-iiiik. Rudnik bo otvorila M. A. iHanna Ore Company, katera ; obratuje tudi Le Rue rudnik pri Nashwauku. Pripravljalna dela se bodo vršila zdaj pred zimo. Z obratom pa se prične v novem rudniku spomladi. Nashwauk bo s tem priclobil na industriji.
Ravno vrtajo blizu Hibbinga in preiskujejo rudo pri takozvanem Old Kerr Forty. Trije veliki svedri so v obratu. Ako se bo preiskovanje rude v tem kraju pokazalo dobro, bodo začeli tudi tukaj z obratom. To pa lastuje Oliver Iron Mining Co.
Oliver Iron Mining Co. poroča, da je tekom letošnjega leta se odposlalo iz Evelethske-ga rudniškega revirja nad 3,-300,000 tonov rude. Od te je bilo poslane okrog 275,000 tonov v Duluthsko topilnico, ostalo je šlo vse-*ia čolne in po jezerih na vzhod v Ohio in Pennsylvania V Evelethskih rudnikih je zaposlenih nekako nekaj nad 1800 rudarjev to je v odprtih jamah. Ostali pa delajo v podzemskih rudnikih.
Laura majna pri Hibbingu je zaključila s svojo sezono. Ta majna je v tem letu za polovico manj obratovala, kakor prejšnja leta.
Morda si bo kdo mislil, da se v Minnesoti lahko delo dobi. Tega naj nihče ne misli. Kajti v Minnesoti jih je veliko brez dela. Imamo več rudarskih naselbin, kjer so majne zaprte že več let in iz teh ved-
no iščejo dela tam, kjer se kaj dela. Za delom naj nihče v Minnesoto ne hodi, kajti na zimo jih bo tukaj veliko brez dela.
Večkrat sem že poročal, da kompanije vedno bolj dovaža-jo v svoje majne parne lopate, delavce pa počasi odstavljajo. Produkcija se viša od leta do * leta, delavcev pa vedno manj ^ po majnah. Sicer ni delo po ( majnah prijetno in udobno, ko J bi bilo boljših na razpolago, ■ toda jih ni. Mesto, da bi de- ] lavnik skrajšali, dali delavcu malo boljši zaslužek, jih pa odstavljajo. Menda se tako godi delavcem vse povsod. Kapitalisti pač le gledajo za svoje malhe, za ub^ge delavce in njihove družine jim je pa deveta briga.
Pozdravljam vse čitatelje tega priljubljenega lista, kateremu želim, da bi zahajal v vsako slovensko hišo v Ameriki !
Stari Elycan.
-o-
SMRTNA KOSA.
Joliet, 111.
Preminul je tukaj te dni rojak Matt Puhek, vdovec v visoki starosti 84. let, eden najstarejših pijonirjev te naselbine. Pokojnik je bil rojen v čr-nomalskem okraju v Belokra-1 jini. Tukaj zapušča dva sina in eno hčer, omoženo z bivšim šerifem Mr. John D. Walker-jem.
Pokojnik je imel več posestev na Scott in na Bluff Str., katere pa še zdaj nimajo velike veljave. , Sprevod se je vršil v torek . 25. okt. s peto sv. mašo z leviti : z cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa. Pogreba . se je udeležilo obilno občin-L stva. Naj mu bo lahka tuja
■	zemlja in naj spava v miru! , Poročevalec.
-o-
; KAJ JE NOVEGA PRI SV. ŠTEFANU?
Chicago, 111.
Zadnjo nedeljo se je vršila . prireditev dr. Marije Pomagaj, . štev. 78. KSKJ. Imele so Vin-! sko trgatev s plesom, katera . se jim je prav sijajno obnesla.
-	Dr. Marija Pomagaj ima ved-i no d-obro udeležbo, pa naj priredi že kar hoče. Tudi to pot
-	jo je imela. To pot so imele l posebno dobrega sodnika, nad-
■	vse točne in pazljive straž-
-	nike. Aretacije so se vršile na
■	debelo, tako, da je sodnik ko-
•	maj izdeloval v svoji pisarni. , Od sile so bili hudi in zviti de-
>	tektivi. Takoj si padel v pest, t če si le napačno stopil. Pa ko-i liko novih postav je prišlo od
>	zadnjič. Salament, to so jih
•	morali kovati celo leto, kakor
•	v Washingtonu. Pa vse eno je . bilo fletno in vsak je rekel, ka-l dar bo dr. Marija Pomagaj kaj , imelo, tedaj bom še prišel.
Prihodnjo nedeljo 6. novem-' bra pa bomo s tako velko žlico jedli 3ri sv. Štefanu. Na ta dan bo pa veselica vseh združenih
■	katoliških društev v naselbini v korist cerkve sv. Štefana. Po
>	naselbini in sosednjih naselbinah že visijo veliki letaki, ki vabijo in oznanjajo to veselico.
