Največji ilovouki dnevnik v Združenih državah Velja za vte leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA $ Lisf; slovenskih jflelavcevy Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 1 TKLXF0N: CHelaea S—3878 Entered as Btcond Plan Matter September 21, 1903, at tht Port Office at Few York, N. Y., under Act of Congress of March 8, 1870 NO. 252. — ŠTEV. 252. TELEFOH: CHelses 8—8878 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 27, 1933. — PETEK, 27. OKTOBRA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL VES AMERIŠKI NAROD V POLICIJSKI SLUŽBI NRA V KRATKEM ČASU SE BO ZAVRŠILA PREIZKUŠNJA MED VLADO IN VELEINDUSTRIJCEM FORDOM Vsak uslužbenec se bo lahko na bližnem poštnem uradu pritožil proti gospodarju. — Uradi NRA bodo preiskali vsako pritožbo. — Ako se Ford ne drži pravilnika za avtomobilsko industrijo, mu vlada ne bo dala naročil, — Nasprotstva v farmer skem strajku. WASHINGTON, D. C., 26. oktobra. — Vsak Amerikanec naj postane za NRA policist. Industri-jalni diktator general Hugh S. Johnson bo pozval ves ameriški narod, naj gleda na to, da bo vsak, ki je podpisal NRA pravilnik, točno izpolnjeval njega določbe. par dneh bodo po vseh poštnih uradih v Združenih državah na razpolago listine za pritožbe. Lokalni urad NRA bo preiskal vsako posamezno pritožbo, in če je utemeljena, bo nastopil proti kršilcu. Ime onega, ki se bo pritožil, bo ostalo tajno. To so najnovejše vladne odredbe, kajti pritožbe, da gospodarji kršijo pravilnike, prihajajo iz vseh krajev dežele. WASHINGTON, D. C., 26. oktobra. — V kratkem času se bo završila težka preizkušnja med ameriško vlado, katero bo zrstopal predsednik Roosevelt. in med veleindustrijcem Henry Fordom. V teku par tednov bo moral Henry Ford predložiti dokaze, da se drži določb pravilnika za avtomo-b^sko industrijo, četudi ni pravilnika podpisal. V Velik pomen priznanja Rusije LITVIN0V SE JE ODPELJAL IZ MOSKVE FRANCIJA IMA NOVO MINISTRSTVO PREGANJANI ŽID JE POD OSKRBO LIGE ZAPADNE DRŽAVE BODO IMELE OD PRIZNANJA ZNATEN DOBIČEK WASHINGTON, D. C., 26. oktobra. Pri- Ljudski komisar za zuna-1 Sarraut je sestavil nov Amerikanec je bil imeno- znanje Rusije, kar je sedaj gotova stvar, pomeni za nje zadeve se je odpeljal iz Moskve z berlinskim brzo vlakom. Moskva, Sivjetska Unija, 2G. oktobra. — Maksim Litvinov. .sovjetski komisar za zunanje zadeve je danes odpotoval od tu kaj proti Združenim dravam. kjer se b<> posvet ciral s pr-oC' Danes je bila v Beli hiši delavska delegacija iz zapadnega dela Pennsylvanije. Delegati so zastopali delavce, ki so zaposleni Gmajnah, katere lastu-jejo jeklarski magnatje Po njihovem mnenju ne bo-! do baroni pod nobenim pogojem priznali United Mine Workers. . / . V Delavci zahtevajo iste delavske pogoje kot jih i AVSTRIJA BO ZAPIRALA imrjo njihovi tovariši v neodvisnih majnah. N AZIJCE WASHINGTON, D. C., 26. oktobra. — Arma-I Dunaj. Avstrija, 26. oktobra.— dni department je nameraval naročiti pri Henrv P10*^ oblasti v Kufstoinu na Ti- I—i 1 • l rftlulnom <>K koi-aMrtiki prejšnjih vlad. te-| kotni katerih no ^sa pota vodila k I ji i ri nairodov v Zetievi. Iveke* je. da ho zmianja francoska politika shmela na politiki Aristida Brkmda v popolnem soglasju z Li$ro narodov. — OdločEi amo se. da bomo brez usmiljenja znižali vladne s ti roške. Nemogoče je od davko- l-lani Lige so mnenja, da bodo Aniorikanci m no pro pri>;pevaJi v židovski -sklati, ker je bil za načelnika pomožnega odbora izbran Ameirikanec. ODPOR PROTI VLADNI STRANKI NA JAPONSKEM Dve najmočnejši stranki se hočeta združiti proti vojaški stranki. — Toda vojaška stranka je premočna. zave eafrrfornijski .senator William G. McAcklo. Obiskal je Nemčijo, ItiLsrjo in Italijo. V Moskvi, kjer je bil tri dni. je govoril z Litvi- mogoven vtis. Mesto, ki je krnelo leta 1017 osemstost ič prebivalcev, jih ima zdaj nad tri milijone. Nezaposlenega nisem videl nobeaiega. kajti v Husrji sploh ni nezaposie.lno«sti. Kdor noee delati, ne dobi vladne karte, s katero je mogoče kupiti živfa m pLačati .stano\-aaije. plaeevalcev zahtevati, da "plača j A Združene dr- \ ^ V(M- SaTTaiit bo kot ministrski pretl-se
  • ik tudi mornariški minister. Zunanji minister ost a.nt' Joseph Paul-Roneour; prejšnji ministrski predsednik Da?-adier pa bo vojni (minister. roLskem ob bavarski meji .so objh-vfle. da bodo v slučaju, da je na kakem hribu zaž«raTi og-enj v obliki swafitLke. aretirale bivše naxij-ske i\xKlitelje. ako ne bodo moj?!e prijerti pravih povzročiteljev o-irnjeA-. Ti nazijei bdo eno leto 1x^1 an i v konoeittracl>4ci tabor. Zapirali pa bodo samo bog-ate setih tovarnah Fulton okraja. Zahtevajo višje plače ^""" in skrajsanje delovnega časa. DES MOINES, Iowa, 26. oktobra. — Mnogo frrmerjev osrednjega zapada nasprotuje štrajku, katerega je razglaisila Farm Holiday Association. Državne in zvezne,oblasti se pripravljajo na konferenco, ki naj sklene, kako pomagati farmerjem. Osem sto farmerjev iz južnozapadnega dela Iowe se niso zmenili za farmerske pikete, ki so bili postavljeni na mostu čez reko Missouri blizu Platts-moutha, Neb., ter so spremili 50 truckov živine na trg. ... .. • Ti farmerji so izrazili zaupanje v zvezno vlado, da bo rešila farmerski problem ter so obdolžili far-merje, da njihovi piketi po večini niso farmerji. Farmerski voditelji, med njimi tudi Milo Reno, predsednik Farmers Holiday Association, so skle- DESETA OBI ETNICA TURŠKE REPUBLIKE Istanbul, Turčija, 26. cktobra. Ko rje bo vršila prosiva desetletnice -turške republike, bo doipe-'o jseim ti**? turških kmetov, ki bodo gKxsitje vlade. K pmo»Vvi bo tudi soJvjet.ska ^ axla pc.s-laja poselmo deputacijo. NAJNOVEJŠE HITLERJEVE __ODREDBE Za sprejem na vseučilišča morajo imeti židovski dijaki posebna dovoljenja. — Profesorji so bili odslovi jeni. Berlin, Nemčija, 2,>eli,u je prispela v Chicajro na | moraj<> židovski dijaki "hniti po svetom razstavo. Zeppelm je .z ^bna dmx>ljenja. Fried r whtshatfena preko Pernam-buea v 'Braziliji ini Miami. prevozil 8000 milj. K(» .so iThrtopili potniki in .je bila razložena pošta, je zrakoplov krožil nad Tnerstom. nato pa odk?-tel proti ^Mcronu. O. Xjegov poveljnik dr. Ilii^ro Eekener j<> ostal v Ohieagii kot fjrost ra^tave . Tozadevno odredbo je naznanila vlada z ozirom na priretek vseučiliškega .pouka. 1. novembra. Xaznantlo berlbisk'g-a \»e učili-še^. se f>*arsi: "Xe-arijski dijaki naj .se .se?»ia-nejo v dvorani, da bodo njihove vseučiliške izkaznice prejele pečat. Doki or izkaznica ninu tega Zep|>elisn je pni^ljal 24 potni-nve najmočnejši japonski ^>oIi-tični straiiki Seiyukai in Minseito «e pogajata, da se združita, da ob-varujt^ta i>arlaaiient&mo vlado proti nameravanemu vojaikemu diktatorstovu. Xaučni minister Ičiro Ilatova-ma. ki je vpliven učitelj Seiyukai stranke, je pozval prinlsed/ni-ka st.ranke Klsabimi Suzuki, da prične pojrajanja s Minseito stranko za združitev. Voditelji Minseito irtrainke pa so že v Isti namen imeli tajno sejo. Voditelji obeh strank upajo, da bodo m o«1!! odvrniti nevarnost vojaške diktature 'ter bosta izzivali narod, da ju podpira pri obrambi parlamentarne ivlade in ustave. Ako se ti .straiki izdružita. bo1 mogoče strmoglaviti sedanjo Sai-! tovo vlado, ki je ]>od popolnim vplivom vojaštva, in ovreči vladni načrt, ki bo predložen parlamentu pri prihodu*j-em zasedanju v decembru. V tem slučaju bi ;iI nem Iztoku. Petletno načrt iiHfliif-rava izdali 48,000.000 rubljev za ladje, za popravila pristanišč in druga pomorska de^a v Vladivn-Hftok u. na ivatmčatki. <»b r«^ki Amur in na Sahadinu. Kot v pripravo za trgovino med sovjetskim Daljnim Iztokom in zapadnimi Združe-nipii državami je sovjetska _ Vn^v^ka družba Amtorg avstanovila- xH>družnico v Seattle. Sibirija bo mogla izvažati velike množine »poljskih pridelkov, irfvažatfa pa bo različne stroje, traktorje, avtomobile m železniške tračnice. Senator WiUi?nn OibKs McAddo. ki se je \-rni4 iz Ritsije. je rekel da je predsednik Roosevelt storil zelo modro, ko je povabil Rusijo na pogajanje za priznanje. — Po mojem mnenju. — je rekel McAf\do. — ni nikakega vzroka. zakaj Rusija ne bi bila priznana. S tem bo obojestransko odprta velikanska trgovina in se ne vpraša, kakšno nrladno obliko ima kaka država. Grande in Pirfaial. Paragvajci so Jned njimi več zidov, z vseučilišč izvršili i|»»kem in Draždanih. vražnika z zelo važnih postojank. I KandVr IIitilitvif nje na nnVr. medtean ko so zadnje { 12. novembra. V svojem govoru čase krožrle mi vice, da »o neka- j^ »>pet napadal versa LIJski mir tere drža ve z<»pe< nkuš-ale ]K>Mre-. zatrdil, da se Xemeija ne bo do vat i. da bi bilo sklenjeno pre- "vwirila v Ligo narodov, dokler ji mirje. predno se prične panam»e- ni priznana jx>polna enakost Z riška koinfetnenea. v deoembru v drugimi nan^di. Montevideo. Vojna je sedaj že v šestnajstem mesecu. nili, da pozovejo governerja države Iowe Clyde L. Herringa, da sklice konferenco zastopnikov desetih osrednje-zapadnih držav 30. oktobra. — Ako nas hoče svet kje videti. mora-ipriznati našo enakost. — je rekel JlrtVr preti občinstvom 100.000 ljudi v Hanoverju. — Ako nam tega ne )>rizna. se jim bomo popflthroma umaknili. — V bodoče ne bomo nikdar več dovolili, da b1 bila omadeŽe- £ w ii. iilvaria Tia'*,a č«6t. Junaško m z ve- otrajk se uspesno nadaljuje samo v treh drza-;seijem se moma fvsafcdo boriti za vah: Iowa, Minnesota in Wisconsin, toda tudi tukaj »svo>® Nikdar se še nisem I vklonrl in nikdar se ne boon, do- je vedno manj piketov. 1 kler bom živel, OBTEŽENE IZPOVED! PROTI TORGLERJU Berlin, Nemčija, 26. oktobra. — Dva nazi>«ka držATia ]>oslanca sta izpovedala, da sta na dan požara nemške potslartske ^bomiee vkh*la Erne^ta Torp^erja v poslanski izbomici v družbi Bla-jroj-a Popova m Marinit»a van der Lub-beja. ki je ]?riznal. nec Be rt h old Kaj-wahne, ki je bil tkomiUT»»tieni poslanec. pre PUc* oi W. lftk Oil Mi, of the corporetkfi ud iddiMM of above •t Manfcattaa, New M Cttr, N. l. ■ 1 'r TOW YORK, FRIDAY, OCTOBER 27, 1933 V* . '" .1 / •*« L A S N AlOPi" (Yelce 9i- «fe» f^lij - h* UM Br eiY Dmj E^pt SoadJiya udi BoUd^r«4 n a $m celo teto velja m. ▲ Kanado......... |t Cttft tata ••••••••• ■terlko ln ...u.«.. $0.00 — ......|SjOO ..........9LOO 1m Now York an cel trn. pol lota........ Ea lnoMmitfo n eal lo lečo ......$7JH> ......