LETO— PROSVETA GLASILO SLOVENSKE Nj PODPORNE JEDNOTE UrsdaMd te Mi? S. Uinàk Am Office af mí m Chicago, TO» torek, 24. septembra (Sept. 24), 1929. at «pedal rTt77T¡¡Uf7T¡Í7EÍ"jr lita, Ast af Oct. t, UIT, MtkiM mi J see 14, ltia. fcBJMNi HJS Tsarti STEV.—number 224 Ameriške dcleveteo Ja no mantaKtet! eedem let rega otreka," pravi ekonom. Waahingtoe. — (F. P.) — Mercer G. Johnston, načelnik people's Lsgialative Service, ki jo je organiziral pokojni senator La Follette, je javno nastopil proti tisti sekciji ameriškega delavstva, ki zahteva vieoko carino. Piice je nameril v glavnem proti Matthew Wollu, podpredsedniku ADF in pod ducata dru-Kih organizacij., WoJI je pred nekaj meseci IrilMUirol delavski odbor za vücfeo carino. Ta odbor, ki ssstoji iz gotovih unlj-akih voditeljev in z Matthew Wollom na čelu, dela štafažo visokim carinarjem. Tekom zaslišanj o novi carinski predlogi so delavski visoki carinarji večkrat prišli pred senatni finsnčni odbor in zahtev*-li zvišanje carine na razne predmete. Woll je bil najbolj izrazit, ko je zahteval carino na uvoz biblij, češ, da bi sv. pismo potem tiskali v Ameriki, kar bi pomenilo zaslužek za tiakarje. People's Legialative Service, ki je ljudska lob!ja v kongresu, je natančno proučila novo carinsko predlogo s stališča, da znanstveno doiene, ako je visoka carina res odgovorna za visoke plače, ki jo baje prejemajo a-meriški delavci po zatrdilu tovarnarjev in Matthew Wollove skupine. Johnston pravi, da more cari radi carine AB pridi di moví stavke v Marten? Podjetniki prelomili "gentle- vajo zlomiti kampanjo potom aodnijekih pereskuciJ; možnost nove stavke. Marion, N, C — (F. P.) — Veliko Je rasočaranje tekstilnih delavcev v Marionu in Clinch-fieldu, ki so se vrnili na delo po devettedenski stavki. Sedanji eodnijeki proces proti Hoffma-nu in večjemu številu stavkar-jev pokazuje, koliko je vredna beseda podjetnikov. Na pogajanjih za končanje stavke so tovarnarji obljubili stavkarjem, da porabijo svoj vpliv, da se umaknejo vse obtožnice proti aretiranim stavkarjem. Komaj So se delavci vrnili na delo, so podjetniki .ne samo snedli obljubo, marveč ko najeli pet odvetnikov, da ponulgajo državnemu zagovorniku prosekutl-rati obtožence. Od 60 prizadetih stavkarjev, ki so obtoženi "zarote proti državi," je bilo poklicanih na prvo obravnavo pef glavnih "zarotnikov" in Alfred Hoffman, organizator ln voditelj stavke. Ker je pa eden o#jetnikov ušel is ječe na predvečer obravnave, je bila obravnava proklamirana za neveljavno.. Nova se vrši dne 11. novembra. Na drugI strani so podjetniki prelomili vse obljube, da ne bo- na povoljno efektirati plače le do delaU ni^^Ulieaslik-med^la* J"A vkarji in upoelUl vsa basa ma pa aajSmiljffrillieee visoki-mi plačami, ki jih prejemajo gotove organizirani stroke. Fak-tično so najvišje plače v gradbeni in tiskarski industriji, ki so popolnoma neodviene od carine. Visoke plače prejemajo tudi gotove skupine ameriških želesni-čarjev, da katere carina tudi nima najmanjšega vpliva. _ V tekstilni in aladkorni industriji, ld uživajo največjo carinsko protekcijo, ao plače najnižje. Velika večina delavcev, kakih 86 odstotkov, sploh ne pride pod okrilje carine. Pridejo namreč v nasprotnem smislu, to je, da prispevajo težke milijone carinarjem. V eedanji formi nova carinska predloga predvideva, da bo