(Dalje na 3. strani.) J
Uganka štev. 17. — V ne-
:em društvu je bilo trikrat oliko članov, kakor članic. Ko ez nekaj časa 8 članov odide n 4 članice pa na novo pride-o, bilo je dvakrat toliko čla-iov, kakor članic. Koliko čla-iov in koliko članic je bilo v sačetku? — Kdor bo uganil Dravilno, bo dobil če moški lepo kravato, če ženska pa škat-jico čokolade. Rešitev bo objavljena 12. novembra. Uganko stavi Michiganski farmar. * * *
Uganko štev. 16. so pravilno rešili: Mrs. Carolina Hrovat, La Salle, 111.; John Pustavrh, Waukegan, 111.; Albert Že-fran, Braddock, Pa.; Miss Frances Žefran, Braddock, Pa.; Mrs. Frančiška Ulčar, Cleveland, O.; Mrs. Katty Schneller, Brooklyn, N. Y.; Mrs. John Loushin, Chisholm, Minn.: Peter Kuzer, Cleveland, O.; Mrs. Margaret Pust, Milwaukee, Wis. Sreča je objela to pot Mrs. Katty Schneller, Brooklyn, N. Y. Naročnik iz Waukegana ji naj pošlje obljubljeno nagrado. Vse skupaj je prišlo 31. odgovorov. Pravilnih samo 9. Pravilna rešitev je: Osliček, ki je nosil Jezusa v Egipt.
Uganko štev. 15. je pravilno rešil tudi John Rejc iz Ča-nade.
# * *
Med prijateljima. — No, Vo-
lek, kako si kaj spal ?
—	Veš Jože prav izborno.
—	Jaz pa ne preveč dobro.
—	Zakaj ne ?
—	Ježice sem skupaj spravljal.
—	O saj res Jože, ravno sinoči sem bral tvoje ježice, ali mehke so nekam. Kaj tudi ježice gnijejo? Za fige vem, da rade gnijejo, ali za ježice pa še nisem slišal.
—	Kaj v. . . se ti pa sanja Volek? Kaj govoriš? Jaz vendar fig ne pišem, pišem ie zbadljive ježice!
—	Ja Jože, zamera gor. zamera dol, bodic nimajo nič. . «
—	Kaj praviš? Ti se meni drzneš kaj takega govoriti, ti! ti! ti!
—	Volek : jaz-jaz-jaz-jaz!
—	Zafrknik: ti-ti-ti-ti!
V tem hipu pride glava Can-kule: "Kaj pa kaj, ali tako le pucata naši "dični" in "slavni" gumbe? Ti salebolska automata ti!"
Volek brž lovi sapo, "o do-brrro jutrrro naš glavni!"
—	Bom že dal dobro jutro, spravita se na delo in pazita, da ne bo toliko zgube pri dnevniku ! Pa kaj koristnega pišita, ne pa same fige.
Razšli so se v trdni veri, prvič Volek, da Jožetove ježice so same fige, drugič, Jože jezen, in da bo Voleku o priliki že pokazal in tretjič Cankule, da ima okrog sebe same automate in da k takim automaton! dobiček in napredek nikdar v posete ne prideta. . .
Torek, 1. novembra 1927
i Tvoj nedeljski tovariš. I
Delničarjem tiskovne družbe Edinost se naznanja, da se bo vršila v torek, dne 8. novembra 1927, ob 8. uri zvečer letna seja delničarjev. Društva, ki lastujejo delnice tiskovne družbe Edinost, lahko pošljejo na sejo svoje zastopnike (ce). Oddaljeni delničarji, ki se radi stroškov ne bodo mogli udeležiti seje, lahko sporoče svoja mnenja ali morebitne nasvete v korist družbe pismeno.
Seja se bo vršila v lastnih družbenih prostorih 1849 West 22nd Street.
Za tiskovno družbo Edinost:
John Jerich, predsednik.
USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DECEMBRA 1921.
Sedež: CHICAGO, ILL.
Predsednik: Max Omerzel, 2123 West 21st Place. Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1849 West 22nd Street Tajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street. Zapisnikar: Frank Augustin, 1902 West 22nd Place. Zdravnik; Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd Street Blagajnik: John Jerich, 1849 W. 22nd St Duhovni vodja: Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
NADZORNI ODBOR: John Horwath, Frank Kobal, Mary Sagadln. 4
POROTNI ODBOR: Louis Duller, John Kosmach, Steve Zabcich.
Organizator: Frank Primozich, 1927 W. 22nd Place.
Uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec."
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanrcdna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domaČo družbo!
Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika.
Raznoterosti
NEKAJ ZA GODBENIKE.
V soboto, 24. septembra, je pihala, da je danes po vsej An-v londonski Crystal Palace gliji več kot tisoč prvovrstnih tekmovalo nič manj kot 140 godb, da ne omenjamo drugih godb na pihala za prvenstvo, ki manj važnih, katerih je brez je združeno z vsakoletnim da- števila. K tekmi pa se je pri-rom 1000 gvinej. Razen v voj- glasilo izmed vseh teh le goraj-nih letih, se te tekme že vrše šnje število, med katerimi so od leta 1900. K tekmi pa so pri- zares prav izvrstne, tako da puščene samo zasebne godbe pravi veliki glasbenik Sir Ed-ter so vse, katere se pečajo s ward Elgar, da je treba iti se-tem profesijonalno, od tekme verno Londona, kdor hoče sli-izključene.	sati v resnici dobro godbo. Bob-
Večinoma so vse te godbe na ni in cimbali so za časa tekme pihala sestavljene od delavcev, izključeni, pripuščeni pa so sapo večini rudarjev iz Lanca- ksofor.i vseh vrst od malega, ki shire, Yorkshire in Northum- ni večji od navadne piščali, in berlanda. Angleško delavstvo do bas-saksofona, kateri je ta-je tako navdušeno za godbo na ko velik kot igralec sam.