$3.50 ko leto ••••m $7.00 Bubeerlpdoa Teuly $6.00 AdrertlMinent on Agreement K" "GLu Naroda" MuUe v«kl den lsvaemil oeWj la fctoplol brca podpise In osebnoeti n ae prtobCuJejo. Denar naj ae blagovoli |dUj>d po Money Order. Pri spremembi kraje naročnikov, prosimo, da ee nam tudi prejtoje blftliiia neeneni, da hitreje najdemo naslovnika. HAiODr, n« W. lSt* Street Htm * ^ it CUcba t-ttn MOŽ . BESEDA Naš narod, kakor vsak drugI narod, ima dobre in slabe lastnosti, toda pri našem človeku dobrina skoro vsikdar odtehta slabost. V tem oziru imamo na razpolago licbroj dokazov, ki ee neprestano potrjujejo. Vzemimo liapriiner naše naročnike. Ko so pritisnili hudi časi, smo začeli vsi strahoma zreti v tearnuo bodočnost. Na oficijeinih mestih v Washhigtonu dolgo niso hoteli priznati depresije. Ko »e je Amerika že takorekoe potapljala v nji, so jo priznali iu zaceli zbirati sredstva za boj proti nji. Toda sredstvo za sredstvom se je izjalovilo. Štiri leta je ležala mora nad ameriškim gospodarstvom. &ele Roosevelt je nekoliko razjasnil temne oblake. Kriza še zd&tnaj ni presta na, toda znamenja boljših časov se pojavljajo od dne do dne. Našim ljudem sta lastni čudovita volja in moč. Ne rečemo — dosti jih je omagalo, toda večina je težko, toda junaško preživela strahote, kakršnih v mirovnem času ni biio še nikdar v Združenih državah. kedaj, ko je že vsaj po našem mnenju, najhujše pretkano, javno priznavamo, da smo se večkrat resno bali za obstoj "Glasa Naroda". Obenem pa tudi javno priznamo, da so ga le zvesti naročniki rešili pred propadom. .Vzdrževali so ga in vzdržali, za kar jim izrekamo hvalo in vse priznanje. Kdor ni mogel poslati cele vsote, je poslal nekaj na račun, če mu pa tudi to ni bilo mogoče, je obljubil, da bo plačal. Z malimi izjematni so bili vsi mož-beseda. Ker pa od nekaterih še vedno nismo dobili odgovora oziroma jim je rok, ko bi morali zadostiti svoji dolžnosti, že davno potekel, smo jih te dni vnovič opozorili in pričakujemo v najkrajšem času od njih odgovora, pa naj bo odgovor tak ali tak. t Tistemu, ki se ne bo odzval, bomo primorani list u-staviti, da si vsaj nekoliko zmanjšamo stroške, in si olajšamo delo. A* dolgih zimskih večerih bo list marsikomu v edino razvedrilo. Kakor (Vosedaj, bomo tudi vbodoče skrbeli, da bo prinašal prvovrstno etivo, lepe in zanimive romane, liovice iz slovenskih naselbin ter od dne do dne tudi kaj veselega in zabavnega,'da bodo čitatelji že vsaj za hip pohabili vsakdanje križe in težave. 44Glas Naroda" bo storil svojo dolžnost. Nihče mu lie more šteti v zlo, če pričakuje, da bodo tudi vsi naročniki storili svojo. VOLITVE V NEMČIJI Hitler je začel z obširno kampanjo za prihodnje nemške volitve. Y tem slučaju je vsaka kampanja brezpotrebila. Skoda časa in denarja, ki bo b»*ez potrebe vržen vstran. Na volilni listi bodo karididati samo ene stranke, namreč fašistične, in volilec bo moral odgovoriti z "da" ali "ne" le na eno vprašanje, ki se glasi: — Nemški mož in nemška žena, ali odobrujete politiko Vaše vlade in ali ste pripravljeni priznati jo kot izraz svojega lastnega mišljenja in svoje lastne volje ter ji aiovesuq obljubljate svojo podporo? u Hoteli bi poznati tistega Nemca, ki odpLsana in naj se delavci vrnejo na delo. Stavkokazi so bili že v strahu, da jih bodo štrajkarji obesili. Oh. kakšno veselje je bilo tisti v v •» .« veoer! Štrajkarji so bili prepričani. 07 je pričel hoditi sem župnik John Tscholl s Chisholma. Do 1. 1900 je mašeča 1 v hiši Pa-tricka J. Greaneya. Tedaj je dai postaviti na svoji posesti ob zahodni meji okraja St. Louis preprosto leseno eerkev : Xajvee je prispeval' .Joseph Kasiui. L. 1913 pod upravo župnika Alojzija Pir-nat z (Jilberta (od 1911) so zgradili novo (leseno) cerkev sv. Bri-gide. irske opat i nje, tri milje zraei>e črte jugovzhodno od prvotne cerkve. Kontraktor je bil T h omar» E. Gahan z (Jilberta. Delo je omogočil pokojni dobrotnik bz Dulutha. Thomas Feigh, ki je podarit v ta namen $10.000. pa škof James McGolrick in njegov generalni vikar Msgr. Jas. P. Btrh. ki sta bila naklonjena novi stavbi. Prastor (ištiri akre) je 7>o- „ . TWK LARGEST SLOTOTg te fl, *ItAZNIKOVE Pratike za leto 1934 IMAMO V ZALOGI « • Vt Cena 20C s poštnino vred. "Glas Naroda 216 West 18th Stree* New York, N. Y. Koncem junija 19*27 se je preselil na Greaney v novo zupnišee. ki je bilo povečini dogotoVljeno za stanovanje. 'Načrt za župnisče je naredil in delo vodil Vinko Per-cieJi, tesar in mizar. Delo hvalijo domači in tujci. Žal. da denarna sredstva ne dopuščajo, da bi hišo opremili z ivsem potrebnim. Ca.st in hvala v.v m. kateri so jo omogočili z denarjem, z delom ali kakorkoli. Rev. F. A Set! ey je torej prvi duhovnik, stanujoč.na Greaney. ter prvi iu edini, ki je stanoval na Coku. Cook upravlja še vedno. Pozimi so mu pota in delo izredno obtežena zavolja nenadnih vre- IN SEDAJ JE TISTI ČAS... Gospodje, ki nam obetajo t>olj-^še čabe, so jako dobri in pošteni | ljudje. Toda v zjadnjuh trinajstih letih so nas tolikokrat razočarali, da jim nič kaj preveč ne verjamemo. Pravijo, da bo po petem decembru letošnjega leta dovoljeno in vse naprodaj, toda kdo ve. kako bo. Za vsak sJnčaj se je bilo t roba pivskrbeti. I*ripeljal mi ga je prijazen hrvatski farmer iz Red Ilook. X. Y---- Lepo in sladko grozdje. ZinJeto je in v kadi, in pravi včasi, če se mu zljubi — kh^k. klok — kot stara ko kija. Prvi dan je bi!a. kajti že- men.sk i h .spremennb. snežnih za-^J^ ip hud R-c^ipodar. Žeja ga bo metov in drugih neiprilik ; na i užusrb, če ga nobena druga sH ne spomlad, ko sneg kopni, ali v hu-j b°_ Ce sedaj govoriš z ne\vyorškita ob i razdtfčneje izražati kot na- vseli vremenih, se ne bo čudil, ka- (P»'inier poleti ali spomladi, dar ljudje ne morejo v cerkev./ Vprašanje: — Ali se kaj dobro _ . Kot duhovniku mu tudi ne more i de^a — ne zadostuje, darila Xora Greaney. Frank Ve-!biti prijetno, zlasti ne pozimi, ker '. Ce mu kan takega reče:, te bo sel m Xora Vesel (rojena Grea- j je tako osamljen. V pa.su od ka-j^koj vprašal: _ Kaj misliš, da nev) sta leta. 1928 do dala še šest j nadske meje do železnega okrožja!*? dela: vino aH s!an:niki ? akrov. Več notranjih predmetov j (Iron Range) je on edini nasta- rečf-m. da bi ga bilo težko je oskrbelo oltarno drušK« žena njeni duhovnik. delati, toda« čakati je nerodno. Toliko torej o Greaney. V krat- Človek bi skoro skopme-L od sa-kero pošljem še o drugih krajih U1C nestrpnosti. Kajti dolga je pot Little Falls, N 7. Prav rada čitam dopise iz raz uih krajev Združeaiih držav. Tudi jaz sem se namenila napisati par vrstic iz našega mesta Little Falls. Tukajšnje razmere so še vedno ene in Iste. Dela se te vedno tako m»k>. kakor «e je in še skoro manj. Vseeno pa pričakujemo, da naan bo od predsednika* osnovana organizacija NiRiA pomagala do kakega deHas. Pa 6e bo ali ne. vse-eiio pričakujemo . .. 'Poročati moram, da sem bila pred kratkim na obisku v Wau-keganu. Najprej sem obiskala mojega brata Louisa Križaja in nje govo soprogo Rozy iu srna warda. Obiskala sem tudi nečake in nečakinje mojega moža (Pai-sarjeve) in še več drugih anojih prijateljev. Xajprej se moram zahvaliti S pota. Pred časom sem obljubil opisati farmersko naselbino Greanev. inn., katero sem prvrč obiskal na svojem potovanju. Pripeljal sem se s par prijatelji do slovenskega pokopališča, kjer uživajo ^>okoj-ni rojaki »voj mir. Opazil sem napise: Janez Že-leznikar. Petek. Škraba. Rupe, Rom. Marold. Xovak itd. Tam počiva tudi Mr. Greanev, največji dobrotnik te naselbine. Videl sem dva. skoro sveža grobova. kjer počivata Mr. in Mrs. Globočnik. On je nagloana umrl. j Pokosila ga je smrt. ko je travo kotsil. Xji se je pa po njegovi smrti um omračil in je šla kmalu za njim. Poleg cerkve je vladala praznična tihota. Viprašal sem po mo- Jolinu Paisarju. ker nas je vozil 1 Jfm ^^ ^JU ? po Waukeganu. Obenem se zaliva -1 i 3^.' 'S° ,mi Kra,Jevi lim tudi Franiku Paisarju, ki nas da ^ Je odPe,Jal na €<><>k teljali smo se tja in smo imeli v Brineovi trgovini vsakojake po- menke. Ko sem omen H. kako je bilo tiho okoli cerkve in župnišča. so mi povedali, da g. župnik niti kuharice nima. ampak hodi h Ko-kaijevim na hrano. Pri Brineovih so >mi dali za slovo 38 funtov težko bučo, ki je bila potem nekaj časa razstavljena v izložbenem oknu rojaka Sto-nicha. Pozneje sem jo razrezal in razdelil med prijatelje. O naselbini Greaney naj navedem sledeče zanimivost i: Naselbino Greaney je otvoril Patrick J. Greanev leta 1900. Od onerft je zemljišča v okviu šestih kvadratnih milj v okraju St. Louis in šestih kvadratnih milj v /okraju Koochiching. Cerkvena ob- je peljal v Chicago na svetovno razstavo.^Prav me je veselilo, ker nisem bila še nikdar v tako veliki vasi in še nikdar nisem -videla toliko ljudi .skupaj. Mislila sem si sama pri sebi: f'e bi jih morala šteti, "bi nikdar več mojega ljubega možička ne videla. tRavno danes sem -pa dobila poročita od «»oJega bmata Louis Križaja iz Waukegana in sem bila zelo presenečena, ko mi je poro-čal, da so napravili njegovi prijatelji surprise party za njegovo soprogo in za njegovega sina, ko sta bila oba v zdravniški oskrbi in sta obhajala svoj imendan. Prijatelji so se jih spomnili in so jik malo razveselili. Ko sem pi. smo preeitala. so mi solze zalile oči. Pnav žad mi je. ker nišam bila navzoča Vseeno se pa leg>o Itvalim Ani Leskovec. Jenny Tekel in Maty Grura, ki so se trudile in nabirale za party. Posebno se pa še zahvalim darovalcem. Pozdrav toou čitateljem in či-tateljicaan Glas -Naroda. Glasu Naroda pa želim, mnogo uspeha* Petru Zgagi pa Se posebej. Ana Troha p um S* na "<&AB NARODA", največji slovenski dnevnik 9 Zdruienik državah. Zoper krče v mišicah OfaroBiljene, atrajene. izdelane mišice ae vrnejo k normalni iakosti in moči. če ae namažete z ANCHOR ' Pain-K^peller. Ce m traae miiace o hromi j ene, če ste polni krčev in bolečih valed preoa- Ett-!*^*!