ameriško ljudstvo prispe-valo carinskim magnetom okrog 700 milijonov dolarjev na leto. Po zatrdilu podjetnikov, ki 18-čejo visoko tarifo, kakor tudi po obnašanju Matthew Wollovega____________„_______ *taba, gredo ti ogromni mlh joJ ravnavo. Kasen za ta preetopek je 15 let Ječe in $15,000 globe, rrocee je povsem siičen onemu proti gastonjskim stavkarjem in obstaja velika nevernost, da ee podjetnikom posreči izveeti njihov načrt. « ke glede njihove aktfvnoeti tekom stavke ali pa uni jekega pri-padništva. Ta sporazum je sedaj definitivno pogažen, ker podjetniki nočejo upoaliti gotovega števila delavcev in pričeli so z raznimi šikanami proti delavcem. Rezultat tega je, da Vlada med delavci velika nezadovoljnost Ako se razmere v kratkem ne ublaše, je ponovna stavka neizogibna. , Podjetniki Mejo ne samo preprečiti novo stavko, marveč hočejo absolutno zatreti vsako nadaljno organisatorično kampanjo. V to svrho so se poslu-žill sodnijskih procesov proti Hoffmanu in ostalim stavkarjem. Njihova "sarota proti državi" obstoji v tem, da so sku-šaH preprečiti okrajnemu šerifu smetanje pohištva nekega stav-karja na cesto. Radi tega je bilo 188 stavkarjev aretiranih in 60 od teh pridržanih sa porotno ob- m v žepe delavcev v obliki viso-kih plač. To je tudi povedano v predgovoru caiHnskl predloge, kl « glasi, da Je namen predlo-"protektlrati ameriško dela-Stvo." Johnston pravi, da je te direktno norčevanje iz ameriškega delavstva, "katerega smatrajo avtorji Hawley-Smootove ta-nfné predloga, da Je na mentalni stopnji sedem let starega o-troka." WoUova predrznost presega vss meje, po mnenju teta odličnega ekonoma in se ne more "mstrati, da Wollove sku-P'ns govori v interesu ameriflce-» delavstva. Ako ao v Ameriki višje plače , P» v ostalih deželah, nima ,0 Pr»v nič opraviti s visoko ce-l?0, Ako bi imelo, bi bile plače "'katerih evropskih drftav višje *ot *> Pri naa, ker ima več dr-\ Evropi g« rlžje carinska **>* kot jih Ima Amerika. ^ viijl življenaki standard ; Am«nki eo odgovorni povsem ÍT? kot »Hna. Prvič ^ »tandard mogoč radi bogatih javnih zakladov, kl ao prva ^8s; 2) mdi mašinerije v "JJJJ Produkcije, kl daleč ^»¿JeeiSK in kvaliteti ^rteve. Tretjič produkd-Ja»meri4keia delavca je veliko ' * k<* pa prodedra evropski Število delavcev ee znižalo. Boston. — Vladni biroj aa de-lavsko statistiko poroča, da se je število delavcev v drŽavi Mas-sachusetts znüalo v desetih letih sa 188,768. V tej dobi se je is države preeelflovsč tekstilnih to-varen. Sle eo rta jug. Stroji ao vrgli na cesto zopst druge delavce; to sta dva rasloga sa sni-žsnje števila delavcev. V tej dobi aa je povprečna plača sa poea-leznega delavca zvišala od 81r 047 leta 1819 ne 81,221 Uta 1828. delavec; in aa podlagi produkdje je ameriški delavec slabše plačan. Četrtič obširno ameriško sale4Je omogoča masno produkcijo, kl je vašen faktor z osirom na kakovost plač in na življenski standard. Trditev velecarinarjev, pa bili delavski sedHeUI s» P* podjet-niki. da pffjema ameriški delavec višje plače kot pa v ostalih državah radi visoke carine, je velik bank. In kdor veruje v to pripovsdko, Je v resnici podoben Rmiurji izpravdali mezdo Spriigfisld, 111. — Stopet-deset rudarjev, ki so tožili E-gyptian Coal 4 Mining Co. za izplačilo zaostale mezde v vsoti $12^00, je zmagalo v pravdi. Razsodba zveznega