SLOVENSKA BCELA.

Izdana I. jgmija 11 S 3 S.
Pomladanski večer.
(Iz slovenske D a n i Č i c e. * )
Tj tonilo Sobice milo Tjc za sinje je gore, Dneva /.ari K inajki si ari U valovje tje beže.
Po planini U dolini
Slavcov petje ogluši, Zvezdic čeda Jasnobleda
Gor na nebu zablišči.
Tiho spava Že. narava, Mirno krije jo nebo , Noč penite Cemozlutc
Razprostira čez zemljo.
Šumljajoči Verlec loči
Med skalovjem tje vode, Dih cefirni Sladkornimi Dije u cvetic g'ave.
Oživljeni Gojzd zeleni
V	percih sladko si šcpta In cvetlica
Mladolica
Vsvitli rosi lesketii.
Tamo v logu
V	hitrim krogu Dične Vile se verle, Melodije
Pesem lije Čudokrasne u dol.;.
»Slave sini Domovini
Vite vence na glavo. Njo ljubiti, Nji služiti
Vaše le naj geslo bo."
-e—
*) Slovenska Daničica se love tednik mladosti Alojzjevisča v Ljubljani in od tedna do tedna prav izverstne sostavke donaSa. Po tem takem imajo letos latinski dijaki v Celju, Celovcu in Ljubljani svojo posebne Časopise: „Sla-vija" imenovane in tudi učenci v Alojijevišču svoj list Daničico. Neizmerna radost mora vsacega slavenskega rodoljuba obiti , viditi tolike marljivosti in iskrenosti naše nadepotne mladine v imenovanih mestih, Le škoda, da tudi od učencev v Gorici, Gradcu, Marborgu in Terstu kaj tacega naznaniti ne moremo, Morde bodo vkratkem ludi oni svoje vadbene liste
osnovali!!	Vredn,
*
Kako sim h Čeha Nemec, in iz Nemca
v
spel Ceh postal.
Vesela in žalostna prigodba iz lastnega življenja.
(Konec.)
Drugo uro so imeli g. kalehet priti. To so ravno taki gospod bili, kakor učitelj; vselej le nemško in vekomaj le nemško. In ako so kdaj kako češko pregovorili, so to le zavolj lega storili, da bi nas pograjali. Jaz sim jih koj v pervej uri razjezil. Ker jih nisem zaslopil, sitn pod klopjo, ker mi je dolgčas bilo, s popirjem igral. Oni so to zapazili, so me pograjali in slednje poneinško rekli: »Zato ker si iz hudiča, ne slišiš božjo besedo." Mene pa to ni ganulo, — jaz sim malo vedel, alj govorijo od neba alj od pekla. Od tega časa mi niso več prijaznih lic pokazali. Enkrat me je učitelj s cestnim gumbom navlaš tako dolgo stati pustil, da so g. kalehet prišli. Ko bi trenil, je njim nasproti tekel, jih za roko vzel in ramo k meni peljal, in je njim moj česlni red na gonibu pokazal. G. kalehet so se glasno zasmejali in so mi po očelov-sko svetovali, da bi šel v Korouhve (v moje rodišče) prasce past. Polle so me na slednjo klop, lako imenovano Schandbank obsodili — in od tega časa nikdo ni za me več maral. Meni je to dopadlo, ker je me sdaj vsaki pri miru pustil. l'a žalibog! tudi to je s\oj konec vzelo. Pri sveti meši smo nemške pisme peli. Vsaki si jih je moral prepisali, tedaj tudi jaz. Jaz sim pisal, kakor sim znal, in sim tako pel, kakor sim si zapisal. Tode vselej sim jo zabredel, in otroci so se mi zmiram smejali. Ko sim enkrat namesti: »Du bist allezeit heflig" zapel: »Du bist alle Zeil haulik" so se vsi tako močno smejali, da so to g. kalehet zapazili. Po sveti meši so me berž k sebi poklicali in mi naslednje clo duri pokazali rekoč: Ti trap, sdaj se mi poberi, od kod si prišel. Naj te nikoli več v šolo ne bo! Jaz sim bil pokoren, še to uro sim se proti domu podal, svojim starišem povedat, kaj se mi je zgodilo. Oče so djali, da nimam dobre glave in da bom doina ostali moral. Mati pa so mislili, da sini za uk prebrisane glave; le učitelj in kalehet nič ne zaslo-pila. Samo v tem so bili s očetom enake misli, da v šolo več ne-pojdem. Pa kaj kozel r.i hotel? Se taj den sim se s jednim fantom našega soseda spipal, kateri mi je »pater Vyklouz*)" zunel (zmerjal) Takd so pri nas vsakemu pravili, ki je študirati nehal. O le »pater VykIonz»
*) V^Uouinouti = spoderkuiti, popolzuiti se.

so bile osodne besede za rac. Moja mati, jili zaslišali, so se tako razjezili, kakor jih poprej še nikdar nisim vidil. »Kaj? mojemu detetu se imajo posmehovati! To s? ne bo zgodilo celemu svetu na vkljub! On mora študirati in ko bi pol hiše na to šlo! Ti oče pojdeš jutri v P—o, da pri teh gospodih nekoljko pomažes, iz fanta mora ali duhovnik ali gospod postati, naj si je, kakor hoče." Oče so lo zares dobro opravili, in čez dva dni sim zopet učenec bil. Učitelj je bil sdaj gola prijaznost, g. katehet gola ljubezen. Sdaj se mi nihče ni smel posinejati — in v kratkem času (udi ni mogel. Jaz sim sdaj premagal jedno zapreko po drugej — in na koncu leta sim imel na svojej spričbi same »sehr gut." Nemško sim že ne koljko govoril, les Zeitwort-ain in Geschlechtsvvorlam se mi je še vstavljalo. Po šolskih praznikih sim šel že v pervo latinsko šolo v L—šl. Po čelej vesi so sadaj od mene govorili, da že v latinske šole grem.