VINKO ARB AN AS
Edini slovenski cvetličar t Chicagi
Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, I1L Vence za pogrebe, šopke za neve* ste in vsa ▼ to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.	\ Izvrstni sladoled, mize za goste
Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood, Chicago, ni. Cen« zmerno.
kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1849 West 22cd Street, Chicago, III.
Ameriška največja kupčija!
26. komadov srebrnega namiznega orodja obstoječ s 6 nožev, 6 vilic, 6 namiznih žlic, 6 malih žličk, žlica za sladkor in nož za maslo. Pošljemo za predplačilo v vsak kraj Združenih držav za svoto $4.25.
Izpolnite in izrežite spodnji kupon in ga pošljite nam s potrebno svoto:
prevoz - drva - koln
Rojakom as priporočamo za n* tpSOa za premog — drva in petit-fcnje pohištva ob časa selitve.
PoUičitd *****
SXHJU stritar
EICHHOLZER & CO. lap
FOREST CITY, FA.
jpif W. UsI Place, Chicago. W
VT
O 1987. B. J. Stayaolds ToWco
Cumpyy,
X. c.
TEDENSKI KOLEDAR.
22. po binkoštih. — Dajte cesarju. . . Mat. 22.
6	Nedelja — Leonard, pušč.
7	Ponedeljek — Engelbert, škof.
8	Torek — Bogomir, škof.
9	Sreda — Teodor, muč.
10	Četrtek — Andrej Avelin, spozn.
11	Petek — Martin, škof.
12	Sobota — Martin I , papež in muč.
-o——--
Rev. J. C. Smoley:
DVAINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Kaj me izkušate hinavci? Mat. 22, 18. Farizeji so izkušali Gospoda. Poslali so k njemu svojih učencev s Herodijani vred, rekoč: Učenik, vemo, da si resničen in učiš božjo pot v resnici, in ti ni mar za nikogar, ker se ne o-ziraš na osebo ljudi. Povej nam, kaj se ti zdi, ali se sme davek <': 'i	„vi ali ne? Jezus pa je spoznal njih hudobnost in je
rekel: Kaj me izkušate hinavci ? Farizeji bi bili radi od Gospoda slišali nekaj, da bi ga mogli pri rimskem namestniku zatožiti ali pa pri ljudstvu počrniti.
Tudi mi smo mnogokrat skušani, zapeljani k hudemu. Kako se bomo pa izognili skušnjavam ?
1. Čuvati moramo nad svojimi čuti, nad vsemi priložnostmi, ki bi r s morda zapeljale v greh. Lahkomiselno, svojevoljno se ikoli ne podajajmo v nevarnost. Ko bi muha vedela, da lu-. peče in žge, bi ne letala okoli svetilke. "Kdor nevarnost ljr i, bo v nevarnosti poginil."
'2. "Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si." Kakor s • bo človek, ki se bo dotaknil dimnikarja, umazal in postal .'n, kakor bo postal bel od mlinarja, tako bo postal ravno tak kakor so ti, s katerimi občuje. Če se bo podal v družbo ničvrednežev in brezvercev, prišel bo tudi sam kmalu ob vere. j In knjige, časniki niso ničesar clugega kakor naši papirnati to- , variši, ki z nami občujejo, govore. Bodite previdni v tem ozi- . ru ! Ne naročajte jih na slepo! Če je slaba knjiga strup, ki j se požre naenkrat, so slabi časniki strup, ki se jemlje po kap- ] Ijicah, dokler ne zastrupi celega človeka.
:S. Lenoba je nadalje, ki odpira skušnjavam vrata na ste- < žaj. Delo, vedna zaposlenost je najboljša ključavnica pri vseh dohodih v našo vest. Kakor hitro se pa človek vda le- j nobi in postopanju, se razveseli hudobni duh in si mane roke, c ker ve, da bo odpor neznaten proti skušnjavi in da bo lahko zmagal.	^
Sv. Janez iz Ars priporoča kot najboljše sredstvo, da mi- g siimo pri skušnjavah vedno na Božjo pričujočnost, pa se bomo J 'ahko skušnjavam upirali. "Ko bi bili prešinjeni", pravi, "z bož-jo pričujočnostjo, bi se kaj lahko ustavljali sovražniku." t Pobožno življenje je kakor ščit, ki nas brani in varuje t pred napadi in udarci hudobnega duha, in če jih popolnoma ne j odbije, jih vsaj olajša. S Kristusom Gospodom bomo premoglijr vse, brez Njega smo izgubljeni. Oklenimo se Njega, držimo se Njega, imejmo zaupanje v Njega, ker On je premagal svet in hudiča. Amen.
i
EICHHOLZER & CO., Inc. Forest City, Pa.
Cenjeni: — Prosim pošljite mi sestav namiznega orodja, za-kar prilagam svoto $-----
Name___________
Adress_____________
City & State------
Mnoge godbe imajo dragocena godala, vredna tudi do 200 funtov. Da imajo tako vrednost, je pripisovati temu, ker je mnogo godal, ki so naravnost umetniško gravirana. Delo graverja je silno težavno in majhna praska na nepravem mestu bi pokvarila cel dragocen instrument. Posamezne godbe se za tekmo resno pripravljajo in poročilo pravi, da si je nekoč neki godbenik, ki 1 je pripadal godbi, ki ni odnesla prvenstva, od žalosti vzel živil ljenje. Zadnje dneve pred nastopom gredo delavci k vajapi naravnost od dela, nepreoble-čeni in brez obeda.