sodnika Fr. W. VVharaa ee glaal, da tirjatev delavcev ima prednost pred ostalimi upniki, to je pred delničarji in bondičar-ji, v slučaju bankrota premogovniške družbe. Ko je omenjena družba bankrotirala, ao ¡se rudarji bali, da bodo opeharjeni sa neizplačano mesdp. lakirali kasas tskwak vfaiasai uav uo snvn Js Mi "s s d o I i s s" korporecije Graceje* sta ae X tu s i sls na gaeHAanju; 1 «¿r**- * WaahUigton, — Senatno pre-iskovanje Ujnih spletkarij lad-jegradniških družb v prid veliki mornarici je na sobotnem zaslišanju Charles Schwebe, predsednika direktor!ja Bethlehem Steel korporacije in Eugens Graceja, predsednika tega podjetja, pdkasalo, da bo to preiskovanje navadna faraa. Razlog za to Je najti v dejstvu, ksr preiskavo vodijo zagovorniki velike mornarice. Schwab je pred odborom rekel, da Je bil Shearer v službi kompanije brez njegove vednosti. Enako Je izjavil predaednik Grace. Oba sta pred odborom kasala povsem nedolžno lige in St*-se zgražala nad njegovim početjem, ki je bi\p skrajno "ne- Pr^i Je ¿jal, da se korporative n* vmešava v politiko in da ni imela najmanjšega emisla voditi obstrukcijo proti zmanjšanju vojne mornarice. Odbor, ki je veMk oboževalec Schwaba in Qraceja, je verjel obema magnetoma <^š«na. Kaj je vzrok ? Amerika ni v Ligi narodov, jasno pa js, da Amerika Izvršuje psihološko kontrolo nad Ugo. Liga as ns upa sprejeti ničesar, si čimsr se bi samsrila Ameriki. Vsi načrti, kl as ne ujemajo s ameriško zunanjo politiko in ld ne prijkjo vladi v Waahingtonu, ae rešetajo s velikim strahom in skrbno odlagajo na polico v upanju da se Amerika premisli ln čim prsj spremeni svoje stališč«. Predlogi, ki so bili letos odlo-ženi is bojazni, da bi na izsvali slabih odmsvov Is Združenih drŽav, so predvsem sledeči t 1, Mednarodno posojilo sa one narode, katerim bi pretila agresivna vojna. Načrt Je odložen, ksr Amerika noče sodelovati pri garancijah sa taka posojila. 8, Načrt, da aa nameravana mednarodna banka spoji čim tesneje s Youngovo reparadjako svrho, Washington. - (F. P.) - Sodni j ska prepoved, ki Jo je ia-dal zvezni sodnik v Philadelphi-jl na aplikacijo osem krojsških podjetnikov proti krojaški uniji Amalgamated Clothing Workers, js prišla pretekU teden tudi pred senatno zbornico. Zadevo je sprožil senator LaFotlette in zahteval potom resolucije, da senat livedo preiskavo sodnikovega početja. Daai sodnljska prepoved nI dosegla svojega namena, ker jo je unija prssrla, vendar je injunk-clja najbolj draatične vrste. U-nijl prepovedujs absolutno vse aktlvnoeti v zvezi s njeno organisatorično kampanjo, ukUučivti dolarja v svrho podobna Je povsem podobna sodftijsfcl prepovedi, kl Je bila isdaoaleU 1919 proti rudarski uniji katero Je ispoeioval pri svsgpmui sodniku Andersonu tsdapji ju-sUčni tajnik Palmer. Razlika v besedilu Je Jako majhna. Obeeta bili izdani na podlagi protltruat-nega rak trn s Kar Je pri eodnijeki prepovedi proti krojaški uniji še possb-no značilno, Je to, da slopi ns principu meddršavne trgsvlne. Stavka Je povsem lokalna, ker je koncentrirana le v enem mestu in v eni državi. In prodno Js mogoče aplicirati ta princip aa vsako uvaževanje, ae mora skd J a vržiti letočaano v več državsh ln predvsem v industriji» kl Je meddržavnega karakterja kM so n. pr, železnice in gotova druge javne naprave. i Kljub temu, da Je Amslgpms-tod