Ja v latinskih šolah mi je šele ta nesrečna nemščina truda in muke prizadjala, da ni bilo za prestati. G. professor so se liotli namreč prepričati, kako nemško slovnico znamo in so nam zatorej pismeno nalogo dali. (Kakor je kdo nalogo naredil, je dobil kraj v šoli.) Ki so nalogo bolje naredili, so prišli v perve klopi, ki hujši, pa v slodne. Jaz in s menoj še drugih pet fantov smo v slednji klopi sedeli morali. G. professor so nas »Kreuzherrn" imenovali, zato ker smo svoje naloge s velikim križem okinčarie iineli. Gor je s rudečo tinfo napisano bilo »sehr .sclih;elit" in g. professor so nam svetovali, naj bi se raji prej v nemško šolo vernuli, ko nas bodo sami izpodili (izgnali). Še taj den so nam oj-stro prepovedali, češko govoriti — in so med nas jedno knjižico dali, ktvrej se je »signum" pravilo. V to knjižico se je moral vsaki zapisati, ki se je s tim pregrešil, daje češko govoril. Pervi, ki se je noter zapisati moral, sim bil jaz. Zato sim pa moral sledečo stavko, pet stokrat zapisati: „Wer Anspruch auf Bildung maclien vvill, der darf nicht bdhiniseh spreclieti." Jaz sim videl, da mi tukej bolj ne gre, kakor lani. Zatorej sim domu pisal, naj bi to oč? zopet nekako zainazati prišli. Oče so prišli, pa sdaj je mi še hujši nahajalo. G. professor so me vsaki den prašali — so se s menoj mučili — in ako to po dobrem ni šlo, so s pestjo pomagali — oj to so bili časi, na ktere morde še v grobu pozabil ne bom. To je že sreča za mene bila, da siin pravila iz latinške slovnice, polle vse naloge iz zeinljopisa in računstva kakor očenaš na zpamet znal, akoravno sim komaj dvajseto besedo prav razumel. Jaz sini govoril od aqualora, od ekliplike, od Wendekreis-ov i. t. d. kakor neki modrijan, akoravno nisim od teh reči le trohice zapopadel. G. professor so mi večkrat djaii. »Ich hatte dich schon langst aufgegeben, aber weil du fleissig bist, vvill ich es nicht Ihun," In zopet so mene in sebe
21*
mučili začeli, da bi le lo nemščino in š njo tudi latinščino v mene zabili. Po nekoljko rnescov je saj enkrat ta češka kora v mojih možganih poknila — in jaz sim zapopadel tisto veliko skrivnost, kaj je subjekt — kako se mora verbum po njem konstruirat ... in druge mi-stičke reči te verste. Sdaj je lo bez zapreke napred šlo. Tudi g. ka-tehetu sim dopadel. Akoravno so drugi otroci jim vkljub bedarijo delali in si med seboj pripovedovali, da se od njih za jedno dvajsetico „ad-eminens" dobi, vendar nisiin to verjel, sim se le tiho obnašal in se svoje naloge prav pridno učil. Zatorej so me g. katehet hvalili; le kadar sim se s tirn »Geschlechts\vort-ara" zmotil, so me opominjali: »So lass doch einmahl den alten Hor.ziček Tolpač fahren!" j\a koncu šolskega leta sim dobil dve eininence in tri prime — in sim bil stvarjen učenec in Nemec. Ko sim domu na praznike prišel, bi se bil komaj s svojimi starejsi dogovoril, zakaj vsaka moja tretja beseda skoraj je bila nemška. Pa to je starišem dopadlo. Ko sim jim pripovedal: koljkokrat sim iz pensuin »ohne« to je: brez pogrešek imel, koljkokrat sim moral »aufsagovvat,"— kako so g. professor »slreng« bili in kar sim moral biflovati, so me s veseljem poslušali; in ko sim tudi očenaš po latinsko molil in starejši so si spomnili, da tudi Gospod pri allariju kaj takega pojejo: tu so oče se čudili, in s rokami sklepali in mati so se jokati začeli.
V drugi šoli smo še en predmet, namreč dogodivščino Austrie dobili. Me je to bolelo, ko sim videl, da vse, kar se tam od Cehov pripoveduje, jim ni v čest in sosebno besede: »die kelzerisehen Bolunen«— in zopet »die widerspensligen Bohmen« — so me ko noži v serce bodle. Žalost me je obšla, ko sim videl, da sim rojen iz takega nevrednega roda. To žalost so mi pa g. professor zadali. Oni so nam neprenehoma pripovedali: »Wir Deutsche« .— in zopet „\vir Deutsche in Bohmen.« AH to je druga — si mislim, mi smo tedaj prav za prav Nemči; in joj temu, kdo bi bil rekel, da to ni res. Tudi to se mi je čudno zdelo, da so nam v naših nalogih le samo hvalili, kako hrabro in inožko so se obnaša i stari Rimlani in GerkfrOd domačih (naših) junakov in vitezov pa čisto nič niso povedali. Tudi djanje poganskih malikov (bogov) so velikobart za predmet naših nalog vzeli: p. kako se je Jupiter v bi ka, v laboda i. I. d. premenil, — kakšne nesramne reči je delal i. t. d. pa od ljubezni polnih djanj našega Izveličarja (katerega so me starejši čez vse ljubiti naučili) ni blo ni jedne besede To se mi je tudi čudno zdelo, pa to mi nihče ni razjasnil. Enkrat so nas g. katehet v predigi svarili, romane brati. S liin so mojo radovednost tako razdražili, da sim se terdno predvzel, kak roman si oskerbeli. Leliko sim ga dobil; so namreč v mestu ljudje bili, ki so za majhno plačilo knjige razposo-divali.—O kako sladko in veselo je lo bilo! Zakaj pa so nam g. katehet
teh romanov prepovedali ? —Jaz siin sdaj Spies-a, Klauren-a, Krammer-a, Kozebue - a i. I. d. poredom nepreneharna bral. Se le sdaj sim poznaval, kakšna je lo sreča, Nemec bili, in sim Čehe močno obžaloval, ki ničesar kej tacega nimajo, ko le Meluzino, Bruncvika in Svelih Očetov jok, kar sim ko o I rok doma prebiral. V tretji šoli sim že Schiller-a, Klopstok-a, ja tudi Golhova Fausla bral. Jaz sim bral, kar sim dobil, in sim iz tega toljko razumel, koljko sim mogel. Vekši učenci so si od mene pravili, da sini »stark belesen," in so me zavolj lega v svoje sbore (druživa) jemali, kje so pivo (ol) pili. labak kadili in nemške pesme pevali. O škoda, da ni bila lačas pesen znana: »Wo ist des Deutschen VaterlandTo bi bil pel! — Pa vendar, kar nobeden ni pričakoval, pokazalo se je, da to, kar se iz češke matere rodi, le Ceh ostane in oslati mora, ako nima iz lega gnusna in gerda pošast poslali.
V četerli šoli je s menoj še jeden sedmi šolec stanoval (prebival). On je gvmnasium v kralovskim - Gradcu in v Jičinu študiral. Je to bil čuden človek — nadobično je bil perljuden in prijazen, vsakega je vikal (»vi" rekal) — pri tem ni drugač govoril kakor le češko in sicer, kakor se je tačas pravilo, »eeht bohmiseh." Komaj da sim ga bil vidil, ie mi že dopadel, sem ga ljubil, in sdaj sva si midva prijatelja bila. Ko je videl, da rad berem, je me prašal, alj tudi marsikdaj kako češko knjigo čitam (berem). Jaz sim se povsmejal in sim odgovoril: »Ja, dokler siin še fant bil, sim Bruncvika in Meluzino bral, pa sdaj ne berem nič češkega." On je mi odgovoril, da sim vsmilenja vreden. Pol le mi je povedal, da so se v Gradci in Jičinu češko učili — da professori same češke knjige spisujejo in to radi vidijo, ako učenci svoje naloge v češkem jeziku naredijo.