Cele družine rudarjev so vneti godbeniki, v eni godbi je oče in štiri sinovi. Ako pa je v kaki družini moški, ki ima talent, oče pa ni godbenik, mu daje kapelnik godbe pouk v upanju, da bo pozneje dober član godbe. A ne samo delavci so navdušeni za godbo na pihala, ampak tudi podjetja, pri katerih so uslužbeni in katera tudi znatne vsote prispevajo. Vse boljše godbe imajo kapel-nike, ki so plačani in se ne ba-vijo z ničemur drugim kot edino z godbo.
Najstarejša britanska godba na pihala je "Besses of the Barn", ki je bila ustanovljena 1. 1818, seveda takrat še brez godal iz medenine. Mnogo let je bila sploh najboljša godba na Angleškem ter je tudi vsako tekmo dobila. Zadnja leta pa je bila ona iz Irvell Springs prva. Imela je sicer prav skromen začetek, tako da so se godci vadili v spalnici enega izmed članov.
Ena najboljših godb je ona iz St. Hilda, revirja v South Shieldsu, ki je petkrat odnesla prvenstvo. Toda letos ne sme tekmovati, kajti v tem revirju so delo popolnoma ustavili in rudarji so šli med brezposelne, godba pa je ostala kompaktna ter sedaj igra po širni Angliji ter si s tem služi dober kruh. Ker je postala profesijonalna, i ni upravičena do tekmovanja.
Tudi v Sloveniji najdemo, da se zasebne godbe nahajajo po večini v delavskih okrajih, tako na Jesenicah kar tri, v Trbovljah, Zagorju itd.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
STOLP V PISI SE VEDNO BOLJ NAGIBA.
Znameniti nagnjeni stolp v Pisi na Italijanskem, se vedno bolj nagiba, in je nevarnost da se bo porušil. Znanstveniki se; ukvarjajo z načrti, kako bi to preprečili. Stoletja, se je nagibal le po milimeter na leto, zadnjih devet let pa se opaža, da se nagiba veliko hitreje. Tako je s slabimi navadami človek. Sprva malo, potem več in vedno več, dokler se ne zagazi predaleč, od kjer ni rešitve.
-o-
Z AVTOMOBILOM OD OCEANA DO OCEANA.
Iz S. Francisco poročajo, da je arhitekt Jenkins v zaprtem avtomobilu napravil nov cestni rekord od oceana do oceana, od Atlantika do Pacifika. Porabil je za vožnjo 77 ur in 40 minut. Obenem pa je bil Jenkins prvi, ki je prekosil najhitrejši čas transkontinentalnih vlakov iz New Yorka v San Francisco; to je bilo lani v juniju. ko je vozil na Studebe-kerju 86 ur in 20 minut. Od tedaj so drugi avtomobili zboljšali čas, sedaj jim ga je Jenkins zopet vzel.
PAPIRJA BO ZMANJKALO.
Vedno naraščajoča produk-. cija in potreba papirja v A-meriki sili fabrikante na iskanje novih snovi za produkcijo ' papirja. Tako poročajo, da je mogoče izdelovati celulozo iz bukovega lesa, nadalje da je uspelo star časopisni papir pretvoriti v nov s čiščenjem ter izločitvijo tiskarskih barv, ki impregnirajo papir z maščobo. Danes se n. .pr. londonska "Morning Post" tiska na papirju iz slame in v New Or-leansu obstoje tvornice, ki u-porabljajo za španske stene odpadke sladkornega trsa. Nadalje se delajo poizkusi, več ali manj uspešni, kako bi se izdelovala celuloza in papir iz raznih drugih dreves.
-o-
SUHAČI TEŽKO RANILI OTROKA.
Lexington, Ky. — Prohibi-cijski agenti so udrli v hišo Roberta Hollingswortha, kjer so delali žganje. Vnel se je boj med last. hiše te pomagači na eni strani in agenti na drugi. Streljalo se je vse navprek. Triletni vnuk Hollingswortha, je pri tem zadobil težke poškodbe. Agenti so zaplenili precejšnno množino žganja.
— NAZNANILO —
amerikanski slovenec
» Stran 3
S,P.D.^Msv.Mohoria
Chicago, 111.
Vsemu članstvu Slov. podp, družbe sv. Mohorja, se naznanja, da se vrši naša prihodnja redna mesečna seja v sredo dne 2. novembra ob pol 8. uri zvečer v navadnih prostorih v cerkveni dvorani.
Seja je bila premeščena radi tega, ker prihodnjo nedeljo se vrši farna veselica skupnih katol. društev v naselbini in
NAZNANILO.
banket v počast delegatinjam in gl. uradnicam Ženske Zveze.
Torej člani in članice ne pozabite na sredo večer 2. novembra priti vsi na sejo! Mnogo važnih stvari je na dnevnem redu. Pridite, da jih skupno rešimo.
S bratskim pozdravom !