*0 PB»ai»e leč. Najbrž boste spoznali, da eno "■"■«-zanje zadostaje. da vam popolnem* po> vseh lekarnarjih — 35« in 70e prtetal t^a Sidro PAIN-tXPhLLfcR (ustanovil župnik Ant. Leskovie) Frank Ivlink iz Virginije. ^Iinn. je kupil svetilko za večno luč (^•IHO). .Vek a j mašne oprave je poe >judi najbolj primerna pija-a vr. ueu-j-crskega- oziroma ohij-'^kega grozdja. Vino je labko in našemu cvičku podobno. S veti o-| rdeče in kristalno čisto, tako da , vidiš skozi stekhenrco. ko je pri J natakanju objemaš, svoje prste najmanj petnajst inčev dolge. Rdeče ♦vino je d<>bro za vse: za j žaflost in veselje, za mraz in vro-jčino; odpravi glavobol in ura'V'na j prebav, in oe ni drugače tudi glavobol po\-5croči. V mojem rojstnem kraju je živel slavni zdravnik Štverak. ki je z rdečiim vinom oziroma s cvičkom zdravil in ozdra\-fl ^-se želodčne bolezni. — Gospod dohtar — mu je re-zgaran rudar — nekam čudno 1 zaprt seim. nikamor se ne pre-j m akne. — Par flaš cvička popij — mu j je rekel in potegnil iz žepa pet j kron — rn če ne bo pomagalo, vzemi še malo lopat ike »araven. In pomagalo je. Včasi cviček, včasi lopati ka. Sempatam mu je pa kateri po-j tožil: — Gospod d-ohtar. zdi se' ( mi. da imamn kolero. Tako mi jc i kot da bo »lo v.se od mene — že- I' lodec s •'črevesjem vred. Na. tukaj rmaš 5 kron — pa •?he 'kupi geruža, zatečeni. — am-Ipaik par ffew cvička .popij. Jn 6e bi sam cvi&ek ne jpotmagaJ. pogoltni s cvičkom vred tudi zatmaške, s katerimi so bile ffaae z£jmaae-ne... ttrag, da Vi te: ne sq. pff«o... -o ODi" HEW YORK, FRIDAY, OCTOB ER 27, 1933 m LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. POSLANSTVO EVROPSKIH NARODOV iNemec Seheler je napisal knjigo, v kateri skuša razčleniti karakter posameznih narodov po njihovih idejah o lastnem poslanstvu na svetu. Moderna Francija, pravi Sche-ler, ocenjuje narod po vrednosti in pa podreja človeštvu. Vsem narodom priznava pravico do enakosti in svobode in zanikuje različno vrednost ali kakšno izbra-nost nekaterih mec^ njimi. Ta ideja o eankosti in enakopravnosti ni Samo nacijonalni demokrati-zem Francije, temveč obvladuje vso njeno filozofijo in znanost. A pri tem se čuti po Napoleonovih vojnah poklicano, zanašati in u-resničevati svojo specifično ideologijo "človečanskih pravic", preko svojih mej in med vsemi drugimi narodi. Ta misija, ki jo ovija v svojevrstno galsko osebino nacijonalne slave (gloire). ji daje povod, da se čuti za voditelja, učitelja in vzgojitelja človeštva in jo dela noredko skrajno agresiv-. . .. . no in bojevito zoper vse narode, ki j ___ja 1 ne delijo njenega mnenja. »tvu, tki bi se dala »primerjati idejam navedenih narodov. Tuja ji je angleška ideja izbranega in go-»podujočega naroda, tuja palska ideja vodite!jstva nad človeštvom in pobornika za enakost narodov, cisto tuja pa ji je ruska ideja sa-moartvovanja v prid celote. Nemci verujejo, da so tudi narodi ka--kor posamezniki različnega značaja in da imajo r&zlične vrednosti. Verujejo pa tudi. da morejo narodi le po vrednosti svoje organizacijske in kulturne sile zahtevati in zaslužiti svobodo in vlado na svetli. Vsakemu svoje — to je nemški svetdvni nazor in temelj njegove pravičnosti. (K temu bi bilo seveda pripomniti, da je Scheler Xemee. ki gleda -na svet, dasi se morda sam ne zaveda, .sko/i očala nemških simpatij in antipatij. Njegove ideje, ki niso brez vsakega stvarnega je FANTAZIJE HABSBURSK1H MONARHISTOV Čisto [je dovolj zastarele, da ne morejo v dobi hitlerjevega. ra-isizma. antisemitizma in podreditve vsega sveta nordijskim kul-nasprotno temu umeva turnim (in še bolj nekulturnim) Anglija svojo misijo, ki jo na težnjam, skrivnem nosi povsem aristokratska ideja "izbranega naroda". Do-čim se čuti francoski narod za voditelja in učitelja človeštva, se m DUX A J, 11.3 3oJ;tobra Listi poročajo po informacijah it Budimpešte o živahnem delovanju avstrijskih monarhistov. Danes se je oglasila tudi avstrijska, "cesarju čvrsta" ljudska stranka. Predsednik te stranke Oton (iuc-n-tl;er je povabil novinarje na kon- i fereneo ter jim j«' izjavil, tla wsarju zvesta IjutLska strank-:« po slala zveznemu kancelarju pismo, v katerem rahtcva preklic zakonov o izgonu HalfcJiuržanov in dovolitev prihoda in bivanj-! članov bivše ee-arske rodbine v Avstriji. Razen tega zahteva cesarju zvesta ljudska stranka možnost svobodna propa<^,„de za stranko in vstop v vlado. Govornik je med drugim izjavil, da se pripravljajo v Av-str ji za bližnjo bodočnost velike legitimistične akcije, ki bodo kmalu znane. Republiko je treba likvidirati. toda cesarju zvesta ljudska f.tranka odklanja vsako nasilje za dva. pa so vsaj kar se tiče. Nemči- dosego svojih ciljev. Omejila se bo zaenkrat sumo na to. da doseže U-kinitev ,zakonov o Hahsburžanih. Končno je izjavil Gnenther. da šteje nova legitimistična stranka v de južne Tirolske je bil govornk mnenja, da jo bo najmlajša italijanska princesi kot Otonova ž»na dobila najbrže za ]»oročno darilo in bo tak«> Tirol.-ka zopet vrnjena Avstrij'-. V teku konference je prišlo tudi do hrupnega prerekanja, ko je nn-ki iio\inar ironično vprašal g. i Wolffa. ali je sploh upravičen go-vor'ti v imenu monarhistov. V teku debate je končno pokazalo, da "cesarju zvesta'' ljudska stranki prav za prav ni od nikogar legitimirana voditi pogajanja in pošiljati zveznemu kancelarju pisma z zahtevami, naj ji pojasni si-luae jo. Končno je predsednk Guentlier oaključil debato z izjavo. da gre prav za prav samo za t'». da se pripravi Ilahsburžanoui pot za povratek v Avstrijo. Budimpešta,i>ki "Magyar Ilir-Iap*" objavlja celo stran dolgo poročilo svojesa dunajskega poročevalca o leg*timističnem pok ret u in pravi med drugim, da je pravi vonj:! tesra pokreta princ Sik-t parm-ski. Princ Sikst je spoznal, da j -treba tržišče v>e akc'je prenesti i/. Berlinski listi doznavajo iz Rima. da se je dosegel pri razgovorih med hi\šo cesarico Žito in 75 člani avstrijske aristokracije na-naslednji sporazum: Najstarejšemu sinu v Sarajevu ustreljenega nadvojvode Franca Ferdinanda, vojvodi Maksu Hohrnbergu se poveri vcdst\o legitiinistične propagande v Avstriji; avstrijsko plemstvo pri-zna nadvojvodo Otona za avstrij-.'kega ce-arja. Plemstvo je dobilo nalog. da doseže odpravo sedanjih zakonov o izgonu Habsburgovcev 'v. Avstrje in zaplembi njihovega imetja. Iz Pianorea poročajo, da je parmski princ Sikst hudo obolel in so izgubili že vsako nado. da bi prt biJlel krizo. Njegovi sorodniki so večinoma že zbrani v Pianoreu. Sedaj pričakujejo še bivšo cesarico Žito. ki biva trenutno v R:mu in je, kakor znano, prinčeva s:? -sira. BLAGOSLOVLJENI ZAKONI Dvojčkov starši niso vedno veseli, posebno tam ne, kjer kraljuje v hiiši beda. Še hujše je, če pridejo na svet trojčki. V Združenih državah se mnogi siromašni zakonci pogode. da se bodo ločili, J če dobe dvojčke. V madžarski va- PETDESET LET MED LJU-DOŽRCI Letos je (»oteklo petdeset lot svojevrstnega premirja, ko so v Linzolu, izhodišču katoliških mi-sijonov v Notranji Ekvatorialni si Secheny je rodila mlinarjema I ^fr|ki' .'4ovesno pokopali vojn .. žena te dni trojčke in mlinar je I k tl,J0C more ** a Je škofova (Zgovornost zma-bogateje obdarovala starše in ko ! Pala uP«rne poglavarje, ki so nato so bili očetje še nesrečnejši. Neka žena v Belgiji je rodila v enem letu šest otrok. V januarju predlagali, da se vojna slovesno pokojitfje. Pakt se je sklenil na se-manji dan v navzočnosti velike množice. Poglavarji so prinesli pu- je rodila trojčke, v decembru iste- gko in ktotako tutrija z veliko vecmo .zrekla za , skp Zaenkrat irdehljej0 ma*ke v vprašanj., navzoči, novinarjev. _, Povratek IlabsbnrAUov in če l,i se treh veliko6tilu y.sa,ka maska teh. "Exchange Telegraph" poroča iz Kodanja. da bo v kratkem vse prebivalstvo Danske opremljeno z maskami proti plinom. Maske iz- DEVET RUDARJEV ZASUTIH smatra Anglija za rojenega "go-Npodarja" nad človeštvom in se Med drugim je Oton JlaMnirŠk zatrjeval, da je , temu ne upirala Mala antauta. — ta 700 g. in stane 34 danskih kron. otlloeen na-prot-; Princ S:kst deluje sedaj v Rimu kem načelu, da ]-oiir ka tudi s peroni kulturni propagandi. Njej ne niku nesreča, ki je spravila v o- tižidovskega pokreta. V o>t:il!'m pa ik;:mi. l»'\.š, ccsariea Žita tudi Iz »Katovic poročajo, da se je j vsake fašistične ideje in prav! po starem av trijkte oženil in v sedmih letih za-kona mu je rodila žena enkrat četvorčke. enkrat trojčke in dvakrat dvojč-ke. Neki farmer v Yorkshire je imel 38 otrok, prekosil ga je pa Kanadčan, ki jih je imel 45. Ko je praznoval 70-letnieo. ga je prišlo pozdravit 38 otrok iz možmi, ženami in o-troei. Policija je pa mislila, da gre za demonstracijo in bi bila množico starčevih čestilcev raz-gnala. da ni pravočasno zvedela, kdo so. Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik t Združenih državah. ucky Strike ZGODOVINSKA SKRIVNOST 0 CARJU ALEKSANDRU L Pred kratkim je bil priobčil neki poljski list studijo o carju Aleksandru L Pisatelj omenja, da je imel car namen prestopiti v katoli'ko cerkev. O tem so baje roma'a pisma «med Vatikanom in Rusijo. Ta pisma je uničil Nikolaj I„ ko je zasedel prestol. Po obj»vi te študije je uredništvo poljskega lista prejelo pismo iz Vilne. v katerem je bil podpisan n<"ki Petkovič, ki v pismu izjavlja. da gori omenjene listine niso bile uničene. Pi*n,a so marveč zazidana na nekem kraju, ki je znan Mamo Pe-tkoriču. Nikolaj I. je 'bH baje v.se .svoje tajne lktine izročiUKIeinmichu kot neke vrste zapuščino z nalogom, da jih spravi in poskrbi za to. da se objavijo Vle sto let po njegovi smrti. V ta namen je bilo določenih 15 milijonov rubljev. Po smrti Nikolaja I. je prišel KJeinmiohel v nemilost in je zaupal dokumente svojemu intendantu Petkoviču. podpisnico vem u očetu. Ta je ob smrtni uri svojemu sinu zaupal nkrivališče. v katerem se nahajajo listine. Po padcu ruske monarhije je Petkovič obvestil sovjetsko vlado o avoji skrrvnoj»ti. Napotili so ga, naj molči m čaka nadatjnih odredb. Po preteku več let so mu pa »o v jet i sporočili, da jih stvar ne zanima. — Dasi še ni poteklo 100 let po Nikoljevi smrti, meni Petkovič, da je upravičen že zdaj obvestiti javno* o Talnih listinah. 8«ve je malo verjetno, da bi bil* njegove navedb* resnične. Najboljše vrste tobaka —samo srednji listi Pravo srce Lucky Strike's fine kakovosti so izbrane vrste tobaka —dozorelega v gorkem solnčnem siju, bogati zemlji in ponižnem dežju. Bas sedaj se za $100.000.000 vrednega finega turškega in domačega tobaka, smetane pridelka, staranje za izdelovalce Lucky Strike. Kajti samo posebna izbira izbranih vrst tobaka se uporablja pri izdelavi vaših Luckies, tako okroglih, tako trdnih in polno nabasanih—brez zrahljanih koncev. Zatp so Luckies vedno iste t milobi, rahlosti in izbornem okusu. vedno najfinejši ioiai Vedno najfine jst izdelava Vedno Luckies HjajaJb f m toasted* ZA ZAŠČITO GRLA —ZA BOU& OKUS Škofa Augouarda štejeta tako država kakor cerkev z a apostola francoskega Konga. Prodrl je v notranjost dežele in dospel *na breg Stanley Poola (ki je kasneje postal francoski) v trenutku, ko so na nasprotni breg dospeli Belg j-ci. Nikoli ni mogel domačinov pripraviti do tega. tla bi mu dali naselbinsko pravico na kraju, kjer jc kasneje na>ta!o mesto Brazzaville. Zato se je zadovoljil s ten,, da je postavil v Linzolu. to jč 28 km daje. majhno cerkev. Tu so prebivali iljudožrci in škofa Augouarda se je kmalu prijelo ime ljudožrskega škofa. Mnogokrat je pripovedoval, da je na njegovem ozemlju več vi>t Ijudo-£. drugi »TOpet so čakali le na ka-ki vikar'jat pa 40.