To slišali se je mi čudno zdelo in skoraj nisiin lo verjeli mogel-Tamo so professori češčino učili in nam so tukej češko govoriti ostro prepovedal. — Polle je me prašal, alj bi ne hotel poskušali, kaj češkega brali in je mi koj edno knjigo posodil. Meni je ta knjiga dopadla. Ko sim njo prebral, je mi še drugo iri tretjo posodil. Jaz siin sdaj pridno bral in u nekoljko dneh sini bil od svoje nemškutarije čisto ozdravljen.
Pet nesrečnih — grozepolnih let je bilo treba, da bi se iz Ceha v Nemca preobernil — in v pel veselili dneh sim zopet iz JVemca Ceh poslal.	Poslov. Fresl.
— 100 -S o rt e I.
Ljubiti znal sim dneva porodnico, Neb"ojnih zvezdic kore na višavah, Ljub ti znal cvetlice na planjavah, 1 na cvetlicah srebcrno rosico. —
Ljubiti znal sini slavcov govorico, Sladko donečih pevcov po dobravah. Ljubiti aence na mladosti glavah, jNebeško glasov miljenih sladico.
Ljubiti znal sim lebe duša blaga, Oči, nebes neprekošeno slavo, Krasoto lic i andjela postavo:
Pa tvoje nezvestobe grenka sraga Na velein lesketa se mi obrazu, Omerznjena u licah grudnem mrazu
(Iz ljubljanske Slavije.)	J. Radon ievič.
Ljubezniva nevesta. *)
* letu 1748 je bila že v naših krajih silno huda zima zavoljo veliko snega, in grozovitniga in dolgiga mraza, pa še veliko hujši je bila v bolj merzlih krajih na Nemškim in na Francozkim, tako de so zmerza-vale nar veči iu nar bolj dere če reke, in de so ljudje od mraza pomira-li. Tisto zimo je mogel v Lorenskim mestu Meci **) eno noč , ki je bila gotovo ena iz nar bolj merzlih, na straži slali vojšak, kleri že več dni ni bil nič kaj prav zdrav, in tedaj je bil zdaj v nevarnosti, de bi še huji obolel; zakaj kjer je na straži stal, je bil nar hujši mraz, iu je nar silniši pihal ledeni sever. On je bil ženin namenjen in že obljubljen in zaročen z deklino, klera ga je priserčno ljubila. Kakor hitro tedaj njegova nevesta zve, de mora on tisto noč v takim mrazu zunej stati, se silno prestraši, ker se boji, de ne b" mogel s svojim slabim zdravjem v takim mrazu prestati. Ta misel jo je lako mučila, de ni mogla tisto
*) Vte t rt i r. knjige: ,,1'odučiie povesti," poslovenil Štefan Koeiaiičie, učitel n G iriski dubovšuici. Ta knjiga se luili dobi u Otoveii m zasluži , da se med Slnvmici prav pridno m hitro m/.Širi Poglej iadej: Književnost u doiiešnej beeii!
**) Zdaj je mesto Mec pod francosko oblastjo.
noč ne le samo očesa zalisnili, temne ji (udi ni bilo mogoče se kar v posteljo vleči. Njena otožnost je pa še veči poslala, kadar pride ura, ob kleri se ji zdi, de je nje ljubljenie že zunej na straži na hudim mrazu, kjer si ga je že mislila vsiga od mraza prepadeniga in oterpneniga. Ker ni mogla več v takim nepokoju prestali, se poda, desiravno je bil led, sneg in silen veter, po gosli temi vun i/, hiše, ki ni bila ravno daleč od straže, in gre serčrio celo sama Ijekej. Ona najde v resnici nesrečniga vojšak ft^ki se je od mraza ves tresil, in je bil že ves olerp-nen, de mu ni bilo več mogoče na nogah stali. Ga začne tedaj prositi za Božjo voljo, de naj se gre v njeno hišo ogret, kjer mu je dober oginj napravila; vojšak pa, ki je dobro vedi!, de bi se mu to za silno velik pregrešik zarajtalo, ko bi se zvedlo, se ji zahvali, in se stanovitno brani storiti, kar mu je ona velevala.—»Saj en sam hip, de se ogreješ, reče ona, ker te mraz tako hudo trese." — Na to ji vojšak odgovori, de, če bi se od njega kaj taciga zvedlo, bi bil koj k smerti obsojen, in de nobedin bi ga ne mogel smerti rešiti. — »Pa če boš tukej stal" mu ona naglo besedo preseče, »boš gotovo konc vzel, in tej smerti, ki je gotova, se moraš vender nar poprej vbranili. De se bo ravno »to zvedlo, kar zdaj storiš, se ne more lahko vediti, in jez mislim, de »skorej ni mogoče, de bi kdo lo zvedil; in Bog, ki je usmilen, te bo »tudi ovarval." — »In če bi se to tudi nikoli in od nikogar ne zvedlo" »reče vojšak, »kako je mogoče, de se podstopim, kakor ti hočeš, meni »izročeno stražo lako maloserčno in brez moža pustili? Naka! tega mi »ne perpusti ne moja dolžnost, ne moja čast." — »Ako se tudi od tu proč podaš" mu ona resnobno odgovori »ne menim že, de se slraža po-»polnoma brez moža pusti: za malo časa se postavim jez tukej, namest »tebe stražiti. Le urno tedaj podvizaj. . ." Tu ga je ona tako silno nagovarjala, in s solzami prosila, de jo je na zadnje vojšak vslišal, in se sili vdal, zakaj vidil je, de on v svojim stanu per tako hudim mrazu se ne tnore lako dolgo več deržati. Upal je tudi, de se bo prav kmalo nazaj vernil, in de ne bo tega nobedin zvedil; pervoli tedaj v to, kar mu deklina svetva, poda nji orožje, svoj vojaški klobuk, in svojo suknjo, ji pove parolo (vojaško znamnje), in se gre v hišo gret.
Mlada deklina je bila tako vesela, de je ženinu življenje ohranila, de ni skorej nič mraza čutila, desiravno je zeblo, de je bilo komej prestati. Ali, glej! — kmalo potem pride neprevidoma patrola (ponočm čuvaji). Deklina, ker poprej na kaj takiga še kar pomislila ni, se je tega lako prestrašila, de kar besedice spregovoriti ne more, tedaj tudi ne da znaniga vojaškiga znamnja. Čuvaji, ki nič ne slišijo, menijo de je vojšak ali zaspal, ali pa pobegnil; zalo se hitro straži perbližajo, in najdejo s začudenjem namesti vojšaka mlado žensko v vojaški obleki, kle-
ra vsa prestrašena in plašna, ni mogla kar čerhniti, rti; bi povedala, kako je sem peršla.