Odbor.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Pevsko društvo "A dri j a" ima za prihodnjo nedeljo silno bogat program, ki ga bo izvajalo
v veliki šolski dvorani. Ta program je tako zanimiv, da je vreden najmanj $2.00 za vsakega, samo ta. Zato rojaki, ki čitate te vrstice nikar ne za-; mudite te prilike. Povejte in j razglasite to tudi svojim pri-i
jateljem in znancem. Pripeljite seboj svoje družine, svoje prijatelje in znance. Program bo objavljen v prihodnji številki našega lista. Pazite nanj. Bogat program je. Rojaki gre za našo cerkev. Zdaj vsi vkup in na delo, da bo čim večji u-speh. ki mogoče. Zato v nedeljo nikamor drugam, kakor na veselico zdrtiženih društev, ki se priredi v korist slovenske cerkve sv. Štefana!
Camel
Cigareta, ki nudi največ osveževalnega
užitka*
Mešaiiica izbranega tobaka v Camel omogoči hladno, milo in osvežujočo kajo. Nobenega zdravljenja za grlo. Camel ga ne potrebujejo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 1. novembra 1927
Širite "Amer. Slovenca"!
PISANO POLJE
DA SI IZBERETE IN NAROČITE ZA JESEN IN ZIMO
Slovenske Victor
plošče
Naša knjigarna ima v zalogi vse Victor plošče, ki jih je mogoče dobiti na trgu. Samo pišite nam, katero in kakšno Victor ploščo želite ter omenite njeno številko in jo bomo Vam doposlali.
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
IZVRŠUJEMO
Wy točno in po najnižjih cenah vsa v \ r tipkarsko stroko spadajoča dela. Zlasti
se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcei obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz ^ slovenščine na angleško in obratno.
Nobeno naroČilo preveliko, nobeno jt premalo.	jašk
PREJELI SMO
ZA LETO 1928.
Letošnja pratika je zopet prav zanimiva, brez katere gotovo ne bo zopet nobena slovenska hiša v Ameriki. Naročite jo dokler je v zalogi. Stane 25c. komad. Naroča se pri Knjigarni "Ameri-kanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Proti želodčnim nered nostim nI boljšega zdravilu za otroke.
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL."

laiku
POTOP
HENRIK S I E N K IE W I C Z I* pifljiifai) prevel Dr. Rudolf Mol«.
Hetmanovo obličje se je razjasnilo, zakaj . res ni imel gotovine, da si je pred kratkim Vilno izropal, vrhu tega je bil že od narave skop. Res pa je bilo tudi to, da so dohodki iz njegovih ogromnih posestev, ki so se raztezala od Inflantskega do Kijeva ter od Smo-lenska do Mazovja, zares nehali, in da so stroški za vojaštvo rastli z vsakim dnem.
"To mi ugaja!" je rekel. "Ganchof bi začel takoj trkati na mojo blagajno, ti pa si drugačen človek. Poslušaj torej, za kaj gre."
"Poslušam pozorno."
"Najprej pojdeš na Podlesje. To je nevarna pot, zakaj tam' so zavezniki, ki so zbežali iz tabora in se vojskujejo proti meni. Kako se jim izviješ, to je tvoja stvar. Oni Jakob Kmitic bi ti morda prizanesel, toda ogibaj se Ilorotkieviča, Žeromskega in zlasti Volodi-jovskega in njegove lavdanske družbe."
"Bil sem že v njih rokah in se mi ni nič pripetilo."
"Torej dobro. Stopi v Zabludov, kjer je Harasimovič. Naročiš mu, da naj zbere kolikor mogoče mnogo denarja iz mojih posestev, iz davkov od koderkoli more in naj mi ga pošlje, a ne sem, temveč v Tulco, kjer so že moje stvari. Kar more zastaviti premičnin in nepremičnin, naj jih zastavi; kar bo mogel vzeti od Židov, naj vzame. . . Drugič naj pomisli, kako bi pogubil zaveznike. Toda to ni več tvoja skrb, dal mu bom lastnoročna navodila. Ti mu oddaj list in pojdi takoj v Ti-kočin h knezu Boguslavu.
Tu je knez prenehal in začel glasno dihati, ker ga je daljše govorjenje zelo utrudilo. K nji tic pa ga je željno pogledoval, ker ga je duša silila na pot in ker je čutil, da bo to potovanje, polno slutenih dogodljajev, balzam za njegove notranje rane.
Crez nekaj časa je hetman nadaljeval:
"Za glavo se grabim, čemu sedi Boguslav še vedno na Podlesju?. . . Za Boga! Saj lahko pogubi mene in sebe. Tudi dobro pazi na to, kar ti povem,zakaj dasi mu oddaš moje liste, je vendar treba, da boš umel z živo besedo podpreti in razložiti vse, kar se ne da napisati. Torej vedi tudi to, da so bile včerajšnje novice dobre, toda ne tako dobre, kakor sem sam mislil izpočetka. Švedje zares divjajo: zajeli so Velikopoljsko, Mazovje, Varšavo, sieradsko vojvodstvo se jim je samo podalo, Jana Kazimirja gonijo pod Krakov in vzamejo še Krakov, kakor je Bog v nebesih. Car-neeki ga brani, ta sveže pečeni senator, toda, to moram priznati, dober vojak. Kdo ve, kaj se še zgodi? . . . Švedje so mojstri v dobivanju trdnjav, a pri tem še ni bilo niti časa za utrditev Krakova. Vseeno se lahko ta bistri kaštelanek drži mesec dni, tudi dva. tri. Včasih se lahko zgode čuda, kakor, vsi se še spominjamo, pod Zbaražem. . . Torej, če se bo trdovratno držal, lahko hudič vse narobe preobrne. Uči se tajnosti politike. Vedi torei dalje, da na Dunaju ne bodo radi gledali na rastočo švedsko moč in lahko pridejo na pomoč. . . Tatarji so tudi, to vem dobro, pripravljeni pomagati Janu Kazimirju; z navalom udarijo na Kozake in Moskvo, in takrat pridejo ukrajinske vojske pod Potockim na pomoč. . . Danes je Jan Kazimir obupa-nec, jutri pa se lahko sreča obrne na njegovo stran. . ."