neodvisna unija ln obsovra-žena pri Ameriški delavski federaciji, Je senator LaFolIstt« prejel mnogo brzojavk od rasnih u-nlj, ki podpirajo njegovo akcijo in zahtevajo, da senat uveds preiskavo o izdan ju te sodnijske prepovedi, ki Je višek aodnljske-ga Uranstva. Ako bodo tvesns sodišča na rszpotsgo podjetm kom, kar as v zadnjem času vedno bolj pogosto dogaja, in bedo isdajale najstrožje sodnijslfls prepovedi proti unljsm, tedaj je e-meriSka justics navadna farm AVTO POSTAJA BREMK Chlcago. — A limon I j nI edino breme, skrb In bojazen Adami» vih sinov v obljubljeni dešeli. To postaj s sa povprsčnega dslsvcs kl podi svoj svto po lepih In grdih cestah, tudi njegov avtomobil, ako je verjeti poročilu Ame ricsn MotorisU' Assoclatkm. Ts organiseeijs pravi, da so se povprečni vedrževelnl stroški svto-ists zvišali sa 28 odsUHkev v Ista 1928 v primeri s prsjšnjlm le-m. Ti stroški so lansko leto znašali 8298, Id pa ne prodsUv-I Jejo smanjševalne vredaeeM sv tov. Zadaje Je tudi nemofaAs do-gnati, ker v marsikaterem steča-ju ss vrednost jeko hitre geils ns ničlo, ako ne eelo pod ničlo, namreč ako se zaletiš zadostno v kak dovolj trd objekt la pedob- SovjiH «Mil aaajtl balogar dlalo v Rdeče čete v novih apepadlh s Kitajci. Ruaka armada estsnt na klldjskl meji, pravi Rikor. Kitajski general odaUvljen. Moskva, 88. espt, — Is Ctte je prišla ofleielna veat, da je bUo včeraj enajat ruakih belogardistov ubitih in mnogo ranjenih v treh spopadih med sovjetskimi četami ln Kitajci ns mandžurski maji. Belogardisti so nasedli a Kitajci vred v diatriktu Vok>rao-sova. V tem boju Je Ml samo e- den sovjetski vok___ " U\ Is- vršen v distriktu Ja ln uspsšno odbit, tretji le bU v okolici Mičlnskega. Tam je hA eden rdeči vojak ubit. 4 Alekalj I. Rikov, predsednik svsta ljudskih komisarjev (sovjetski kabinet), je v soboto sve-čer v svojem govoru na pokrajinskem kongresu sovjetov v Moskvi rekel med drugim, da Je Sovjetska unija pripravljena obdržati svojo armado na meji Mandžurije veo zimo, ne bo ae Ptgs-nila s armado, dokler peetoji sad-n ja mošnoat mirnsga poravnanja konflikta a Kitajsko, Rikov Je dejal, da Je "posebna in močna armada v Slbšrijl s vssm preskrbljena ss zimo, toda od kitaj-ake vlade je odvfeno, šs psjde sovjetska srnuda v akcijo . Cang Fah-kvei, poveljnik četrte divizije kitajte sglnade vlčan- danes Mm&illLA _____________ 8. 'Projekt mednarodne letal sks flote, kl 'Mm* skrbeti sa mir med narodi", Je bil odložen sa e-no leto, ksr se le ne ve kako bi Amerika sprejele ta korak. 4, Predlog AofHJe sa omejitev bojnega materiala ln budgetar-no omejitev isdatkov ter ss kontrolno komisijo, Id bi nsdsorovs» U sumljive dežele, Je bil ovršon, ker ee Amesika še nI izrekla gie* g!zahteve Kitajske aa roviaijo pogodb Je bila sa vržena, ker je Amerik* izrekla, da Kitajska že ni zrela sa to revizijo, 6, Načrt francoekega preml-Jerje sa ustanovitev ekonomske federacije evropskih držav Je bil hladno sprejet, ker se nekatero evropske dežele boje, da bodo Združene države smatrale ta korak za neprijateljsloo potezo. Vee te zadeve so bile odložen« ln morajo čakati najmanj eno leto — medtem pa bodo voditelji Lige narodov tenko poslušali kaj pravi Amsrika o vsem tsm in šs bo sodba Amerike ugodna, ao bodo ojunačill prihodnje leto, če pe ne bo, bodo spet odložiti..., I v BaataalJI Izglaja