K velki straži perpeljana je zamogla vender zopet se enmalo zbrih-tuti, in spregovoriti, in pove joka je in s solzami, kar se je zgodilo, ter milo prosi, de bi se njenimu ženinu perzaneslo. Precej poslejo v njeno hišo eniga, kjer najdejo zares vojšaka, lode še tako zmerzneniga in oterpneniga, de je bilo malo upanja več za njegovo življenje. Ga začnejo vender po malim razgrevali, in tako počasi mu zmiram več gor-kote dodavali, de so ga na zadnje popolnoma oživili.
Tode nesrečni človek vidi, de je oživel, zato de bo mogel še strašnejši in silniši smert prestati. Precej tisto jutro je bil bojni svet sklican, in on, kar je že dobro previdil, je bil po ostrili bojnih postavah obsojen, obešen bili. Kdo zamore izreči otožnost in žalost nesrečne dekline, ki je vidila, de mora tako zgubiti svojiga priserčniga ljubljenca, in de je ona samo nekoliko kriva, de mora on zdaj tako žalostno smert storili"? — Tode žalost je ni pobila ne potlačila, teinuč ji da še veči serčnost in prederznost. Z razčesanimi lasmi je vsa v solzah okoli tekala zdaj sem, zdaj tje, kjer koli je upala zanj kako pomoč, perpo-ročenje ali dobro besedo dobili. Zgodba ta nova in laka, de se take nikoli slišalo ni, je sama na sebi že storila, de sta se obad v a vsem smilila, in de so se vsi čudili čez mlado deklino, ki je lako veliko in serčno Ijubezin do svojiga ženina skazala. Veljavne in imenitne osebe vsih, posebno pa visocih stanov, so si perzadevale zanj prositi, de li se zavoljo izvanrednih okolišin ostrost postave za takrat odjenjala. Pred vsim drugim pa so žene in gospe krepostno deklico za novo čast svojiga spola deržale, in so tolikajn delale, prosile, terkale, de se je vojšaku perzaneslo. — Deklina je tedaj doživela veselje ne li samo, de mu je življenje otela, ampak tudi, de se je kmalo potem ž njim omožila, in mu precej lepo doto k hiši pernesla, kakor je šlo njenimu slanu; zakaj vsakter si je perzadel, ji kaj podarili. Tako so se njene nar bolj goreče želje popolnoma izpolnile.
Kratko številoslovje.
za
drugo s o ls k o leto.
Na terdnej podlagi se lahko in bez skerbi zida, in krasna slopja postavijo. F ej pa da s svojim delom po šolskih praznikih napredujemo, bomo pojyrejšno osnovo pregledali, in se osvedočili, ako je terdna, ako derži. Slasti moramo se nekoliko muditi, da otroke vsako število med 10—100 v obstoječe dele l. j. deselke in enote razlagali vodimo, postavim
65 ima koliko desetek ? koliko eno)? v kolikšnej lestvici, in v kterej stopnji jo najdemo? Po lakej vadbi naj se podamo serdačno k doštevi, in odllevi desetek.
Treba opomnili, da moramo d o s I e v o, in odštevo tudi v tej ogradi po zgorej naznamovanih vadbah učiti. Vsakej desetki doštevajmo tedaj narpoprej enoj ko (enklo) pa bez rabe številk, takole: 10 in 1 je II, 20—f-1 = 21: 30+1=31 i- t- d. do 90+1 = 91. Jednako bomo odštevali', in deca vadili od vsake desetke enoj k o odštevati, postavim: 10 — 1 = 9, 20 — 1 = 19 i. t. d. do 90 — 1. Pri zad-ncj vaji čemo više desetke, n. p. 80 razdelovati v 7 desetek, in 1 de-setko, od poslednje odštejemo enojko, tako nam ostanejo 79. Ravno po tem načinu doštevajmo in odštevajmo dvojko n p 10+2, 20+2 do 90+2. 10 — 2 , 20 — 2 i. t. d. do 90 — 2. Tako bomo došte-vali trojko, četirko (štirko), petko, šestko, setlmičko, osmičko, in de-vetko: tako, da se .bodo ot ročici navadili vsakej desetki vse enote 1...9 doštevati, in je urno odštevati. Ta naj bo 1. vadba; H. pa je, da desetki in enojki, t. j. II, 21, 31 ... 91 ravno imenovane enote 1..9; doštevati in odštevati učimo; 111. vadba obseže desetke in dvojke, t. j. 12, 22, 32 . . 92 , kterim se imenovane enote došlevajo, in odštevajo. Na v.rsti je potem IV. vaja, to je enote se doštevajo, in odštevajo I3im —23im-- 33 — 93. Tako se napreduje po zaznamvanej stezdi; 14, 24 , 34 ... 94 so menjejuča števila, kterim se enote, narprej enojka, potem dvojka i. t. d. do devetke pridavajo, in odjemavajo in vsaka po-sebe, in po versli tako dolgo, da se učenci v tem več ne spotikajo. Bomo torej deset takih posebnih vadeb imeli za doštevo in odštevo desetek in enot. Varično moramo koračiti, kadar stopamo iz ene desetke v pri-hodno; kadar soštevamo 11+9. 21+9 i. t. d. 12+8, 22+8 . . . 92+8 i. t. d. več še, kadar jo prestopamo, kakor 12+9, 22+9 . . . 92+9, in visi da je s deselko zedinjena enota, dalje se moramo pri njej muditi. Tako ne le ponavljamo — in vadimo dosti doštevo, in odštevo enot, temveč pripravljamo deca k sledečej vadbi, ki uči doštevati, in odštevati desetke, in desetke.