Tu je moral knez zopet dati oddiha utrujenim prsom, a gospod Andrej se je zalotil pri čudnem občutku, ki si ga zaenkrat ni znal razložiti. Torej on, pristaš Radzivila in
/
Švedov, je čutil nekako veliko veselje ob misli, da se sreča lahko izneveri Švedom.
"Suhanec mi je pravil," je rekel knez, "kako je bilo pri Vidavi in Žarnovu. Torej pri prvem spopadu so naše prednje straže . . . hotel sem reči: poljske, strle Švede v prah. To niso bili črnovojniki. . . in Švedje so nato izgubili dokaj poguma."
"Toda vendar je bila zmaga na njih strani tu in tam?"
"Seveda, ker so se prapori Jana Kazimirja spuntali, šlahta pa se je izjavila, da bo stala v bojnem redu, a biti se noče. Vseeno se je pokazalo, da na bojnem polju Švedje ne po-menijo več nego naša redna vojska. Naj se posreči ena ali druga zmaga, se lahko xluh izpremeni. Naj dobi Jan Kazimir denarna sredstva, da bo mogel plačati mezdo, pa se ne bodo več puntali. Potočki sicer nima mnogo ljudi, ali so strogo izurjeni in strupeni kakor ose. Tatarji pridejo z njim in končno nam | mejni grof ne odgovarja."
"Kako to?"
"Boguslav in jaz sva računala na to, da i stopi takoj s Švedi in z nami v zvezo, ker veva, koliko je vredna njegova ljubezen do ljudovlade. . . Toda on je preveč previden in misli le na lastno korist. Kakor se zdi, čaka, kaj se bo zgodilo, sedaj pa sklepa zveze toda s pruskimi mesti, ki stoje zvesto na strani Jana Kazimirja. Jaz mislim, da tiči v tem nekako izdajstvo, razen če ni mejni grof z dvoji I nad samim seboj ali pa le nad srečo Švedov. A preden se to pojasni, stoji zveza proti Švedom in naj se jim v Malopoljski izvine noga, tedaj se takoj dvigneta Veliko-poljska in Mazurje; Prusaki pojdejo z njimi in se lahko pripeti. .
Tu je knez strepetal, kakor bi ga bila prestrašila sama domneva.
"Kaj se lahko pripeti?" je vprašal Kmitic.
"Da niti en Šved ne zapusti ljudovlade!" je odvrnil mračno knez. Kmitic je namršil obrvi in molčal.
"In takrat," je nadaljeval knez z nizkim glasom, "bi tudi naša sreča padla tako nizko, kakor je bila poprej visoko. . ."
Gospod Andrej je skočil s sedeža z iskreči-mi očmi, z rdečico na obrazu in zakričal:
"Vaša knežja milost! Kaj pomeni to?. A čemu mi je torej vaša knežja milost še pred kratkim pravila, da je ljudovlada propadla in da jo je mogoče rešiti le v zvezi s Švedi, z vašo osebo in z bodočim vašim vladanjem?. . . Kaj naj torej verjamem? Ali to, kar sem slišal svojčas, ali to, kar slišim danes? In če je stvar taka, kakršno jo slika vaša knežja moč danes, zakaj se torej vežemo s Švedi, mesto da bi jih bili. . . Kar duša se smeji radi tega !"
Radzivil je strogo gledal v mladeniča.
"Predrzen si!" je rekel.
A Kmitic je že jezdil na lastnem mnenju, kakor na konju.
"Naj sem, kakršen si bodi! Sedaj naj mi vaša knežja milost odgovori na to, kar vprašam."
"Moj odgovor se glasi," je dejal s poudarkom Radzivil, "če se stvari zasučejo tako, kakor pravim, tedaj bomo bili Švede."
Gospod Andrej je nehal puhati z nosnicami, zato se je udaril z dlanjo po čelu in zakričal :
"Bedak sem ! Bedak sem!"
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene prodno oddate naročilo drugam!
Phone: CANAL 5903
JOSEPH P A VLAK
PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO
2314 South Throop Street	Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem ob času pogrebov. — Mrtvašnica na go. — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, Icrste i:: pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.
Seda) je čas
POSEBNOST ZA LETOŠNJO JESEN IN ZIMO SO SLEDEČE NOVE SLOVENSKE VICTOR PLOŠČE:
79483—Nagajivka Mazurka
Coklarji Šamarijanka, Račič-Fojsova godba „75c | 79484—Vesela Gorenjka — Polka I _Korajža Velja! — Polka. Račič-Fojsova godba....................7SC
DRUGE SLOVENSKE VIKTOR PLOŠČE.
GODBA.