(XK). V teku let so bili obsežna notranja ozemlj:, •de •tiili od Brazzavillea. ^Iisisonarji Sv. Duha štejejo danes nt vojem področju 5()0() kristjanov, v tarih ohrln h misijonih pa >:e n,o-~cjr» ponašati s ">0.000 katolik5. Dasi francoska vlada dosledno „ ne:zprosno zatira Ijudožrst^o. s» ••o nedostopnih goščavah nekaV-ih gozdov še vodno vzdržuje. Oil »ril,oda škofa Augfttvarda v K n-ro do danes se je doseg-I ogromen napredek, toda veliko je še treba tor ti. Krš":an-k'm misijonom ie lana prilika, da >e kot nositelji culture nanovo proslave. SMRT SVETE OPICE. Bepu > bika sveta opica v Rair-huju v indijski državi bajdera-bad.vki. Te dni je umrl-*. Ž n:o je 'a ,H*kaj časa izu:n,j-lo tudi mesto. Bazarji t»o bili zaprti in tihi. v gledališčih in kinematografih ni bilo predstav. . ti. s katerimi tfo mrtvo bož^nrsko c.pi«M> odneli na ginnado. Noesi'i so jo štrr-je najugfledneji'i meščani spremi je vanju bobnov in pi^?aik. Duh ovni so imeli s svojimi pomočniki s pepelom nemazana če'a in sto g«oli do pasu in z zmršenimi lasmi izva>;a4i pogrebne obrema-do. Pred pogrebno svečanostjo pa ie trup>o ležalo v za t i in srebrni krsti na ra/zkoŠTrem mrtvaškem o-fVii. ki iso ga'okratsitt z najdražjo svilo, z draigui'ji m no^tetimi žare-čimi cveti iz tropskih dežel. KMETA UBILA IZTIRJEVALCA V madžarski občhii Tarzcal se je te dni pojavil davčni izterjevalec Gondiir. ki jei mel nafog za-rubrti kmeta Patcikvja. zaradi neplačanih davkov. Patakv ^e pozval svojega brat«, s katerim sta prosila izterjevalca, na(j odgodi eksekuoijo. G*>ndor pa ni botet o tem nič slišati, izato je Ptetaky pograbil sekiro in razbit z njo ekse-kirt< rji plffvo. « I4KODA* NKW YOiX, TRJT>AYr OOTOBRK *Z,19S3 THE LA&OE8T SLO VEKE DAILY in U. 8. A, ' ----------------------- i- ■■ ji ._i—ji-'- POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA 'GLAS NARODA" IGRE SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21 6 West 18th Str-^fc. New York ZEMLJEVIDI MOLITVEN«! 5 MOLITVENKT SV*TA URA Jrs V* ▼ platno vea.______-96 ▼ fino usnje ves ............LN ▼ najfinejše usnje vez 1J9 v najfinejše usnje trda vez ------r---------- -------—1M SKRBI ZA DCSO t platno vez___________16 v fino usnje vez ............1.5»! v najfinejše usnje vez 116, KAJSKI GLASOVI v platno ves. _________Ji I t usnje vez................—116] v fino usnje vez. -------1-54 i v najfinejše usnje vez. 1.66 KVIŠKU srca v Imitirano ascjc 7ez. .66 ▼ usnje ves............8« v fino usnje vez. _____1.— v .najfinejše usnje vez. L2t v najfinejše usnje trda vez ...,................... v oel celluloid vez. -......1.26 NEBESA NAS DOM v ponarejeno_________________1.— v najfinejše usnje vez 116 v najfinejše usnje trda vez _________________________1JI MARIJA VARH1NJA fino vez_________V28 v fino usnje ______________1.50 v najfinejše usnje trda /ez -..............-............Lit .L75 Hrvatski molitveniki: rtjeha Jstarost', fin« vez. ...L— Slavs Bogu. a mir ljudem, fina m 136 najfinejša t«-* —-------1.64 Zvončee nebeški, v platno..................-88 fina tpi ...............................-.!•— Vienac. najfinejša ve«---------1.66 Angleški molitveniki: (u mladine) ChihTt Prajerbook* r tmrvar*e itlatnlce fenno —36 ▼ Mo k(w> veaano__________l.If Come I/nto Mr — fino wjtiio ___ Key of Heaven: fino vezano __________—.... v umije n-7jioo ........... v najfinejše usnje vesano (ZA ODRASLE, Key of Heaven: v celoid vezano .............. t celol ) ____________2.— Kratka srbska gramatika .............16 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov ....................Ji Kak« so postane državljan Z. D. .25 Kako s« postane ameriški državljan .IS Knjiga • dostojnem vedenju ______J* Kubična Računi ca -..................II Liberalizem ____________________________M Malarija la eneržija.............IU Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem. L zv. ........................ H. «v............................... 'Oba skopal centov) Mlekarstvo Nasveti sa hišo ln dom________ Najboljša slov. Kuharica, «68 str lepo vea. (Katlaftek)----—- NeaaMtaa brez irfHdjs: 1 dal • JL del NM .1.46 Radio, osnovni pojmi Is tehnike, rezano _____ broAirano Slovenska narodna mladina (obsega 402"strani) -------------116 Spretna kuharica, trdo vezana —1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana .........-_____-.....3.— Sadno vino ...............................46 Sadje v gospodinjstvu ------------------18 Učna knjiga in berilo laškega jezika ______________ ___________________.68 Učna knjiga in berilo italijanskega jezika .................... 1.— Učbenik angleškega jezika trdo vez. --------------------------lit broširano .......—.......~............1.25 Uvod v filozofijo iVeber) 1.56 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ------------1.25 Veliki vsevedež ...............................Si Vošcilna knjižica ............-.............-56 Zbirka domačih zdravil ...................-66 Zdravilna reilftča_________________46 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva..................................1-5S Zgodovina L'metnosti pri Slovencih. Hrvatih In Srbih _________116 Zdravje mladine___________________1-25 Zdravje in bolezen v domači tiHL 2 zrezka _______________________1-20 Zgodovina Srhov, nrvatovia Slovencev (Melik) IL zvezek _____..________.86 1'rorokovalne karte ____- . ■—--L— Kako sem se las Hkal (Ale6ovec( lil. Korejska brata, povest is misljonov v Koreji_______________________16 Krvna oeveta ----------------------------36 Kmečki punt (Senoa)__________________66 Kuhinja pri kraljid gosji notici .-56 Kaj se jc Markam sanjalo .............25 Kazaki _____________________________________66 Križev pot patra Kupljenika _______.76 Kaj ae Je izmislil dr. Oks _________.45 Levstikovi shrani spisi ___________»i 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in legende; Tolmač (Levstik -----76 5. zv. Slika Levstika In njegove kri trke in polemike _______—.............76 Ljubljanske slike, HiSni lastnik. Trgovec, Kupčijskl stražnik. Uradnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd.____________—66 15 Lov na ženo ord _________________ Miljonar brez denarja------- Maron. krščanski deček iz Lfha- POVESTI in ROMAN! Agitator (Kersnik) broft. ..............16 Andrej Hofer ........................-___________56 Beneška vedeževafka ___________-.....-35 Belgrajski biser ...........................J5 Beli meresen .........-_______-............-48 Bde noči. mali Junak ___________________68 Božično darovi ...........................-35 Božja pot na Bledu ...........................26 Božja pot na Šmarni gori ______________26 Cankar: Grešnik l^nard. broft. -------------- Klimo življenja...........—----------88 Moje življenje ......................-75 Romantične duše --------------------.66 Mladih zanikernežov t opis________ Janez _____ lastni živo- Mlinarjev Musolino_______________ Mrtvi Goslač___ Mali Klatež -...... Mesija .............. Malcnkoati (Ivan .-56 -.75 .-88 -15 ...75 ...56 ___________________________35 ............................78 ____________________________58 Alhrechtj ..........25 Mladim srcem. Zbirka povesti ca slovenska mladino ______________________.28 Histerija, roman .........................1.— Možje ........................................138 Na različnih potih _______________________-46 Notarjev nos. humoreska ________________.35 Narod, ki i z mira .............................48 Naša vas. II. del. 8 povesti __________J6 Nova Erotika, trdo ves —.--------..—78 Naša leta. trda vez________________—76 brošira os .............—...............—J8 Na Indijskih otokih _____________________58 NaSi ljudje_________________________________49 Nekaj iz ruske zgodovina _______________35 Calkansko-Ttirskft vojska ...............-88. ~ „ . , ... . 1 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln BalkansK* vojska, s slikami .........25 .... . . . _ Boj in zmaga, povest ________________„—88 Blagajna Velikega vojvode..........60 Burska vojska —-------—........—-46 Beat in dnevnik --------------------------66 Čarovnica ................................JS knjfeevedstv« — Praktični rečukar 1*11 I : t»t ouiuamra, oroanoo Cvetina Borograjska .......................<5 Cvetke ...............................................25 Čebelica ............................................-25 Črtice iz življenja na kmetih -------.35 Drobiž, in razne povesti — Spisal Milanski ........................66 Dekle Eliza ......................................48 Dalmatinske povesti —......................35 Dolga roka...........................—v______-58 Do Ohrida in Bitolja ..........-_____70 Doli z orožjem ...............................-..56 Dve sliki: — Njiva; Starka ........(M etiko) .......................................66 Devica Orleanska .—.......................-.56 Duhovni boj ............-...................—56 Dedek je pravil; Mariitka hi škrate! j rki ............._..........................46 Elizabeta .....................................38 Fabljola ali cekev v Katakombah.—45 Fran Baron Trenk............._..................33 Filozofska zgodba ..............-...............66 Fra Diavoio .....................................—58 Goispodarica sveta ______________———.46 GostUne v stari Ljubljani ......-.........66 Grška Mytologija ..............—_________L— Gusarji __________________ _____________.75 Gusar v oblakih _______________________—88 HadžI M u rat (Tolstoj) ...............40 Hči papeža, vez................-___L— Hektarjev meč ..............................-58 Hedvika ..........................................46 Hudi časi. Blago dale. veseloigra .75 Helena (Kmetova) ...........................40 Hudo Brezdno (1L sv.) ..............35 Hnmorske, Groteske In Satire , vesano .......—......-.....................88 brofiirano__—_______________ ........60 Izlet g. Broučka _________________116 strahote z bojnih pohodov blvSe- ga slovenskega i»olka_____-_______...1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .-25 Onkraj pragozda_________________88 Odkritje Amerike, trdo vezano.........88 mehko vezala ............................56 Straftote vojne ___________ Štiri smrti. 4. zv___ Smrt pred hiše ________ Stanley v Afriki __________ Spomin znanega potovalen — Stritarjeva AnthologSja, brofl Sisto Šesta, povest is Abrueev Sin medvedjega luvca. Potopisni roman....................................38 Student naj bo, V. zv. ..................35 Sveta Notburga ...............................35 Spisje. male povesti.........................