Enaki način bo nas tudi pri tem delu k dobremu koncu pelal.— Doštevajmo vsakej desetki deset, n. p. 10+10; 20+10 . . . 90+10; odštevanje se godi ravno tako, 10 — 10, 20 — 10, ... 90 — 10; Potem se došteva vsakej desetki II , 21, ... 91. takole: 10+11=21, 20+11 = 31 . , 90+11 = 101. Vadijo se otročiči zvezovati pervič desetke, in pridjavati enote. Podamo se v desetke zjedinjene s enoto in doštevaino, in odštevamo opet narprej samo 10, potem II, 12 .... 19. Ravno to se tudi odšteva. Pridemo k številom 12, 22 , 32 ... . 92 in doštevamo in odšjtevamo po versti sčasama 10, 11, 12, . . . 19. Tako dosežemo pomalim števila 19, 29 .... 99 kterim se 10, II, 12... 19 došteva, in odšteva. — Moremo potem napredovati, in vsakej desetki po redu 20, 21 . ... 29 prištevali, ip. odštevati; — ako je nam všeč, treba pa več ne bo, da se s tem pačimo; ker učenci bodo, vajeni nar poprej desetke desetkam, enote enotam doštevati, vsaki naštev med 1 — 100 gotovo najšli. Ako imajo zvedeti koliko je n. p. 18 + 17, bodo rekli 10+10 = 20, 8+7 =15; 20+15 = 35. Opomniti se more, da znamo tudi reči 18+10 = 28; 28+7 = 35, to je, da nam ne treba oba števila razložiti, da naj razložimo jedno in scer manje, in
doštejemo večemu narprej desetke, polle enote. V odštevi jih naj vadimo, ostajk po dveh potih najti, pervič po doštevi, — kadar k manjšemu številu pridenemo kolikor manjka, da veče, t. j. naštev dobimo n. p. imam
53	kr. in izdajem 38. koliko mi jih ostane'? Porečemo 28+2 = 30, 30+23 = 53, 2+23 = 25, jih ostane torej 25, drugič po odstevi; moramo pa vsigdar narprej desetke odšteli, potle še le enote, n. p. imam
54	ovec in jih prodam 36; porečemo od 54 odšlejem 30 mi ostanejo 24, od teh še 6 jih imam še 18. Se jcdno za izgled: Nekdo ima 84 ovec, in jih jesen proda 27 koliko jih derži čez zimo? Rečimo 27+3 30, od 30 do 84 manjka 54, 2+54 = 57, kar jih mu ostane ali od 84 odštejemo 20, jih ostane 64, od 64 še jih vzamemo 7—jih ješe=57. Take rajtbe so lahke, ako smo se v naznačenih vadbah perve desetke dosti časa mudili, in svojih učencev nismo pregnali, da bi jih utrudili, namest njihov um spodbuditi, in njihovo sponmjlivost dostojno u-krepčati. Tudi naštev več, ko dveh števil bodo lahko najšli, ako narprej dve števili sošlejejo, in naštevu tretjo i. t. d. pridružijo, n. p. 23+56+47 bodo rekli 56+40 = 96; 96+7 = 103, 103+20=123, 123+3=126. Ravno to se more zgodili v odštevi. Vendar moremo paziti, da s prevelikimi števili otroke v tej dobi še ne bomo mučili.
Tretka stopnja šleviloslovja, t. j. naprava zbornih, ali vkupnih števil v tej ogradi ni več tolike važnosti, in se more sdružiti s četerlo, ki je pošteva.
Varujmo se za pošlevanje navadno postevanko rabiti; saj vemo, kako smo si jo mi v glavo vbijali, in vendar zrniraj spet pozabili — tako dolgo, da smo jo razumeli in nismo več potrebovali ostudnega rau-čitelja: je dan krat jedan. Ako to nekoliko premišlujemo, bomo jasno vidili, da se je navadna poštevanka po nemarnih Ienjivih učilelih vpeljala, ki niso hotli s naučovanjem veliko rse truditi. Poslala je iz čert, namesto kojih so se številke postavile. Cert se čemo tudi mi po-služiti, in po versli postopaje pri vsakem številu potrebne vadbe s\erši-ti, prej da se k'sledečemu vernemo.	(Dalje sledi).
Književnost.
Iz Ljublane se v Vesno takole piše: Veselo je gledati literarno delavnost, klera se pokazuje u Gorici. Ravno imamo u rokah izversten preklad slovečih novel Italijana Franc. Soave; knjiga ima, 325 stran, in je tudi zvunaj prav prijazno in lepo napravlena. Gosp. Štefan Kociančič, kteri je jih poslovenil, pravi u predgovoru: »Tega težavnega dela sim se lotil posebno zato, ker sim prepričan, de take lepe povesti ljudstvo rado bere, in de se ž njimi mnogo koristiti zamore. Posebno se pa meni zdi, de bi utegnile biti priležne mladenčem, ki iz šol stopijo, in se domii vernejo, ker zainorejo v njih marzikej podučnega brati, kar jih bolj izo-bražiti in olikati more." Mi le trohice ne dvomimo, da bode ta knjiga hitro ljudstvu se prikupila, in perva ljudska knjiga postala; to saj je resnica, da čšoavove povesli ljudstvo na ltalianskem rajši ima, kakor dru-
ge, in da mi Slovenci še kaj tacega nemarno. Tudi „26 povesti za mlade ljudi« od Kociančiča so lep dobiček književnosti za slovensko mladino; (Iva druga spisa: »Naukopolne pripovesti za slovensko mladost« in »Mesingasli križ in popisovanje Palestine,« sta že doživela drugi natis; na svitlo prišla sta pri Paternolli u Gorici. Očitno je taj, da slovenska književnost u Gorici napreduje. Na Primorskem veliko pripomaga Slovensko družtvo u Terstu. Nedavno deržana »Beseda" u Gradcu, in slava, s ktero se je obhajala, je živ dokaz, kako slovenski duh u poglavitnem mestu na Štajerskem živi in napreduje. , Naj večja gibčnost in delavnost pri lej reči se pa vidi na Doino - Štajerskem in Koroškem. Ljublana, serce in metropolis slovenskega živlenja, kjer bi imelo slovensko živlenje, pisemstvo, umetnosti in vednosti naj lepše cveteli, in svoj žlahten slovenski duh po celej Sloveniji razširovati, ravno ta Ljublana pokazuje lenost in nemarnost, ki se izgovorili in opravičiti ne da. Ko bi ne bilo »Novic« in »belletrističkega dala Ljublanskega Časnika«: zares! bi, stopivši u Ljublano ne vedel, da si u sredi Slovenske zemlje." —
Nije dolgo, kar so Zvezdice od Radoslava Razlaga" beli svet zagledale in kar je jih tudi »slov: Bčela« hvalno in slavno u misel uzela. Evo! da je,naša hvala in slava bila resnična in dobrozaslužena: Zvezdice so že u Češčino prestavlene, in se ravno tiskajo! Jugosla-venska inladež! tebi je ta knjižica posvečena, — omisli si jo, preberi jo, in spet jo prebiraj: ona ti bode u serce ulila živo, gorečo ljubezen do drage domovine! »Rnzlagove zvezdice« in »Majerjova pravila" ste liste dve knjigi, ki bi ne imele manjkati u knjižnici nobenega domorodca, ki ste za celo jugoslavensko mladež zlalni vademecum! —
Pri J. Leonu u Celovcu je ravno na svitlo prišla:
»Filoteja sv. Frančiška Sah" drugi natis; in »Živlenja srečen pot trelji natis.