68674	Lizi, polka — Sladke rožice, valček; banda, 12 in________________$1.25
[[] 08716	Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček; banda, 12. in________ 1.25
j|j 72321	Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, polka.................. .75
>j 7311'J	Dunavski valovi — Ljubavna sreča, harmonika duct__________ .75
h /3957	Vaška krčma, polka — Lovec, valček; orkester 10 in_____ .75
(j 73976	Barbara, polka — Miiijonarska polka; banda, 10. in...„.........75
I il!1-	^jubim te> valček; kvartet — Bleščeče oči, polka; banda.....75
77ib5	Za domovino in brate, marš — Adelajda, polka; banda_______ .75
77166	Uboga deklica, marš — Dunajski dečko, marš; banda_ .75
77336	Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, polka; banda...] .75
j 77423	Na poskok, harmonika — Gorenjski, valček,; harmonika.....75
7/491	Razpoloženje, valček — Marička, valček; banda________________ .75
i ^7492	O Izabela, valček — Strelčeva ljubica, potiš; kvartet............ .75
S ~JJ_l7	Kavalerijski marš — Tirolski marš; banda.............................. ,75
I iZ558	Slad^a Marička; valček — V krasni dolini, polka; banda"™ .75
j 7/GOO	Perzijski marš — Egiptovski marš; banda..............................75
/7601	Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester.............. [75
77635	Kmečka pclka — Brez nade, polka; vaška godba..................I .'75
j 77S10	Na varšavskem trgu — Poljski kri. mazurka; orkester _* 75
//Sli	Pesem smeha — Poljub, valček.^............................................75
77911	Slovanski ples — Čukarijski ples; tambur, orkester!_______ .75
7/915	Na poskok, polka — Taniska, valček; instrum. tcrcet........ [75
77916	Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš; harm 75
/8088	Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet..................~ .73
78142	Čebelica. po:ka — Marica, polka; klarinet in harmonika"! .75
/81//	Posavski valček — V Cleveland sem doma, polka; harm. .75
78179	Micino kolo — Poskočnica; tamburaški orkester............ [75
781 r>8	Sladke vijolice, valček — Poročna polka; kvartet............'75
78490	Ach, du liebcr Angustin, valček — Šnicel, polka; orkester .75
/8406	Vojaški nabor, polka — Poročni valček; harmonika _ 75
78.i32	Krasota gora. valček — Pavlina, mazurka; kvartet	75
78^76	Na otoku, polka — V zelenem vrtu, valček, orkester....!! .75
PETJE.
67979 Slovenske zdravice — S varjenje	_ en7c
69317 Tolažba — Veselja dom ....	............................................* „
69698 Sveti večer — Tiha noč ......................................................................~..........J5
69802 Ne bom se možila — Ljubca povej.......... .......................75
72206	Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica.........................75
72207	Ljubca moja — Otok Bleski.............................. ..............75
72208	Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šcJe 18 let.................75
72210 Slepec — Mila mila lunica.........................................................................." "75
72231 O j zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo" !!..............75
/2232 Sem slovenska deklica — Bom šla na planince .	........75
72327 Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi.................. ...................75
j 72364 Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička...........................75
j /2399 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica	................75
/2429 Krščenici — Angelji sveti ........................................................................75
72472 Na planincah — Barčica ............... ....................................75
72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad!!!...............................75
/2d27 Moj dom — domovini . _	........................
72707 Naprej! — Vse mine .................!!!.!!!!!!.............................. 75
73721 Micka na šrauf — Na maškaradi	.........................7q
73725 Na Vršacu — Sladko spavaj...................... ............._	75
77422 Neža in Pavel _ Deset zapovedi .....................................
77490 Vabilo — Pastirček ........................................................ '11
77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu......................................
77746 U boj, u boj! Garavuša	......................................nc
77897	Strunam — Sirota .......................!!!........................................... 7-
77898	Sveta Lucija — Planinarica .........................................................................................'il
IIVŽ	ffrem° (La PoIoma> — Sonja (opera)!................................75
78176 Dve utvi - O j večer je že------------------- -----------------
78182	Nove harmonike — Sentklarski paberki ..........................75
78313	Knefra in vagabundi — Kako je bilo......... ................... * '75
78348	Božična — Sveta noč..........................................7r
78408	Jadransko morje — Cuj Micika.................................................... '75
78554	Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko!"!!!!'!!!!!!!!!! '.75
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) _	10
SkirPi:rroae"iglic (8 k°mad°v-vsaka *
Va7lin'- - Z V8akhn naročilom pošljite potrebno 1	svoto- Pri naročilih od 5 plošč ali več,
P acamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 Plosc, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
^Victor Records
Pierre Magard:
MED AFRIŠKIMI LEVI.
(Dalje.)
Tukaj se je nudil prizor, kakršnega človek celo v Afriki redko doživi. Stoprav 15 let pozneje sem videl nekaj podobnega na obali Koulountoja.
Na tem mestu je reka tako ozka, da se v lepi mesečni noči vidi vse. kar se dogaja na drugi obali. Tisti večer je svetila polna luna in sva lahko o-pazovala sleherno kretnjo zajetnega bivola, ki je prihaja! z nasprotne obale k vodi. Bivol je stopil k reki, v kateri so se blišča le na gosto posejane 1 zvezde. Odganjal je z jezikom ,muho tse-tse, ki ob takih večerih rada napada živino in se je oziral proti gozdu. Šele ko je žival spoznala, da ji trenutno ne preti nevarnost, je jela hlastno piti vodo. Požirki so 'bili dolgi in močni. Tedajci pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega: kakor bi trenil, se je pojavila v prostoru dolga in bliskovito nagla sivkasta masa ter se je v paraboli vrgla na bivola, ki se je prestrašeno sesedel.