-35 Stezosledec....................................36 Šopek Samotarke ................—.35 Sveta noč .....................................36 Svetlobe in jenee _____—.-------------L26| Slike (MeSko) __________________.66 Spake, humoreska, trda ves.---90 SHAKESPEAREVA DELA: Maehbet, trdo rez._____________J6 brofiirano ______________________78 Othelo _______________________________78 Sen Kresne noči ------------——______.78 Izbrani spisi dr. H, Dolenca___________66 Iz tajnosti prirode ___________________.56 Is modernega sveta, trdo ves. ___1.61 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka _____________________________1.58 Igračka, bro«rano ........................—80 Igralec -------------------------------75 Jagnje------------------------......36 Janka in Metka dar«ki spis. poslovenil dr. Albiu Ogris, 236 str., broS. -____________________________86 Št. 15. Edmond fn Jaks de Gon-court. Itence Msui^rin ...................48 Št. 16. (Janka Sau.se> Življenje. pesmi. 312 str- broš. ------------—..45 Št. 17. (Prosper M t rime«) Verne duše v vieah, povest, p.-evel Mlr-Ko Pretnar. 80 stra. ----------------.38 Št 13. (tierbart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani, broš. ----------.88 Tigrov! zobje---- Tik sa aronto ... Tatič, (Bevk), trd. vea. Tri Indij an^ie povesti Tunel, aoc. roman _____ Trenntki oddiha____ Turki pred Dunajem Tri legende o razpelu, trd Tisoč in ena noč: I. zvezek —. II. zvezek ____ III. zvezek___ 8 KNJIGE SKUPAJ ... Tisoč in ena noč (Rape) vea mala izdaja______ Ugrabljeni milijonar ____ V krempljih inkvizicije — V robstvu (Matičič)_____ V gorskem zakotja______ V oklopnjaku okrog sveta: L del_________ vea. .78 —15 .-36 .L26 ..—38 —65 1.28 -L36 -L25 2. del___________ OBA SKUPAJ -.1.60 Veliki inkvizitor........................1— Vera (Waldova), broš.......35 Vojska na Saikanu, s slikami -......J55 Vrtnar, (ltabi nd rana t h Tagore), trdo vezano .75 brofiirano ----------—------------86 Volk spokomik in drage povesti....!.— trdo vesano________________________1^5 Vojni, mir ali poganstvo, L sv.....15 V pustiv je šla. III. zv._____________35 Valentin Vodnika izbrani spisi ____36 Vodnik svojemn narodu _______—25 Vodnikova pratika L 1927 Vodnikova pratika L 1828 Vodniki in predorski Zmisel smrti _________ Zadnje dnevi nesrečnega kralja--88 Za kruhom, povest_____________-38 Zadnja kmečka vojska____________75 Zadnja pravda, vez. __________—.76 Zgodovina o nevidnem človeka______15 Zmaj Iz Bosne —_________________.——76 Življenje slov. trpina, izbrani spisi 15. snopltL Turki pr»d Dunajem, Fabjola In Neža ________________________J6 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka -------------10 PESMI in POEZIJE Akropolis ln Piramide..................IS brofiirano -_________________________16 Azazel, trdo vez..............................1.— Balade in romance, trda vez _______115 Bob za mladi zob, trd* vea —.........-40 Kraguljčki (Utva).............................65 trdo vezano .............................80 Moje obzorje, (Gangl) ....................1J25 Narcis (Gruden), brofi. .........-......10 Primorske pesmi, (Gruden), vez.....15 Slutne (Albreht), brofi. ..................10 Pohorske pot* (ClaserL broš. -.......18 Oton Zt_xiClč: . Sto ugank------------------------------------56 Vijolica. Pesmi za mlndost ............60 Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano .....-......90 Zlatorog, pravljice, trda vez _______.60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavllč) Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vso k zvezek po ........10 8 mladinskih pesmi (Adamič) 16 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič). I. zvezek.....-......-...............——..75 11. zvezek ______________________________.75 GLAS NARODA" zopet pošiljamo v do« movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. st. i. Št. la. Št. 10. Št. 1L Št. 12. Št. 13. MALE PESMARICE: Srbske narodne himne .....-H Što čutiš, Srbine tužni ...-11 Na planine Zvečer ...... Vasovalec .. Podoknira .U .11 .11 .18 Slavčck, zbirka šolskih pesmi — i Medved) ................................jgg Lira, srednješolska, 1. in 2. zvezek po H Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možkl zbor. 15 pesmic. (Pregei) ......L-4 Mešani in moški zbori (Aljaff) ==> 3. zvezek: Psalm 11S: Ti veselo poj: Na dan: Divna noč ___.48 6. zvežek: Opomin k veselju; Sveta noč: Stražniki: Hvalite Go-si*>da ; Občutki; Geslo__________48 7. zvezek: Slavček: Zaostali ptič; Domorodua iskrica : Pri svadbt; Pri mrtvaškem sprevodu: Geslo A% 8. zvezek: TI osrečiti jo botl (me-San zbor>; Prijstolji in senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčico stoj: Kmetski hiši ...................4| CERKVENE PESMI DomaČi glasi, Cerkvene pesmi sa mešan zbor ......................, Alefiovec, 3. sv. skupaj ..... Zlatekopi ................... Ženini naše Koprnele Zmote in konec gdč. Pavle — Zbirka narodnih pripovedk: I. del _____________ II. del _______________ Znamenje štirih (Doyle) ... ..L56 ___28 __45 -56 Pomladanski odmevi, II. sv..... Ameriška slovenska lira'Holmar) ..45 1,— Orlovske himne (Vodoplvec) .......110 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) ____________________ .45 Zgodovinske anekdote Z ognjem in mečem . .3.— Zločin in kazen: I. In II. zveaek —. Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komurasaki, japonski roman, lz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, brofi. .................45 Št. 21. (Frilolln Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str. broS. ...................................................25 št. 22. (Toistoj) Kreutzerjeva sonata .M Št. 23. (Sophocles) Antigone, 2al-na igra, poslov. C. Golar, 60 str. brofiirano ..........-—.——.—-........16 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, 1. del, 855 str., brofi. ____i__-_______________________________18 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja, II. del ...............................................-88 Št. 26. (L. Andrejev) Črne B» ske, poslov. -Tosip Vidmar, 82 str. brofi. ........................................35 št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva sa brezposelne, 90 str- broft- ...........15 št 29. Tarzan sin opic. trdo vez....116 Št. 81. Roka roko ...........-...............15 Št. 32. Živeti _____________________________& Št. 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 shrani, broš. —..............-58 št. 3o. (Ksaver Mefiko) Ustki, 144 strani .................................65 Št. 37. Deamče šivali ________________38 Št. 38. Tarzan in aveš —-----------1,— Štev. 39. La n sheme ________________-98 Št 47. Histerij duše ..............L— Štev. 48. Tarzanove šivali -..-......J8 Štev. 49. Tarzanov sin, trd vez ...110 Št. 50. Stika De Graje---------------LS8 Št. 51. Slov. balade In romance.....80 Št 54. V metežu-----------------„..L— St. 55. Namišljeni bolnik____________.58 Št 56. Tpo in onkraj Sotie___________36 Št 58. Gla« (Hamsun) —........J6 št 59. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega doma, L del...................L— Št 60. (Dostojevski) Zapi"ki iz .mrtvega doma. II. del_____________1.— št- 01. (Golar) Bratje in sestra____75 Št 62. Idijot. L det (Dostojevkt 16 Št 62. Idijot, II del -...................J9 St 64. Idijot, IIL čel ----------------16 Št. 66. Bil Jot, IV. del -...........96 Vsi 4 deli ____________________3.2S 8t 68. Kamela, AmI uho šivan- ke, veseloigra -------------------------48 ftlev*n*l pisatelji U. s«.: Potresna peresi, Morav*e silim. Vojvoda Pero I Pftriea, Čr-tlee -----------------------.218 vezana -—-—— .115 Zgodbe Napoleonovega bazarja vezana .—...-—--------- Zgodbe zdravnika Mozaika- Zlati pantar -78 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1, zv. Vojnomir ali poganstvo ——35 2. zv. Budo brezdno______________35 S. zv. Vesele povesti ___________________35 4. zv. Povesti in slike_______________25 5. zv. Student naj bo. — Neš vsak- danji krak____88 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavdč) — Izdala Glasbena Matica . Narodna nagrobniea (Pavčič) _______40 ________15 Gorski edmevi (Laharnar 2. zv......45 DVOGLASNO: Na« himni______________________________-.....36 MEŠANI ZBORI? PlaniaZke, IL sv. (Laharnar) Trije 12. Tan 1 um Ergo (Premrl) ________14 Mašne pesmi za mešan zbor — (Sattner) ................................H 12 Pange il.ngua Tantnm Ergo Ge- nitori. (Foerster) .......................58 12 Pange Lingua Tan t inn Ergo Ge- nitori (Gerbič) .............................-88 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 i>esmi na čast svetnikom (Premrl i .............-...........-.—48 10 obhajilnih in 2 v častpresv. Sr. cu Jezusovemu (Griun) .........—8i Missa in honorem St. Josephl — —.................4« K svetemu Rešnjemu telesu ( Foerster > ............................«8 Sv. Nikolaj ------------------------------H NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju na eitrah, 4 zvezki ...............-.......3.M Buri prideio. koračnica .....................JB8 .48 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3- zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ......-.......................-___________JfO i 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti _________________________________....18 5. zv. trdo vezano. Vinski brat -—-18 6. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- Izdala Glasbd- RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini, (Foester) .................—.... Izdala Glasbena Matica v Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov ....—. Jaz bi rad radečih roz, moški zbor s bariton solom in priredbo za dvospev .——........................- NOTE za TAMBURICE V pepel nični noči (Sattner), ta rita tn ta za 90II, zbor. ln orkester izdala Glasbena Matica —— Dve pesmi (Prelovec), sa moški sbor ln bariton solo-----—— .73 IGRE Beneški trgovec, Igrokas v 5. dejanj .68 Cjran de Bergerac. Herična komedija v petih dejanjih. Trdo vezeno ............................-.................1.70 Bdela, drama v 4. dej.---------------,88 Gospa z morja, 5. dej........-—......—.75 Lokalna železnica, 3. dej. --------------16 Marta, Semenj t Rlchmondu, 4. dejanja.........................38 Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah ....10 Tončkove saj ne na MHdaySev ve-čet, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih ....._____ R. - (J. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). ves. .......-.-...-45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana —.75 Za krii In svobodo, Igrokal v 5. dejanjih ______________________-.......—.35 Ljudski oder: 4. sv. Tihotapec, 5. dejanj _______....88 5. av. Po 12 letih. 4. dejanja_______68 PESMARICA GLASBENE MATICE) 1. Pesmarica, uredil Hubad 2. Koroške slovenske narodne pesmi. (Svikaršič), 2. zv...-.....30 ^ed sesaljfs, Sv. Zbirka ljudskih Iger: 8. snopič. Mlin fceia. Sanje ,-----------------------88 13. snopič. Vesta&a, Smrt Marije Device, Marijin otrok___________88 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška ^Ndlea, Mamila Macstfsv______-18 CEN A DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READER STANE SAMO $2 A aročvte ga pri — KNJIGARNI esmi (Bajuk) —.........1.—4 Na Gorenjskem je fletno ..............Lh RAZGLEDNICE Newyorške, Različne, dnčat ___________81 Velikonočne, božične in novoletne ducat .........................................1..4I Iz raznih slovenskih krajev, ducat .49 Narodna noša, ducat .................-.—41 posamezne po —..........—.—.—81 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na mo6 nlm papirju s platnenimi pregt- Pokrajnl ročni zemljevidi: Dravska Banovina .............-..........'.. 88 Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ..........................——18 Ljubljanske in mariborsko oblasti 18 Pohorje, Kozjak ______________—.88 Prekmurje in Medomurje___SI Canada ..........................46 Zdruienih držav, veliki_____II Mali ___________________________II Nova Evropa ----------------- Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky h« Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po------- Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, Weal Virginia, Ohio, New York — Virginia, Okie, New lark h vsa* ki po ______________—-----41 Naročilom je pritožiti denar, bodisi v gotovini, Money Order aH poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekomandlraltl pismo. Ne naročajte knjig, katerih m « ceniku. Knjige podlliaino poštnine proste* "GLAS NARODA'1 gl6 W. 18 Street K-l. LAI I A I O O A' NEW YOBS, ranUY, OCTOBER 27, 1833 TH» LABQggT BLOYBCi PART h D, I | HERMISE HILLISGER: ČUDNA PRIJATELJA Pri črnikastih mrežnalih vratih služiš vsakdanji kruh; toda ta dva d-lo aH klofute— na vsak način!" pokopališča. tam. kjer se naše; se čoa podobnega ni*ta domislila.« ".Ve hjebetaj," je zavpila star-Ijnl.fjetio me to končuje na vzbo- i Pobič je začel premikati svoje ka. "ossel si!" du. je M»dela. kzr so ljudje po-lkrive. s starimi cunjami ovite no-i Pobič je za trendtek pomislil. mnili. branjevka iu prodajala svo-ižice. ki >o ga zanesle naravnost jo Mapo: jabolka, jajca in sir. Ka dar je startca. naslanjajoč glavo na n.režo, tako nepremično tedela. si se nehote spomnil neke nizozemske slike. Temu je bil vzrok njen teninordeči baržnnasti plaač, iz cigar i'roko odprte ogla\mice se je 0 tro odražal suhoten obraz, modre oči in snežno beli liLsje. Osem-dewet let je bila stara. vedno je gledala na pokopališče. in poezija v njenem življenju ho bili pogreli-t.i sprevod'. V* njene solze, vzdihi in molitve bile namenjene mrtvecem, ki so tiho hodili mim« njene prodajalne. V srce jo je gabila reva." i ti a. ki je hodila tod mimo brez cvetja in spremstva, in iz MH-utja m> jo |iolivale solze. Kadar se je \THil pogr«4> kakšnega pre-ruo/neza. je ta ji tleskala ;k> velikem. mo-' "Meni pa." je trdil or pred kotaro jabolk. "Vi," je rekel. "dajte mi eno jabolko!" "Bog \aruj." je odvrnila žena, iu deček se je po nevšečnem presledku obrnil, da bi šel .svojo pot in s«« zopet lotrJ svojega opravka: pobira) je cestne odpadke. Popoldne se je nekam trudno pri* i bal it bremenom polnega kotli* zopet v ulico. Spet so ga neodo-Ijivo zvabila smejoča se jabolka v -vejo bližino. Dolgo jih je gledal. slednjič pa je rekeJ stari ženici, ki jra j«- ostro opazovala: "Vi. dam vam kakšno .stvar iz svojega kotla — če marate." "Iu jaz ti tudi takoj lahko k;>j dam." je menila zamahu i vsi z roko, kakor da ga hoče udariti, "fej, grd oba. da se mi izgubiš s svojimi cunjami!" Žalosten je pobič krenil dalje. Drugo jutro je ,zopet stal tam. mimo je šel ravno pogreb, in starka je jokala. Fantiček pa j« počakal primernega tre-uotfca, nato pa vprašal: "Vi. ali bi mi dali jabolko. če hi umrl?" "Kdor umre. mu ni treba ja- drobarvnem senčniku. Ker pa j bilo namenjeno sedaj vse. kar je m«»trio občutiti to staro srce. onim, onstran |H>kopaliakih vrat. je razumljivo. da je ostalo za tiste. Ki fo hili na tej strani vrat. le še prav malo ali čisto nič. Pritožbe ubogih žfna. da m> jajca draga, so šle starki prav tako malo do area, kakor č<> so moški godrnjali, da je sir predrag. Lačne oči otrok so srečava! i njeni pogledi s popolno brez-čutnostjo uboštvo. lakota in mraz so bile zanjo tako naravne stvari, tla se ob tem na kaj več sploh ni sjirmnila. Ker ni odnehala od cent, ki jo je bila enkrat določila, ji tudi ni priflo na misel, da bi ljudem, ki so se ji zd^li premožnejši. kaj {»odražila. ko v0 se ustavljali pri njej. da si kupijo sadja. Bila je poštena starka, tako pri svoji trgovini kot v svojem govorjenju. V >sej ulici ni bilo nikogar, ki hi mogel trditi, da mu stara gospa privošči prijazno besedo, da bi ši ga pridobila za odjemalca. Na-»protno. če si je kdo kedaj dovol'1 majhno pripombo, kakor: "'Danes si >e pa pičlo odrezal, uirček." ga "Pravi zarobljenec si." je vzrojila. "niti na svoje truplo ne moreš m Uliti. Spravi se stran, rečem ti!" Drugič zop"t je obstal deček pred košaro, ki je bila znova polna jajc. "Od kje je vendar toliko jajc!** je vprasil. in ko ni dobil na to nobenega odgovora, si je odgovoril par sam: 44O, že veni. od kokoši. — z^lo lepo je. da neso kokoši tako dohra jajca." "Nu. bodi pa še ti kokoš." je za mrmra I a starka. Ko je fant nekaj časa resno premišljeval. je izrekel: "N*e mogel bi pa najsi bi bil tudi kokoš." Toda tudi te besede, ki so gotovo izražale pohvalo njenemu blagu. 5-tarke niso mogle omečiti.. Drugi pot je prišel ves navdušen povedat: 44Vi. tam na vogalu ulice stoji go-pa. ki vas že dalj časa kliče, da pridete tjakaj "Pojdi tja in ji reci. naj pride sem." je odvrnila branjevka. mali lažnjivee pa je odšel in se ui več vrnrl. Ko je šla nekoč mimo malega in branjevke gospa v črni obleki, se je Ttarka oblastno namrdnila s svoji- je na kratko zavrnila : "Pa pojdite , mi čeljustmi: 44 Ph." je wckliknila. v trgovino in si ga dajte na vatle ("ta je pa gotovo kakšna odlični-tdmeriti. i ea; ampak mi vsi bomo prišli na Nekega lepega jutra v jeleni —listo jK)kopališ'"e. to me vedno ve-r.tarka je že sedel« na svojem pro-i seli!" sloru — se je pokazal nasproti rut 44 Ali je to ena tistih, ki nič ne Mopnicah neke stare hiše majhen, dela?" je vpraša) deček. "za ka-komaj pet let >tar deček, ki je re- !tere vrhu tega skrbi sv. Miklavž?" sno zrl v svet: držal je v roki dolg; "O ljubi Bog." ga je prekinila železen žebelj, na ramenih pa mu j žena. "kaj je še kdo, ki tako malo je visf ! pločevinast kotlič. Pogleda ! ve o svetu —- od kedaj, fante, pa fantka in starke sta se srečala ; pri j bogatini delajo?" pomniti bi mogli, da ni lahko biti | On pa je kljub temu vztrajal pri starejši pa tudi ne mlajši, kadar sil ovojem mnenju. "Oče mi pravi: Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naio dolgoletna skuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila tn tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnila. Ui preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, kar je ta potovanje po-trebno v najhitrejšem času, t« kar je glavno, ea najmanjše / Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno te dobi it Washing t ona povratno dovoljenje, RE'ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pmite torej takoj ta bretplačna navodila m eagotdUjar mo Vam, ?a ta«*«, ppcim in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 2t* Wert »8th Street N*w York, N. Y. KULTURA - ŽRTEV ŽUŽELKE pot?m pa izrekel: "Zavoljo mene — toda. ali mi sedaj daste jabolko?" Hranjevka je pograbila vrv. s katero je navadno obračala svoje košare, in paglavec je kretnjo razumel ter odcokljal. Sel je v hišo, plezal po vseh š* it ih po strmih stopnicah in stopi! v ozko podstrešno sobico, ki ni bila uiktlar zaklenjena. Xotri je stala postelja, mim in nekaj stolov; tla .so bila pokrita s strašno nesnago. prav tako šipe v oknih, ki so prepuščale le motno svetlobo. Sem in tja je 'ležaJo in videlo nekaj obleke, zdelo se je. da v ta prostor že več tednov ni prišel svež zrak. Tu je odraščal mali cunja:*; že od mladega popolnoma zapu-ščen. je skoraj vedno polega! v p 83, Voltaame 84. Tolstoj &, Amwfcc&e France 80, Auber 89, Verdi; 86. Checabhu 82. KW 80, Pestafoazi 81. Carlyle 86, Momfm-ften 96, Bismarck 83, (Maidstone 89, Palax*en*tan ai„ NWton 84, James W«ftt 83, Volta 82. Ta ne-ziMtm bi lahko nadaljevali -v nedogled. sc tiskana z debelimi črkami, ker sn opravičeni obiskati tudi j gradili, kaže na srednjo Azijo, a druge naselbine, kjer je kaj na-1 jezik, sliči brezpogojno prakitaj-ših rojakov naseljenih. j Jčiui! * Globoko v temnem starem veku se je kultura Majev prvič razcvetela. potem je ugasnila, a v šestem stoletju po našemi štetju se je tznova razbohotila. In nato je nenadoma propadla, kakor da se je_ydrla v zemljo. Od sredine šestega stoletja ni nobenega sledu več. ki bi dokazoval, da je to ljudstvo še eksistiralo. Kako se je moglo to zgoditi ? Prof. Cook z geološkega zavoda v Xew Yorku razlaga to skrivnost na sledeči način: Maji .so bivali najrajši na gtvzd-natih gričih, d očim ko doline uporabljali za ceste in vodne poti. Ker se je ljudstvo naglo množilo, mu je zmanjkalo prostora, začelo je iasekavati na 'veliko gozdove. da bi dobilo več prostora. S tem pa so |»eščene mase gričev izgubile oporo in ihudoumi naJi-vi, ki so v teh kra jih zelo pogosti, so odnašali i zemljo iu pesek v dolino. Zemlja in pesek sta zasula ceste, vodne struge, prekope, doline so se spremenile v mocvare, dolge deževne dobe so preprečile varnostne ukrepe. V novih močvirjih so se zaredile -dotlej ne-ziia.it« žuže4ke. moskiti. z njimi so prišle v deželo mrzlice in kuge. Moskiti so odločili usodo Majev: polovica jih je umrila za kugami, druga polovica je morala pobegniti in se je v tujih ljudstvih deloma nasilno, delovna položno izgubila. kjer Maji danes še obstoje. so le parije v tuji službi. .. Noracijoualno gospodarjenje z gozdovi, slučajni nastop večjega števila deževnih let in končno strupena žuželka so uničili ljudstvo. ki je šteflo 'v času zadnjega razcveta kakšnih 60 milijonov duš na tesnem prostoru. Xekaj podobinega. dasi v matnjšem obsegu doživljamo »4e danes tu in tami v tropsketm pasu, zlasti pa na Kitajskem. Pueblo, Peter CuUg. A. SaftiC VValsenburg. M. J. Bajuk INDIANA: lutliauapolts, Louls Uanieh ILLINOIS: Aurora. Mary Bntctiar Chicago. J. Bevčifc, J. I.ukanich Cieero, J. Fabian (Chicago. Cicer« in Illinois) Jollet, Mary Bambich, Joseph liro vat La Sal le. J. Spelich Maseoutah. Frank Aognstin North Chicago, Jože Zelene KANSAS: (tirani, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzniiller. Fr. Vodoplvec Steyer. J. Černe (za Peoniu. Va. in Md.) MICHIOAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Frank Gonle Ely. Jos. J. Pesliel, Fr. Sekula E velet li. IiOU:s Gouže Gill>ert. I.onis Vessel Illhlilng. John PovRe Virginia. Frank Hrvatlch MONTANA: , Roundup. M. BI. Panlan Wnshoe, I^. Cbauipa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowauda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO: Barberton, John Balant, Joe Hili Frank Troha Cleveland. Anton Robek, Chas. Kar-linger. Jacob Residk. John Slaoolk Euclitl, F. Bajt Glrad. Anton Nasode Lorain. Louis Balant. John Kum-še Warren. Mrs. F. Rachar ■Yonngstown. Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Amhridge, Frank Jakge Braddock. J. A. Germ Brouchton. Anton Ipavec Clarldge. Anton Jerina Conemaugh. J. Bresovec Export, J. PreriC, Louis Sopanttt FarreL Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant TauželJ Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demahar Meadow Lands, J. Koprivfek Midway. John 2ust Moon Run. Frank PodmllSek Pittsburgh in vso okolico, Yte/lPl Arh Pittsburgh. J. PogaCar Presto. F. B. Demshar Readng. J. Pexdlrc Steelton. A. Hren Turtle Creek, J. 8kerlj. Fr. Schlfret West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee. West Allis. Frank Stcoh Sheboygan, Lea Mijm WYOMING: Bock Springs, Lmto Taochnr DiamondvlUe. Joe BoUch duh, če je pa zmešana s kavo. da čaši izreden okus. Poleg tega ima kava. ki ji je dodana cikorija, močnejšo vsebino, boljši okus in fcolj bogato barvo. Cikorija tudi pomaga kavi. da ohrani dalje svoj duh. Vsledtega napravlja Franko-va Cikorija najboljšo kavo še boljšo: dejstvo je. da se ne more napraviti dobre kare brez ciJcorije. Cikorija je dobra za prebavo. O-tlobril jo je American Medical Assn. To je dobro znano po vsej Evropi. da gospodinjam in kuharjem niti na um ne pride napraviti kavo bre»T Franckove Cikorije. Pa tu- lahko gotovi, da je bila pripravljena s Franekovo Cikorijo. V južnih mestih in državah, Iyer je ameriška kuhinja najboljša, je uporaba cikorije zelo velika. New Orleans ki slovi po svoji francoski kuharski umetnosti, porabi več cikorije kot katerokoli drugo amer. mesto. Denite kavino žličko Franckove Cikorije v lonec ali percolator, pa boste videli, kakšen okus ima dobra kava! Povejte svoji hčeri, da uporabljajo Cikorijo \sepovsod v stari domovini, da izboljšajo okus pijače. Naučite otroke delati najfinejšo kavo po dobrem starem načinu. Franekovo Cikorijo lahko dobit-* v škatlji. palčici ali tabletni obliki v grocerijah ali prodajalnah kave. Skatlja. ki stane samo lOe. bo trajala mesec ali dva. Kupite danes! Ce ne morete dohiti v svoji soseski, nam pošljite 10c v znamkah in mi vam bomo poslali škat- 'li. če v Ameriki dobite \ restav- i lj°. Pišite na : raciji zares okusno čašo kavo. sto I Hem. Franck 4 Sons, Flushing, N.Y. pomoči. T*ko je noižu nekega dne j moram policiji. Umoril sem Grace, zaupno natvezila. da ga žena va-; ki me je prosila, naj to storim." ra. a ženi je isto tako zaupno od-1 Mati je menila, tla se je >inn zme-krila, da skače mož čez plot. šalo v glavi in je sama telefonira-BiJa je toliko previdna in jimaj]a |)(> stražnike. Toda na polieij-je zabičala, da ne smeta drug tiru- skem komisarijatu so se m Žalo-gemu povedati Teh odkritij, ker ,.ti lIverili. da govori mladi moški ln ju dragače doletela smrt. Tako resnico. Zlts-ina se ni izmislil, kasta mož in žena kuhala brez vsa-jkor je domnevala njegova mati. kega razloga jezo drug na tlruge- Hmpak „a j(l r«.niCni0 izvrša. ])e- , . . , , , ' ., . 1'retl mk!iseem le -lames Kirbv del za nekega e.iTovnika in se • , , , . . ' , .. .... „ . izpovedal, da je Grace neštetokrat obrnil za pomoč k uemu. ta si , . , , . . „ ' , . .... . zahtevala od njega, naj jo usmrti. je dad spet dobro plačati m mu je : r>. ,.........., , , , . . j. Življenje ji je presedalo. Otl uje- svetoval. naj -postavi zent> zaradi I ... .. , u . i , - - I gJI "i ničesar pruvikovala. zalo ni nezvestobe ua odgovor. Moz le! . . . , . , , , , . 4 11-1- - i videla tlrugeira izhoda kakor smrt. temu nasvetu sledil, zena pa* je ' , , ... ., , . , - ln ker ni imela v mkoirar toliko zahtevala pojasnila za njegovo nezvestobo in tafko sta dognada, kak- zaupanja kakor v svojega zaročenca. je njemu na lož i ki težko odgovorno dejanje. Moral ji je obljubi- šrro grdo komedijo je jima zaigrala 'V-arovnica". Ves besen je . . . PTŽigalec r»veti'k .stekel k tej. jo itu ,la bo n-^Kl,1 nJ<>ni l,rnšn^ in najprvo po za.slugi pošteno prete- '^evi. kateri se končni, m mogel pel. potenu jo je dal' policiji v ro- VOt* »»t»vUati. ke. Značilno, da jo je ta takoj Zagovornik -Tames K.rbyja je vtaknila v zanror. ker ima med l)vive,lel Prt>(l »nlnike priče, ki so Spandavci toliko lahkovernih in prepričanih privržencev, da bi u-tegnila ž njihovti pomočjo, to je z navajanjem h krivi prisegi svoje grehe izakriti. Sodišč, jo je sedaj obsodilo na 1 leto in 3 mesece ječe. neka njena poniasratka je do-1 bila tmesec dni. novi čarovnik pa ■ navedbe potrdile. Sodni dvor seveda ni mogel dovolj načuditi temu. Končno je .sprejel dokaze prič kot verjetne, kljub temu p.i je izbral za morilca hudo kazen. Obsodil ga je namreč na 75 let težke ječe. V komentarju razsodbe so sod- šest tednov. Spatdavci pa' niso postali zaradi tega menda nič manj babjeverni. ČAROVNICA IZ SPANDOVA 57 LET JECE ZA UMOR NA ZAHTEVO Sodišče v Londonu je te dni izreklo neobičajno raz-odbo v i^elo nenavadnem procesu. Zaradi zahtevanega umora svoje neveste 17 letne Grace Xewingove. se je moral zagovarj-ati ]»red sodiščem njeu t zaročene," James Kirbv. ki je ztlnj v 2«. Mu. Pred nekaj meseei se je vrnila inati obtoženca ob 11. uri zvečer domov. Našla je sina v kuhinji, kjer ji je dejal: "Mati. javiti se niki izjavili, da so podatki obtoženca jako zanimivi s psihološkega stop«Ta. da se je one?»ve-stiul. Pozneje so poteornili Ipitza mrtvega- iz kadi. Keveža je omamil vonj, ki je puhtel iz posode. Omahnil je v kad rn se v nji zadušil. Vsak zastopnik te, kmtero jo prejeL V berlinskem predmestju Span-dau je žiVel neki prižigaJee Svetilk s'avojo ženo že 29 let v mirnem zakonu. Pred nedavnim sta dobila podnajemnika, s katerim sta se vselila v hišo prepir -in jeza. a- se ga nista mogla znebiti. V svoji stiski sta šla neke Jen-sehokohvske. »ki jo ves Spandau pozna kot "čarovnico". Ženska se je sprafvila takoj na delo; Pame-šada je nekaj croli in moke. potresa to mešanico po tleh, izgovorila nekoliko skrivnostnih besed — in si dala tz& ta hoknsupokm plačati 20 mark. Presenečenje obeh zakoncev je bilo vefliko. ko se je tr^ dni pozneje podnajemnik izselil. Seveda sta to pripisovala čarovni moči Jensoh*>ko\vBike, ki ju je dobila na ta način kot stalna kidenta v o-blatet. Da bi ju še bolj privezala nase. ai je sama izmislila razne V PRAV A "GLAS NARODA'* koiobocije, ki bi zahtevke njene DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE MGLAS NARODA" d« 8ta urno wmi* člansko, pač pu nI Slovenci v vasi okolici - —— - ~r ----- — ..... - — - -- ------------ CENE ZA OGLASE 80 ZMERNE ODA* NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 27, 1933 LABCttST BLOVEN¥ DAILY tn U. 0. JL — Ako nočeš več k menoj plesati, stric Tom — dal g/ Meč mu presune srce. — Mogoče bo dr. Nimrod plesal s teboj Je tudi dober plesalec. — Nikdo se ne more s teboj primerjati, stric Tom. Z dr. Xim-rodcmi sem že dvakrat plesala in mi pravi, da nikdo ne sme plesati s kako damo -večkrat kot dvakrat, ker že postane malo sumljivo. Ali ni to inetmmavt, ako -katera rada s kakiui gospodom pleše večkrat, kot dvakrat? - Tom si misli, da s tem m»li Ximroda; nobena misel mu ni povedala. da- je s temi besedami mislil nanj — Dt, Uršika ; takih neumncsti je dovolj v družabnem življenju; človek mora igrati kronedijo, če hoče aH ne. 1'r-ika ga vprašujoče pogleda. ' — Ti bi tudi najbrže rajši plesal ivedno -z eno damo. kot pa vsak ples z drugo? Tom ni slutil tajne boja/ni v njenem vprašanju in samo tiho \ zdihne. — D». 1'rvika, najrajši bi plesal samo z eno, — mu uide skozi listnice. Toni ni opazil, kako je prebledcla in je zatajevala svoje občutke. — Stric Tom. — Kai pa jp. Uršika ? — Ali mi noce.s pokazati dame. s katero bi najrajši plesal ocli večer? Žile se mu napno v njegovem obrakoro eno uro. Stara go>pa radovedno pogleda oba. — Ali v?ma ni žal že t£>ko zgodaj iti? — XV; imava dovolj in Uršika je tako trudna. Obe da mi -e pelje v garderobo, jrrna pomaga obleči kožuhe ter ju nato spremi k avtomobilu. In nato se odpeljejo. * Prišel j«> TVšikin cwemna.rsti rojstni dan. Ta dan je nameraval Tom si o vewi o obhajati z velikim banketom in plesoan. Zopet ji je nakupil mnogo daril in Uršika mu pravi v zadregi: — Kako ti naj zopet vse to poplačam, strio Tom? Po onem p'esu je postala bolj tiha in zamišljena. In Tom ni vedel, da je bil temu sam kriv. Vzrok te njene iapremembe je iskal v razmerju s dr. Ximrodom. medtem ko ga je Uršika vedno izpra-ševala, katera je ona dama. s katero *bi najraj?i vedno plesal in ako m je to želel samo zato. -ker je ona dama tako dobro iplesala — ali? Več si tii upala misliti, kajti drugače -bi izgubila ves svoj mir — Za moj rojstni dan mi bo'i splettla domačo čepico in spalno obleko. — se Šali Tom ma'o slabe volje. Uršika ga začtfdeno pa gleda. — Zakaj se vedno postavlja« s svojo starostjo, stric Tom.' — Toda Uršika, čast. komur čast. Saj sem že star gospod, žs sedemintrideset let! — Oh. pa ven Klar >tako mlad — tako mlad si še in nikdo ti ne bi prisodil .sedemintrideset k-t. Izgledaš mnogo mlajši kot vsi mladi gospodje iz tako imenovane družbe. Tom vzdih ne. — Toda. žal. da sem vendarle tdiko star. Ur.r:,ca poredno pogleda od strani. — Toda čopieo in spaino f/bVko ti bom šele spletla, kadar boš v reaniei star go ped. To pa bo u*eIo še zelo dol«ro in rada bi vedc-n. s črni bi 1i že prej mogla napraviti kako vrselje; najrajši takoj sedaj!" Z nriro. na kateri je bilo po'eg njegovih in tetinih daril tudi n.nogo moj kov. katere sro ji powlali rami prijatelji, med njimi dr. Nimrod. ki ji je pc*dal ?opek vijoltf in -šmarnic. vzame Toni nov b&njo. k»t-rega ji je kupil, ker stari, katerega sta prines'a iz Transvaal*. ni bil več porahen. Bil je zc:o dragoetn in ga Mneje ponudi Uršiki. — Za|H)j mi kako pesetn. Uršika; s tem mi boš napravi'a veliko veselje. — O. to moreš imeti vsak dan. — Da. in v^mlar ir" vedvo vrsp'i. Daon-s pa >i to posebno po-/Him. da V slišim peti. Z*orl bom oči in si bcm domišljal, da zapet sediva ^Vnnaj v leseni lu-iei. Urr:Va vMiriP ban:o in si «*a nazljivo ogleduje. — Ta .ie na V«-*1* dvoma re'o drn-g. stric Trm. mnogo lepši kot stari. T'»(Ih 4«'t"h V-m obdržala. 