Z m e s.
Vzajemnost.
(Konec.)
Dozvoljite ini nekatere besede v mojih »Zvezdicah" razjasnili, katere se krivo razumevajo. Na strani 13. so besede: svetjeniki Kristovi dovedoše za sobom silne vojske." Tukaj se ima razločevati med doveršivim glagoljem »dovedeni" za sobom ino med nedoveršivim »vodim« za sobom ali celo » sobom. Oni so za seboj pripeljali je govorniški izraz, kakor da rečem: njih so vojške na sle d ovale, brez da se ozuanovavci zakona božjega imajo sporazumljenja s tirni divjimi četami dolžiti. Kdo ne pomisli na Francoske ino nemške, če ravno že kristjanske vladarje, kateri so naše mirne rodove nevsmiljeno morili? Kdo ne pomisli na tako imenovane križnike (Schwertbriider, Kreuzritter), kateri so kakor Turki vero oz-nanovali, kristjanstvo samo v ustah, kervavi meč pa v rokah derže s
nečlovečjo grozo vil nosijo v mirno domovanje naših očakov plenažejni planuli ? Moj namen je, pokazali, da še je beseda božja morala sredstvo bili, da se strastim kervoločnih, zmagehlepnih vladarjev zadosti. Kdo mi more dokazati, da jaz sv. cerkvo nesreče naših rodov krivim ? Nevidite li njenega blagega upliva v naše iztočne rodove ino v obče v naš per excellentiain kristjanski narod? Da pa nam kristjanska vera nebi druge korisli prinesla bila, kakor da so se naši razdrobljeni rodovi družili, jediniti počeli, bi že zavoljo te neizmerne koristi si našo iskreno zahvalo popolnoma zaslužila. — Druge grajane besede so na strani 45. kde je govor o Rimu. Te predmet je preobširen toraj zamorem tukaj samo nekatere mislenke načertati. -- Kdo ne vpoznt, koljki upliv v življenje narodov da imajo modroslovske sostave vsake baže, naj pogleda na nemško, naj se ozre na francozko stran. Zapaduo modrovanje se po pravici sine metež (chaos) imenovati, kateri je tamošnje narode zasul, tako da se sami nemorejo izkopati. Ino glavarji rimske cerkve? Oni roke križema derže, ker pomoči le iz nebes pričakuju. Mi pa se prederzneino na stvor božji pokazati, kateri nas zamore po naravnem polu zaderg rešiti, in to je — slavjanski bogato obdarjen, nepokvarjen narod, kateri je bolje po imenu kakor po veri razdeljen, če ravno spada v latinsko in pravoslavno cerkveno zavezo Modrosiov-ci slavjanski, stoječi na močnem stebru Kristjanstva, katero se v obema cerkvama zaje dno najde, so poklicani božanstveno sostavo pravega tnodroslovja na podlago osebnega Boga sozidati, da se lako pomiri minulost s prihodnostjo. Tudi na nemškem je že Krause to pot nastopil, ker so mu nekateri Poljaki, listi naših gor, polje nesnage iztrebili. — Ako mi hočemo, da naši modroslovci nebodo brez kristjanstva modrovali, kakor zapadni, moramo skerbeli, da se zapadna in iztočna cerkva v duhu in smislu Kristusovem sjedinite po potu znanstvenega razglabanja. K temu pak je živo potrebno, je condilio sine qua non, da se obedve strani prijazno bližate, ne pa da jedna čaka , dokler druga ponižno »prijetja prosjačit ne pride. V obče si morajo pri nas Slavenih duhovski ino svelski ljudje u vsem po bratovsko roke podajati, vsaki pa si mora občega namena popolnoma s vest bili, da nebi nikomur praznih predsodkov narival. Koljko pa se je do sada od rimske strani v te namen storilo? S žalostnim serdcem pomislim na slavnega Hirscherja. Če se bode tak napredovalo, bode skoro rija ki od vseh strani rije, skoro do oserdčja prirastia ino suhe veje zapada nebodo več zamogle okrepivne sence narodom dajati. Ako pak se sdruži zapad obnemogli s iztokom mladim, »onda se hoče prerodi ti, pomladiti (prosim te besedi v pravem pomenu rabiti) mudrovanje o boginji, o nebeško m i zemeljskom pravu." — Ko-nečno še moram omeniti, da se mi pri vseh svojih delih imamo gesla deržati: »v glavnih rečeh složno, v dvomljivih svobodno (v polnem smislu), u vseh ljubeznivo", ker ni vsaka reč, če ravno nije po našem kopitu, že zavoljo svoje novosti pregrešna, krivoverna, nekristjan-ska. »Poskusite vse in kar je naj boljšega obderžiteP> Posebno pase imamo varovali vseh strastnih napadov.
Radoslav Razlag.
* Gospod minister za bogočastje in uk si dobiva od dnu do dnu zastran Slavjanov večjo hvalo in slavo. Da slovenščina še sedaj ne na-
prednje, kakor je želeti, in kakor bi mogla, pride med drugim odtod, da se slovenski pisaleli ne složijo ne zastran pismen, ne zaslran oblik. Temu je gospod grof Thun konec stOril, ker je zaukazil, da morajo vse slovenske šolske knjiffe biti pisane u novem pravopisu in tako imenovanih novih oblikah. Ravno laka je bila in je še pri Slovacih: tudi tamej pišejo nekteri u češko — slovanskem jeziku, nekteri pa, postavim: gosp. Hurban, Štiir u slovenskem podnarečju. Da to slavjanstvu hude rane zav-daja, je očevidno. Hvala laj gosp. ministru, da je tudi tej žalost nej pravdi konec storil. Po vsih šolah, in šolskih knjigah na Vogerskem Slovenskem se mora rabiti češko — slovenščina, tako pravi ininislerski ukaz. Hvala gosp. ministru — slavjanskemu narodu pa sreča: »sloga jači — ns.sloga tlači!" —
*	U nemških novinah beremo, kako se nemška beseda »b r a v o" ne -- odvodi iz latinskega »probus«, tudi ne iz italianskega, temoč iz slovanskega, i scer iz staroslovanskega. Neki nemški jezikoslovec od te reči takole piše: »Jakop Grimm je nam u svojej Ge*chichle der deul-scheil Sprache očitno dokazal, da nemški jezik sicer nema oblik, pa veliko korenin s slovanskimi ednakih; zemlopis nas uči, da so proti izhodu od Smerčin (u Čehah) imena vseh mest čisto slovanska; iz dogodivščine vemo, da je u zapadnih in u južnih končinah Nemčije bilo toliko in tako imenitnih os a d (naselbin), da bi to poznati in viditi morali iz imen mest, ako bi pisma od tega nič ne govorila: pa na I o: besedo »bravo« odvoditi iz slovanskega, na to še dosada nobeden ni spomnul, vendar je temu taka, i ne drugači. U cerkvenej slovanšcini znamena '»prav" toliko, kot »reetus« in »pravo« toliko, kot »amen." Tu to i mamo; u tem se nam pokazuje tudi, kaka lepa harmonija in jedno-značnost je pri naših (nemških) prededovih med cerkvenim in vsakdanjim živlenjem bila « — Da to reč še bolj dokaže in razjasni, dovodi nekoliko nemških besed iz slovanskega : »Glocke" od »kolokoK »Kiirsch-ner" od »krzno," »schier« od »skor«, »Arbeit« od »robota" i. t. d. Od drugih besed, ki imajo svojo korenino u slovanščini, govoriti noče.—
*	Gosp. Ivan Kukuljevič, slavno znan spisatel i namestnik predsednika ilirske matice u Zagrebu, je zbudil veliko misel, namreč: napraviti eden edini književni jezik za vse Slavene. Matica ilirska za dobro spozna, da bi se vsa literarna družtva o tej reči oglasila, i u ti namen poslance na eden kraj poslala, se o tej velevažnej reči uzajemno posvetovati. Matica misli, da bi se ovi slavjanski sbor (kongres*) sbral u mestu Varšavi na Ruskem, in misli maršala Paskieviča poprašati, ali bi ruski car to dovolil. Ako bi se to odreklo, meni, da bi bil Belgrad rv« mestu. Na avstrijanska mesta, postavim Prag, Krakavo Lvov, se ni moslo gledati, ker obsedni slan sb irov ne dopusti. Povabilni list na vsa slavjanska družtva na Ruskem, Poljskem, Geho — in Jugoslaven-skem se bode pisal s cirilskimi in latinskimi pismeni, in se brez odloga razposlal.