Ali presenečenje je trajalo komaj hip. Z enim samim skokom se je vrgel bivol pokoncu. Skušal se je otresti sovražnika, ki mu je tičal na hrbtu. Hotel po je vreči ž njim k bližnjemu drevesu, zakaj po razlagi mojega tovariša imajo bivoli navado, da se v nevarnosti vržejo z napadalcem vred h kaki pečini ali drevesu, pritisnejo sovražnika k steni in ga ondi zmečkajo.
Bil je lev. Dejal bi, da je bil izkušen borec, zakaj moral je uganiti bivolove namene. Urno je skočil z nasprotnika ter po-I pihal, preden je bivol pridrvel k drevesu. Bivol se je brž obrnil in zdirjal v smeri proti goščavi. kamor se je skril "kralj zverin". Sredi poti pa mu je skočilo nasproti več levov. Napad se je izvršil z neverjetno naglico. Bivol se je zrušil na tla in se skušal trenutek nato še enkrat otresti napadalcev. Ves napor je bil zaman. Pred nami se je dogajala drama afriškega gozda. Tu v divji pri-rodi, ki ji je smrt in življenje isti prirodni zakon, ni bila prav nič pretresljiva.
Bivol je bil izgubljen. Nič ga ni moglo rešiti. Levi so se s slastjo zagrizli v njegov zalet-ni vrat in ga raztrgali. V mesečini sva videla kri, ki je obilno vrela iz raztrganih žil. Debela glava se je raztegnila po tleh. Levi so bili polni zmagoslavja.
Z Makoto se nisva - mogla vmešati v to dramatično borbo. Najine puške niso nosile tako 1 daleč. Morala sva se zadovoljiti z opazovanjem. Čez dobro uro so ostali za bivolom le neznatni ostanki.
V tem primeru pa ni odločevala moč dveh nasprotnikov. Odločilo je število. Beg prvega [leva je bil najboljši dokaz, da "kralj zverin" ni nepremagljiv vladar afriškega živalskega sveta. Le vzajemni pomoči le-
vov gre hvala, da se češče rešijo pred močnejšimi nasprotniki.
V Mauritaniji sem imel priliko opazovati boj med levom in divjo svinjo. Bil je viharen dan; čez planjave je vel znan mauritanski veter, ki je močan kakor saharski samum. Skril sem se za velikansko mravljišče in opazoval na skrivaj boj, ki se je pravkar razvil med levom in divjo svinjo. Bil je še zanimivejši nego boj med levom in bivolom, zakaj nasproti sta si stala slabotna divja svinja in "kralj puščav".
Počenjen za mravljišče sem 'opazoval, kolikor se je le dalo, ker mi je nosil veter v obraz neznosen prah in mi polnil z njim ušesa, oči in usta. Boj se ie vršil v precejšnji razdalji, tako da sem se moral poslužiti daljnogleda. Zdaj pa zdaj so mi oblaki prahu docela zagrnili pogled. Najprej sem videl, kako divja svinja rije po pesku in meče v zrak cele oblačke prahu. Očividno je iskala koreninic. Te zveri se v Mauritaniji pogosto vidijo in zaradi te-[ga lovca ne zanimajo toliko kot redkejše živali. Že sem hotel kreniti naprej, kar opazim, da se je/v bližini divje svinje po-ijavila velika rjava silhueta.
(Konec prih.)
-o-
! Pota in naloge cerkvene umetnosti.
Pod tem naslovom je priob-jcil g. Marijan Marolt v "Zbor-iniku" temeljit članek, v kate-jrem se poteguje za to, da se j moderni umetnosti odpro vrata j tudi v cerkev. Maroltov članek ;je zbudil veliko pozornost v duhovskih in umetniških krogih še posebno, ker se prav te dni mudi na Primorskem naš slikar Tone Kralj, ki je "moderno' poslikal cerkev v Vol-čah in je sedaj zaposlen s slikanjem cerkve pri Sv. Luciji. Kraljeva dela, posebno umer-jenejša v Volčah, je sprejelo tudi preprosto ljudstvo s priznanjem. Slike si je ogledala tudi komisija lepih umetnosti iz Trsta in se silno pohvalno izrazila o njih.
-o-
IŠČEJO SE SLOVENCI:
Žagar Franc iz Nove Laze, živel v Brooklynu.
Jakob Tomažič iz Stare vasi, Slovenija, živel v Illinoisu.
Ivan Šinkovec iz Zagrada pri Novem mestu, Slovenija.
Vincenc Belšak iz Slovenije, živel v Havani, No. Dakota.
Franc Tolar iz Slovenije, živel v Allegheny, Pa.
Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, je naprošen, da to naznani izseljeniškemu poslancu (Commissioner of Emigration), 1819 Broadway, New York, N. Y.
STANOVANJE
s petimi sobami in zaprtim porčem se odda v najem. Blizu slovenske cerkve in šole. V bližini ulične železnice in elevetra. Poizve se: 1917 West 23rd St. 1. nadstropje, Chicago, 111.
DRUŽINSKO PRATIKO