1 - a iti m^^no ^em. ka-ko -i "bil da -i ?a mogel kupiti v Pretoriji. Ali še veš? Tom prtVimw — A'co sc ven' Uršika! Tako bogat ^m se tedaj .zdel — tako siečen! Za poj mi. TVikn. zapo.i! Urprka sede in pr.--ti ji drče po banjn San.vavo jrleda pr»»d-se. V duh u vidi pred seboj malo sobico v leseni hiši. oče in mati sta roko v roki »edr'a pri oVnu in Ttmi na naslanjaču, katerega je sam na* pravil. Sedel je -v »penošeni obl-eki. v kratkih hlačah in rjavi srajci, ki je bila ob ,Tra«" ' V -ta. t»ko dn -p bit vrnit razagl:rn. In so mu bi'i rroo-leni Toda tedaj je bil vbulo njen »n njihovih stari-sev: tsiu ni bilo p vendar zaradi tega tako :e»i!a. saj se je mogoče samo šat:l in sploh ni mislil na katero gotemo damo! Ur-ika -e r~»vna in prične peti "Oblaček". Ko na pride do be-•*ed "če vide' boš ohraz v okviru Hatih la«. jr"e.i v dovc "lobočfna^ obraz ta nosim ja7*'. nenadoma preneha; glas se ji z'nmi in 7. vsem trudem se je boril* proti solzam. Taka «e ozre -sebnimi lastno-tmi moža obvladati. V marsikaterem pogledu bi bila lahko K:tajka. svoji evropski ve;tri vzor, zlnsti kar-se tiče umetnosti v ljubezni in v zakonskem življenju, ki je na Kitajskem zelo raz\-ita. K'tajski fMor.of dr. Sum Xung An-Yung opisuje v nekem angleškem listu vzgojo in pripravo kitajskega dwkleta za njen najvažnejši poklic. Kitajka se zgodaj uči, da bo morala biti dobra gospod nja ter izkazovati svojemu možu uda-|nost in ljubezen, če bo hotela biti , i ref na. Zato .ce kitajsko dekle kmalu nauči velike umetnosti, kako je treba- ravnati z možem. Ne smemo rod ti Kitajke po njenem zunanjem m ru. ki ji ga nalagajo strogi običaji. Vpričo drugih Kitajka ni. koli ne pokaže svoje ljubezni al" udanosti. ker se ji /sdi to neokusno, kar je tudi res. V zakonskem življenju je Kitajka istočasno skromna. strastna, zapeljiva in vzdržna žena. Dober poznavalec kitajskih raz uier*ir Robert Hart, ki je živel na Kitajskem nad 40 let, je primerja' zapadno zakonsko ž vljenje s ki-tajskim in izjavil je: "Xa zapadu bi lahko primerjali .zakonsko življenje z vrelo vodo v kotlu, ki se ohladi. č:m kotel odstavimo Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOKOČE SLOVENSKE NOVICE 12 NASELBINE. ČUDNA PRIJATELJA Nadaljevanje s 3. struxL) ffmUBHDMI sih vstaja in se ozrla po ulici; &e vedno ga ni bilo videti. Majajoč z glavo je pMa svojo kavo. in ker i ji danes še zdaleč ni tako dišala k< t poročil na Staten sicer, je začela ren4ačiti:4'Fanfaliu Miss — da bi ga .domek — sedaj se mi 1 Jutri se bo Inland Mr. Stanley Stucin z F.raincete Stucin. Dasi imata ženin ! klati po snegu — nepotrebno ljuci- m nevesta isto ime, si nista nic v sorodu. Nevesta je pastorka zna-•nega Kk) venskega farmer j a v Fly Creek, Mr. Johna Terčka. Xašc iskrene čestitke! iZnani slo\-en«ki roja1k ^Ir. Fr. Turen.sek, Jr., bo jutri otvoril stvo so ti otroci, morali bi biti veliki že takoj, ko pridejo na svet." Zopet je vstala. — in res, tam doli je prihajala, opetaje se skozi sn:g, majhna, krivonoga p^ava. ki se je nagibala naprej. C'e bi ne bila prelena. da bi SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, RE-\ ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE L»m'^''HfibinHiiii>wniiiiHiiiiii!iiiiiii»ii(iwiiniiiiiiiiiii»d fanta — \ nedeljo, pet .minut čez de-| Ta pa? takj) ^ je zdelo ko (]a veto uro zjutraj je ^ Clevelandu j ,ožen za v^.erno prCpovaria-za vedno zatismla svoje oči Helen ' „• ' 17. novembra: bUiteuauin v Buulocn« 1 'aria v Havre 1H. novembra: i .\ugustuM v Genoa 22. nevembra: I i »«-u t »ctilarid I V. usi i i tm ion Hamburg llu\i« nje. Drgetaje se je vzjienjal po stopnicah, da bi prišel domov, toda ko je prifsnil na kljuko, je videl J da so vrata zaklenjena. i "Res." je rekla starka, "domači so šli na svatovanje in so \7a-kien;li, otroka se pa ni nihče do- oje Mirzlikar. Umrla je v Mt. Sinai • bolnici, kamor so jo odpeljali v petek ponoči. Bol Sa-voia v Genoa 1. novembra: New York t Hamburg Aqultania v Cherbourg 4. nevembra: Volendam v Boulogne baluriiia 7 Trst lie de France v Havre 8. novembra: Albert Balllti v Hamburg Manhattan v Hi-vre bremen v Bremen 25. novembra: Euro|>a v Bremen Veendajii v Boulogne Con te dl Savoia v Genoa lie de France v Havr« 29. novembra: N'ew York v Hamburg is-p8. Harding v Havre Bcrengniia v Cherbourg 2. decembra: Volendam \ Vulcania v CIk; mplain Boulogne Trst v Havre 6 decembra: Hrtmen v Bremen Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Havr* 9. decembra: Bex v Genoa Majestic v Cherbourg I 10.' novembra: Kntterdtun v Kerenga ria Boulogne v Cherbourg 11. novembra: Milwaukee v Hamburg Rex v Genoa Champlain v Havre 15." novembra: Pres. Uoosevelt v Havre St. Louis v Hamburg Majestic v Cherbourg 12. decembra: St. Louis v Hamburg ru vsa. ta leta je bival v Jolietu. Xa Zapušča sina in hčer i\- Jolietu in K "t jj.sk' m je pa podobno zakonsko eno hčer v Dy-ju, Minn življenje hladni \odi v kotu, sto-j — V Lo.st Creek. W. Va., je na- :ečemii na ognju, kjer začne voda šele počasi vreti." Tudi če sprejme evrop ke ideje, se Kitajec n'fcoli ne bo ogrel za naziranje, da je jirav. če skleneta fant in dekle zakonsko zvezo v trenutnem krvnem pritisku ki mu [iravijo v Evropi ljub« zon. K3ko morejo neV»kušen;. nespametni in v ljubezni zaslepljeni mladi 'judje .sfcl'-niti trajno in srečno zakonsko zvezo Xa Kitajskem je zakon rodbinska zadeva, ki sloni v nji najvažnejša funke ja na obeli taščah. - -Dovtipi na ra<"un tašč. ki so v Evropi tako priijubljeni, jo na Kitajskem nemogoči. Na Kitajskem je tašča ugledna in spoštovana, ona je najboljša prijateljica svoje siia-he in novo zakonsko zver.o vsestransko podpira. Preostane š' vprašanje, kafco moreta živeti dve "^eni skupaj v enem gospodinjstvu? Razumeta se zelo dobro, ker je ijuno delo strogo razdeljeno. Mla-Ja žena d ;bro ve, da je njena sve-a do!žnost tasc'o spoštovati, ta"ča t>a »noštuje v svoji snahi mater svojih vnukov. glo umrl Frank Mezgec, doma iz Materije na Primorskem. Zadela ga je srčna kaj. — Xa tisoče in tisoče rudarjev in njihovih žena ter otrok iiz vseh krajev države THinois je .orišdo v Spnmjpfield'pj!fNf*lnih_ dihal zr»k. ki je bil zaprt pod višjim t'akorn. Zato se da kašelj preprečiti na dva- načina, prvič takv, da go-ltajieu preprečimo. da se zapre, drugič, če se je že zaprl, da mu za Tipkaj časa pre prečimo odpretje. Ce je dražljaj za katšljanje maj-htn: zadostuje običajno, da izgovorimo breizglatsen pripornik. na pr. "s", ker ee pri tem goltanec '»dpre. V ta namen bi lahko tudi 'litm zaporedoma in kratko dilia-'i. Tretji navin zadrževanpja kaš-Ija izraznim cesto nehote sami. napr. v gliedali"ču. Pri tem pustimo. da p»e goitanec sieer zapre a mu ne damo odpreti se, pri čemer pa-evzamemo funkcijo stiskanja, j-oltanec ostan? nsftnreč zaprt, če «e vrši na njegov zapor močan rrarni pritisk. Če manjka vsaka volja do zadržanja kaialja. se se-vedai le ma'o ljudi spomni na to redlstvo, ki je prt*j>rosto in učhi-'covito. P^e'bno pa bi se ga mora-i vaditi tisti bdlniki. ki jim kaš-tjanje šeV p:*av daj? občirtiti bolezen in ki jo često poslabša, če ni, ka-l Mal: mož je ko st•» mi hvaležni, zadnjikrat sem paz ia nanj," — in v roke mu je polcž.la otroka, ki ga je opajalo spanje. Xato je šla uro j>o7ncje kot s svojimi košarami pro- šel drugo jutro ob drnjaje čvrsto st skala k sebi. --j svoji t b!čajni r:i z doma za svo-Kmalu je z£,sliša'a mirno, globoko j j m delom. Ko je srečal onkraj po-otreško dihanje in utihnila je ter glede stare gospe, je ob-tal. ko da razmišlja, in zrl resnobno proti se ni več gan:!a. Xikdar ni počivalo i ia srcu te osemdeset let ne žene č\>- njej. Xejasno -se je domislil i veško bitje; te otrple roke niso mo- gednega počutja, ki ga je občutil gle razodeti niti ljubezni niti do-j prejšnji večer. Odrasel je brez ma-brotljivosti in tudi ne ^očutja. Za-, tere in ni ničesar vedel o Ijubez-kaj bHa je vedno godrnjava in nivi j-krbnost'. o nežnemu dotiku imela je v mislih le lastno kor st. Izveste mat rTn>ke roke. Mar je o Ic-ta |>a se ji je zdela, kadar j'* tem kaj zaslutil na starkinem >r-imel kakšen moški vmes svoje pr- cu ste. vedno negotovo. Zdaj je pri-1 Xenadoma je stal na svojem pro-liajala vanjo dobrodejna toplota , storil pred košaro svetečih se nle-mladega življenja. Prisluškovala jc čili jabolk, toda gledal je preko nji »lirneniu dihanju otroka, čigar gla- starki v obraz in — to pot bro'. va je počivala pod njeno brado; sleherne stran k> namere — re-r. a lahno jra je zibala in spomnila j kel: "Vi. ožen"m >e z Vami." se je pesmice, kat- re se je bila u-j Morala sc je smejati — pr\ič S" čila v Soli; jela jo je peti brez J;e morala smejati temu majhnemu •Jehernega napeva. s sikajočimi to-j dečku »n dala mu je. ne da bi poni. I miš!j Ia. najlepše jabolko, kar jih Ko je prišel snažilec svet'ljk j» bilo v košari. l»ila pa je to v domov, ga je poklicala k sebi. ) vsem njenem življenju tudi cd'na "Tu imate svojega fantka, lah- žtnitna ponudba. i 13 decembra: Pres. Roopevelt v Ilnvr* 14. decembra: Tarts V Havre 15. decembra: Bercngnrij v Cherbourg Ruropa v . Bremen C>-nte d| St /oia v Genoa 30. decembra: Washington v Havre Hamburg v Hamburg fleccmbra: Olympic v Cherbourg if7. decembra: New York v Hamburg Premen v Kremen Pres. Harding v Havre 31. decembra: Pennlund v Havre Poziv! Izdaje nje lista je ▼ 2 vezi e velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi «ia bih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na- ročnino točnr. Uprava "O. N tt SEDEMLETNA MATI. (Pmlje prihodnjič.) Voditeljica bolmiee "Viktorija" j v De+hrjit dr. Hilda Kean poroča . v "Medical Journal u" o w*«čno. j %ti 'nekr imiijfike dffcHcc, ii -^ stopiLa v zairon b *edmjm fctom. cev d?ajHa Woj«ega otroka. Otrok je ztan^rl in het<*» 18. marca so ga. {»reineJjalii na «o