*	Slavni serbski general Kničanin je u letu 1850 od Pražkih Čehov u zahvalo svojih zaslug dva lepo izdelana samokresa (pištoli) dobil. Te velevažni dar je Kničanin sedaj povernul in je te dni u zlatni Prag poslal svojo prekrasno sablo, s ktero je u Madjarskih vojskah leta 1848 - 49 lako slavno i vitezko bojoval. ta sabla j« iz naj lepšega damaskega jekla nared, leči u srebernih nožnicah in je dar od Hafice-
Paša leta 1844 Kničaninu darovan Na njej stoji serbski nadpis s zlatimi pismeni: »Hafic - Paša otomanskega carstva daruje Stepanu Kničaninu, senatoru pri vladi knjeza Srb. Alexaudra„ Kara — Djordjeviča 1844«, dalej stoji: „1. 1851 darujem jaz bralrom Čehom.«
* Na Ceskem je 22 gimnazij, 8 svetskih in 14 duhovnih,; na teh je bilo u pervej,.polovici šolskega leta 1851 djakov vsih ukup 5709, izmed tih 3462 Cehov, 1926 Nemcev, in 421 Utraquistov, to , je ta-cili, ki češki in nemški znajo. Prebivavcev je 4,521.524 — Čehov 2,790.054 in Nemcev 1,731.470. —
Med i peli n.
*	Ze dvakrat — lani i letaš zopet — je visoko ministerstvo zau-kazalo: da bi se vsa tista oznanila, kterih je tistim krajem, kjer Slovenci prebivajo, vedeti treba, i klere se po uradnih listih javnih novin razglasujejo, tudi vredništ vu »Ljublanskega Časiiika" posilale, da jih u slovenskem jeziku razglasi. Ta postava velja tudi za Koroško. Baron Lazzarini, c. k. poštni vodja u Celovcu, je lo postavo naj pervi spol-nil, i neko oznanilo u »Ljubi. Časniku« tudi za Slovence po slovensko razglasil. —
*	U letu 1850 je bilo na Koroškem 9561 rojenih, med njimi je 3241 — tedaj čez tretjino — nezakonskih; fantičev je bilo 4979. dekiic pa 3582 , tedaj 397 faiitov več kol deklic. U letu 1849 je bilo 487 manj rojenih kakor u letu 1850.
*	Umerlo je jih u letu 1850 — 8637, loraj se jih je 924 več rodilo, ko umerlo. Poročenih je bilo u letu 1850—1786 parov, 33 parov več kakor u letu 1849.
*	U letu 1850 je bilo na Kranjskem 15,595 rojenih, ined njimi je 1093 — tedaj komaj 14. del — nezakonskih. Umerlo je jih u letu vsih kupej 15,974; potem je jih taj u letu 1850—379 več umerlo, kakor je jih rojeno bilo.
*	Poročenih je jih bilo 3612 parov, med njimi 6 razne vere, in 294 parov manj, kol u letu 1849.