Hladne vreme konflikte Gaston la, N. C. — V soboto in nadsljo je bU mir v tukajžnjlh tekstilnih naselbinah. Terorietlč-ns čsts tovarniških baronov niso nikogar ugrabile in preteple in organizatorji ter voditelji ko-munietlčne unij« niso imeli nobenega shoda — vaaj kolikor Je Javnoeti i*atv>. Vzrok Je slabo vreme: hladni vetrovi ln dež. Stavkamko šotoriščs v Lo-reyu Je tudi sačelo Čutiti poeledi-ca slabega jessnaksgs vremena. Število prebivalcev v šotorih se js sačelo kršiti. Zadnje tri dni se je skrčUo na dvanajst družin. Sta vkarji ln etavkarieo odhajajo drugam In povprašujejo sa dsiom. Preiskav* glade uboja delavke Elle May Wlggios ae še vedno vleče kot morska kaša brez kakih deflnltivnih nsultatov Državni pravdnik John C. rarpenter, ki vodi preiskavo, je od godil zaslišanje prič za^sč del ÏÏvTLViïSL náprt gu nove civilne vdjne» 88 zanika v uradnih krogih. lirah Zskull»nH propsganda ladjsgrad- nlh družb gs je rssksHla. W*ahington, D. C, — Senator Borah, predaednik ssnetnega nedeljo zvečer sagTOsil v nekem Intervjuvu, da bo sahtaval Mnovo ki poglobljeno prsisksvo glede vseh Tobijsklh aktivnosti mogoč-nih industrijskih tnterssov, ki nsprsnshoma vplivajo na kan-^H^IfHBN^ flMH^CNB^agflflfPatVl^ i ^ i Borah Je dejal 4* ga So dosedanja odkritja v preiskavi afe-so po svojih žBentih v Ženevi rs treh ladjegrsdnifc družb — kl dosogks da je bU* zadnja mor-narična konferenca sa rodukclio bojnih brodovij rssbiU — selo i^i^ii^f1a^l^i In oo^a^ia Do^u^IIAi ladjsgrsdne dnarne niso edine, kl vplivajo na kongrss. mn^imm Gsageži žirije strah. I Gknjccstcr, Maas. Profesionalni gsngeži, kfjih Je lpswisk Hoslery kompsnljs Importlrala Is Kenoshs ln Indianspellse, da sdrobljo , atavko plsteninarskih delavcev, širijo prevesti strah v tsm mestu. Oboroženi so 8 štiletl ln samokresi, s katerimi tsrori-zirsjo stavkarjs. (>»ekl lopov Je bU šs prijet In obsojen na šest mesecev Ječe. Družba je sinjega iti>oel<>vala apel na višje sSdišče. VodHeij stavke Vlrgil 03rien Je bil pred kratkim sepSden od po-boj nI kov in dobro prem IkasUii. nistl v NemšUC Berlin, 28. sept, — Včeraj se spet pokali stsell po barilnekti ulicah in okrot slo oseb, največ komunistov Je bile smeti ranih. Nacionalisti so i*eU ulične de-morts trse l j* se plebiscit proti Youngovi r^iatrarijski in pri tem so tršill s nI bil nihšs. dni, češ. da Je prejel "precej nove evidence, katero je trsbe prej dobro pretreeti". rsosvsr* PROSTETA THE ENLIGHTENMENT HI LASTNIMA »LOVHWI MABOOMS POOrOB-ME JZDMOTS MM m MMl MM M M Uu! |1M M Mr» M«; M u» I. Cbm UM mMIM MT» m pel M«; M to»» nI«, i to IM U*MM §utm M CMm^) i pm pmi, Ckirnm «U CMm «tM Mr pmr, M.M r* r««. A«l Wii MU* M MM wlllMtW PROS V BT A UnMI* Aw, or TMS KZ0ZBATS0 OM r MM«. «- (A*. »UJM). Mhinl« Imm m a«M» « i M S——M*** ss» . fi*i i it»»i«—. shwuhm mm. VMM Med številnimi znamenji pojavljajoče se Industrijske forme vladavine v Združenih državah je nekaj Uko očitnih, da jih ne more niti povprečen človek prssratL Mogočna Western Electric Co., ki uposlu-je približno 40,000 mož, žena in deklet v svoji ogromni tovarni v člksšksm predmestju Cice-ru, Je sadnji teden odprla vsčerno Šolo sa svoje delavce. Vpisslo se Js 8000 učencev ln u-čenk, enkrst vsč kot v prsjlnjsm lstu. Poleg tegs Js odprls ftolo zs one dsUvce, ki delsjo ponoči in ns morsjo pohajstl večerne šole; ti Ishko