*	Mislili smo, da je samo na Koroškem pri uradnijah po starem kopitu le vse po nemško, — sedaj pa slišimo, da je temu taka tudi na Kranjskem. Takole se nam piše: „Ze lani so nekteri slovenski učenci, ki zavode ali milodare prejemajo, svoje pobolne liste (kvitenge) po slovenski spisali in le s strahom so jih okrog nosili; nad jati se je bilo, da bode kje zagroinelo, ali celo strela udarila. In rez, gospod, ki jih u pisarnici pervi u roke dobiva, hudo zarezi ter pravi, da je to grozna prederznust, in gorje zažuga tistemu, kteri bi se še kdaj s slovenskim pohotnim listom prikazal u pisarno. Opomnul je tudi, da se vse u nemškem jeziku »aintira«, in pokazal u priliki, da je to ravno tako, kakor bi kak Francoz (se ve na Slovenskem) u cesarskej pisarnici po sili hotel da se mu u francozkem jeziku postreže! Ko se pa vendar nekteri niso dali ostrašiti, in so se tudi letaš s slovenskimi pobolami u pisarnico pre derznili, uni kranjski Nemec ali nemški Krajnec jeze bled poskoči in zagroini, ter z očmi grozno biiskaje takole beseduje: »Schon vvieder diese krainerischen Quittungen da! Aber — vvissen sie denn nicht, dass wir in der deutschen Sprache amtiren ? Ist a Kunst, nicht vvor, wenn a
Kraner kranerisch konn? Ich hiilte Lust, sie fortzujagen !" — Tudi gospod, ki denar šteje, je rezno opomnili, da, kdor še kdej s slovenskim pobolnim listom pride, nobenega denarja ne dobi! — Tako se marsikomu ljubezen do slovenščine ogreni in pogasi. —
*	U cestnih zadevah so bile na Koroškem dosada čvetere misli: eni hočejo občno popravo vsih cest, drugi da naj se Lobel preverla, tretji želijo brodarstvo po Dravi, četerti železnico. Kar so prebrisani inoži prerokovali, da je te razdor pervi in naj boljši pot od vsih teh imenovanih reči nobene ne doseči, se je res poterdilo. Ravno je prišlo od ministerstva, da deržavna denarnica ni u stanu, ne Drave za brodarstvo poravnali, pa ne tudi železnice slaviti. Tako nesloga tlači pri vsih rečih in zadevah, tudi pri narodskih; zato brati Slovenci! ne nekleri Gajčico drugi Bohoričico, —- ne nekteri nove, drugi slare oblike: vsi složno in bratovsko! —
*	Ze pred dvema letoma je bila na Dunaju komisija iz slavjanskih jezikoslovcev in pravdnikov sostavlena, ki je slavjansko pravniško termi-nologio naredila. Dosada je še le saino češka terminologia na„svit|o prišla in se hitro razprodala, da je že bil potreben drugi natis. Skoda, da se jugoslavenska terminologia še ni tiskala: gotovo je jako potrebna i bi se tudi hitro razprodala. »Pražke novine pišejo:" Zavolj različnosti češkega jezika, ki bi lehko zmote napravile, je gosp: minisler za bogočaslje in uk zapovedel komisijo sostaviti, da bi učeno lerminologio za šolske in učne knjige napravila. Komisija se bode u ti namen u Pragu sbrala." Ali be ni bilo kaj tacega tudi za nas Jugoslavene potrebno 1
*	Kakor je znano, se bode Cesko gledališče u Pragu stavilo,—cela Ceska k temu denarje sbira. Se ni dolgo, kar se je shirali začelo, in že je- u samem Pragu 40.279 rajn. sr. podpisanih. Največo sumo je podpisal deželni odbor (14.000 rajn. sr), po tein knez Jan Lobkovic (6000 rajn.), Jindrih grof Chotek (4000 rajn.), grof Jan Kolovrat Krakovski (4000), poseslnik Max. Berger (2000), žlahtnik Lainmel (1000). Neki prijatel iz Češkega nam piše, da bi, bil naš poprejšni presvitli cesar Ferdinand za ti namen 26.000 daroval. Časopisi od lega pa nič niso še pisali.
Ni davno, kar se je meni, in morebiti še tudi komu drugemu od slovenskega gledališča u Ljublani prav sladko sanjalo. —
*	Dobro še vemo, da je gosp: dr. Ivan Kleemann naj pervi v Celovcu očitno rekel, da slovenski jezik mora za vse rodjene Slovence postati obligalni predmet. Kar se je tudi — bodi Bogu, in vsim, ki so k temu pomagali, l.vala in slava! — res zgodilo. Prosimo i tudi upamo, da gosp. dr. Kleemann tudi tamej pri ministerstvu — na tako imenilnej" stopnji — Slovencev ne bode pozabil. Mesto gosp. dr. Kleemanna pride za uda deželne šolske oblaslnije, in za začasnega gimnazialriega ogleda na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem — vodja Mariborskega gimnazija, gosp. Miroslav Riegler. Po licu tega gospoda ne poznamo, — ali kar nam časopisi, prijatelski lisli, in njegovi znanci od gosp. Riegler—ja povedo, je tako veselo, da smemo se mi Slovenci od tega novega in-špektarja vsemu dobremu nadati. Gosp: Riegler je sicer rodjen Nemcee ali visokoučen in pravičen mož, iskreni prijatel Slovencev. Za to naj doni slava gospodu grofu Thun-u!
S m č s 11 i c e.
*	Jedan Spanjolec pulujuči po Francuskoj, dodje u jcdnu varos (mesto); tu šetajuči se lamo amo zaleze ga i merkli mrak, i tako truden i umoren dodje pred jednu gostilnicu. Tu je vikal i derul se, da mu se otvori (otpre). Najposle gosloprimec o tvori okno i zapita: Kdo je'? Jezen Spanjolcc odgovori: »Don Sancho Rainiro, Juan AlFonso Francesco Pedro Doiningo de Rocsas de Sluniga de las Fuentes." Na to, mu gosloprimec odgovori; »za tolike goste neimam mesta u kuči," zatvori okno in ostavi Spanjolca pod nebom.
*	Staroga gospodina Nemogoviča mlada i krasna supruga terpela je jednoc u poroda svojem strahovitu muku i bol. Starac poln milovanja verliu njezine prekoredne boli plačuč kaže i jačučjoj: Ah dušo moja, ti nemožeš premisliti, kakove ranesercu mojemu zavdaješ, a lini bolje št o ti nemogu pomoči, — Ali! uetuguj slarče mileni! vikne iz posleli supruga , ta ja znadem, da ti nisi zrok ove moje muke i buli.	4
Darila za dijaško Kttfižsiico.
Gospodi bogoslovci iz Budejovicah (Budvveis) na Ceskem so poslal* 30 knjig; med njimi so knjige od naj pervih in slovečih pisateljev na Ceskem; gosp. Franjp Fresl, bogoslovec u Celovcu, rodjen Čeh je podaril zabavne spise Celakovskeho, in povedke od Rubešu.
»Znajte, da je slava veča,
So več brati bratec bili". Živila slavjanska uzajemnost,— Serčna hvala bratom Cehom!
Povabilo na u aro t-bo
S prihodnjim mrffteem nastopi drugo polletje 1851, za to Slovence lepo povabimo, si "Slovertsko Bčgjo« tudi zanaprej naročiti »Bčela" bode izhajala, kakor od novega lela J851, dvakrat u mescu, 1. in 15. in velja: za celo leto ..".*. 2 gld. 24 kr. sr. za pol leta ..1.1» 12 „ „
po pošti prejeuiana: za celo leto .... 3 gld. — kr. sr. za pol leta .... 1 » 30 » »
Vse častite gospode naročnike poprosimo, svoje Ijsle s naročili frankirati. Ne frankiranih naročil ne moremo prejemati.
»Slovenska Bčela" se bode prizadevala, svojim naročnikom lepo po-slreči.	Ured. in Založn.
Pogovori vrednistva.
G. J T. v. G. Hudi bomo Vašej Želji vstregli, kadar bo nain hitro mogoče — g J. V v G. V p-iliodnjem polletju, za to je nekaj predolga. — g. K B. v G. Kar smo od Vas sostavkov sprejeli, bodo po redu sledili, — g T. M v L. S Vašim listom ste nas prav razveselili. Toliko lepili sostavkov obse-Že, da borna sčasom vse ponatisniti dali. 1'rosimo Še večkrat. — g. P. V. pri sv. J lVskušnja je dobra Le lako naprej.
' ■ ■	■	i ii	i ■	——'	r—■
Odgovorni izdatel in tiskar: Ferd. žl. Kleinmajr v Celovcu.