pohajajo šolo psr ur zjutrsj. V Soli, ki Js brezplačna, ss podučuje angleščina, rsčunstvo in knjigovodstvo Ur rssns druge prskti$ie reči. Delavcem, ki gledajo sa svoje msUrlslns koristi, se taks šola lsplačs; prsv Uko ss isplsčs družbi, ker si vežbs de-jsvcs za avoje potrebe. Ti delavci so poUm poslušni in pridni, ksr čutijo nsksko moralno obvssnost napram očetovski družbi. To ps ni sdins družbs, ki sama šoU svojo strokovnjskf. Ford ims tudi šolo v De-troltu zs inšsnlrjs, ki jih plačujs msd poukom. Nešteto druge družbe imajo svojo šolo, knjižnice in psrks ss športne igre, ki ao delavcem na razpolago. IsU WesUrn Electric ima tudi syoje resUvrscijs in proetore sa avtomobils svojih dslsvcsv. Izdsjs tudi todnlk, ki ss bres-plačno deli delavcem. Skrstks: v vseh dobro organiziranih industrijah Amerike ss bolj In bolj zsokrošuje n«'odvVno kulturno ln soclslno življenje — ne* odvisno, kolikor mors biti, od jsvnlh Institucij to vrsto. To so jasni pognanki nove industrijske družbe. V teh pognankih vidimo embrije ali zsrodke bodoče industrijske vlsds. Ssdsnjl začetni pognanki izhajajo is industrijske avto-kracije, kajti delavci nimajo beaode pri vsem tem. Vso besedo imajo direktorji družbe, ki je privaten laatnlk Industrije. Zamlallmo ai organizacijo kot je WeaUrn Electric, ki oekrbljuje delavce s vaeml njihovimi potrebščinami. Poleg šole Je tudi gledališče, je mussj, je dnevni čssopia, je radio vseh oddelkih, Je bolnišnica, ao komfortna sto-novanja, aploh Js vss, ksr js trebs — In vso to poasdujsjo ln uprsvljsjo delsvcl svoje industrije. Delsvcl volijo soje delovodjo ln uprs-vltelje vssh departmentov Ur svet direktorjev, ki so njihova "krajeyns" vlada. Raztognl-mo U sistem na vso "deželo", na vae oeUle industrije, na federacijo Industrij s centralnim kongresom In vrhovnim dlrektorljem, ps Ims-mo približno sliko bodoče industrijske republike — industrijske demokrscije. Politično forma Jo tu popolnoms izključena. Poleg uprsviUljev ln direktorjev ln poleg delegaUklh zborov, poleg strokovnjakov nI več treba kakega župana In governerjsr nI treba kakih zakonodajnih zbornic. Nov sls-tem Je zelo enosUven, prožen ln praktičen — in reenlčno demokratičen. Ameriška tvrdka is Clevelanda Je dobila v Moskvi koncesijo, da sgradl v Rualjl popolnoma novo tovarniško mceto. ki bo ŠUlo 26,-000 prebivalcev in v katerem bodo produciral t vae prltlkllne najmodernejših avtov, avtotru-kov in traktorjev. Druga ameriška tvrdka bo vodila ogromen projekt irlgaclje sa bombažne naaade na Jugu Rusije. Projekt bo stal ruske delavce In kmete pol milijarde slstih rabljev. Tretja ameriška tvrdka poeUvi v Rualjl tovarno sa Isdelovanje ameriških žepnih ur. ki ee bodo prodajale po dolarju In tovarno sa ure budilke ameriškega modela. CetrU ameriška tvrdka prenovi sovjetske premogovnike in jeklarne. PeU nadzoruje koloaalen projekt elektrifikacije. SesU, sedma, oeina. deveta. doaeU--— sadoetuje. Amerika Je prianala Rusijo I Nekaj do-eetletij bo Rusija ameriška goepodarska kolonija. tn petdeset let bo ps Amerlkn morda ruska kolonija I \ Koliko društev S. N. P. J. že Ima svoje knjižnico? Glasovi Sohsške aktivnosti. Fsrrsll, Pa. — Nsie meeto leži blizu meje države Ohio, «padajoče v Mercer plcraj. Ts o-krsj je v zndnjih dveh letih zadela roka naših zvsstih suhačev. ki imajo nalogo, da odpravijo vaš pijance in butlegarje. To se Jim je že skoro posrečilo, ker iUk ne pijemo nič več. Začeli smo hraniti ln nositi denar na banke. Ko •mo prihranjeni denar naložili so pa suhsči bsnko zaprti, denar pa srečno odvlekli v zlato Kalifornijo. Sedaj sme Zgubili denar, kar je še slabšo; dokler amo lahko pili, amo bitt vsaj veeeli. Ker Že pišem o naših suhsčih, naj omenim, da as nahaja par milj od tukaj malo mestece pod imenom Mals Kanada. To ims so jI dali tisti, ki ao lahko ušli preko meje. Ts Msla Kanada ima vsakovrstne žgane pijačo, od najboljših likerjev pa do najslabše brozge. Zato nI čuda, da je vse naš denar šel preko meje naše države. Začeli smo protestirsti proti zsplrsnju našega bizniaa, ker ao ljudje še bolj popivali kol kdaj prej. Suhači ao kmalu iz- O tem ln Detrott. Mich. — Ze precej časa je preUklo, odkar ee nisem oglasila v Prosveti. Morda je že kdo mislil, da sem že tam, kjer ni muh. Temu ni tako, pač pe je vzrok U, ker sem taka kot večina ljudi, namrei da rajže či-Um kot pa pišem. Odkar nisem nobenega dopisa poslala, se je tudi v uredništvu Proevete precej spremenilo. Ko sem pisala zadnji dopis, je bil še pokojni Jože Zavertnik urednik; danes ga že krije črna ssmlja. Ko amo čitali v listu, da je umrl, sem slišala marsikoga reči: škoda ga je. Res je škoda človeka,. ki je korisUn član človeške družbe, pa mora iti prezgodaj s tega aveU. Pokojni Jože še ni bil tako zelo star, da bi bil moral Iti radi ataroeti. Lahko bi bil živel še precej let. Taka je usoda, proti kateri vos današnja znanost nič ne pomaga. Usoda ne vpraša kdo je in -di, da vaa zaprejo v ječo, Iz ka-Ure vaa ne reši ns Bog ne hudič Najbolj nevarno so nedelje ln soboto, zsto ponor, rojaki. Bisnls v Mali Kanadi Ja Uk, da domači suhsči pijejo sastonj, naši ps morsjo plačati, ako grsdo čez mejo. To je rodilo nevoščlji-vost med suhaškimi voditelji ob liKI.^—l^M ■Navdri pololaj tukajšnje o-kollce Js šs vedno klsvsrn. Ksr imamo mnogo časa, smo začeli čistiti naše puške tn kmalu bo-mo šil na lov. Druge leU ob Um času smo lepo prešall Ur Imeli polno dela v kleti. Vse to veselje Je milo, zato bomo šli na lul ce. Slovenski lovci Imajo straš-UP Jezo na to uboge dotgouhce. Slovenski delavski dom je ras-poslal vsem članom, ki Imajo podpirane sadolftnlce Slovenskega delavskega doma In jih še niso plačali, obveatllo, da Je sad nji rok plačila 81. dec. 11. No po. zabito na U opomin! Kdor ne plača do omenjenega dneva, njegova vsoU zapade. Ako bi pozneje hotel pristopiti k organizaciji. mora začeti znova. Tak Je bil sklep seje me esc a decembra IMS. In to Je treba upoAtovati. Val Usti, ki šs nlmste plačanih sadotžnlc, storilo svojo dolžnost tn ss sgtsslU pri naših sastop- vortnlk ne bo pozabljen. Pokoj nikovi družini izrekam moje so-;alje. Letoe imamo v Michiganu kaj čudno vreme. Skoro do sredi poletje je deževalo, potem pa zopet ni bilo dežja prej, dokler se ni vse poaušilo. Sedaj v septembru e pa zopet mraz, da smo morali že zakuriti peči. To bo še draginja, čeprav je že aedaj vae drago. Ne vem kako bo. delavec preživljal veliko družino, bor je čimdalje manj dela in zraven is pičel zaslužek. Dobro bi bilo» sko >1 bil človek ustvsr jen kot so ne-katere živali, da bi zimo kar prespal. Tukaj Imamo društvo SND, ki dela na to, da dobimo v ti naselbini enkrat svojo dvorano ns vzhodni strani mesta, Uko kot o Imajo že na zspadni strani. V m namen se je tu organiziralo an sko leto žensko društvo, ženski odsek Slovenskega narodnega doma, da pomaga zbirati prispevke v U namen. Društvo napreduje, kar priča blagajna. 2en-Hkega denarja je v sUvbinskom skladu sedaj $1,896.68 in na čekovnem računu $100 zs upravne stroške. Dne 25, svg. smo Imele piknik, ksteri je prinesel čistega dobička $466.37; od te vsote smo dsle $40 vprašanje popolnoma prepustila poedinim državam. Vedno je v Ameriki prevladovalo načelo, da prava odgovornost za šolstvo pada na lokalne občine in da one morajo tudi nositi stroške za to. Ali federalna vlada podpira šol *ko izobrazbo z velikansko go-gatim skladom. V prosvetne svrhe je federalna vlada poodl nim državam prepustila več kot 79 mlljonov akrov javne zemlje. Poleg toga ogromnega daru federalna vlada obilno obdarja poljedelske šole in vzorne poljedelsko posUje. L. 1867 je kongreei usUnovil federalni Bureau of Education v svrho, da nabira take podatke, ki naj pokažejo sUnje in napredek prosvetnega dsls v poedinlh državah in Uri torijih — in v splošnem pospešuje prosveto po vsej deželi. Is federalni prosvetni urad nima niknke direktne kontrole nad šolstvom in prosveto v poss meznih državah, ali izvršuje velikanski vpliv potom svojih sUtl-stlčnih podatkov, potom svojih prelskavanj ns prosvetnem polju in potem velikega zaupanja, ki ga občinstvo ima v priporočila prosvetnega urads. V sadnjih desetih letih se izraža stremljenje, ds bi se U u rad organiziral kot posebni de-partment (minlsterstvo) federalno vlade. FLIS. Ob UJ priliki ae zahvalimo vsem osebam in društvom, ki eo nsm pomagali pri pripravi ss slavnost in ki nam še naprej pomagajo, To posebno vetje ss društvo "Mir." Vse člene, članice In prijatelje vabimo na našo alavnost v nedeljo. Upamo, ds as Js boste udeležili.—A. J. [Vesti iz Kini« a m i a____i -i i j -L .i i. -■ »«» A mene* i tonsil aonroaosii. Windsor, Ont. — Ameriški turisti so dobrodošli tudi v Kanadi Lansko leto so pustili v dežel 260 milijonov dolarjev. V tekočem letu se ps ceni, da bodo pu stili v deželi piva In žganja ter drugih zanimivosti in dobrot nič msnj kot pol milijarde dolarjev ■■ letna plsčs v Kanadi. OtUws, Ont. — LeU 1927 je bil povprečni zaslužek tovarn iA-klh delavcev v Kahadi $997. Po-ročilo je isdelal vladni statist ičn biro j. LeU 192« je bila povpreč-na plača ss šest dolarjev večja. Poročilo pravi, da ae Je število tovoren, delavcev in industri; zvišalo nad prejšnjim letom kakor tudi vloženi kapital. Le pla če eo ss znižale — tudi prosperi-teta, ali ne? Sledeče eo povprečne letne plače po provineak. med katerimi je velika rasttka: $268.66 v provinci Prince Edward Islands; $676.07 v Novi 8cotij!; $694.14 v New Brunswkku; $916.84 v Quebec*; $1.070.66 v OnUriJu; $1,186.46 v Manitobi; $1,141.74 v Ssokatchewsnu; $1.0*4 f>2 v Alberti in $1,077.27 v British Columblji. iters Jo ve« škoduje zdravji Zdravnik Jbhnsoo, Id Js vodil obširni št«« pravi, da s». Škodijo Is naoralični pr.-d^ Pred nekaj dnevi ao čaaopisi naznanili i pričnejo gotove ženake organizacije z obii„ kampanjo za odpravo kajenja. SUre device i seksualno lačne ženske, ki morajo svoji m verznoati zadoatiti z 'reformiranjem' razi človeških apetitov, nameravajo organizirati banje za pooUvno prepovedanje kajenja V« ljati hočejo drugo prohibicijo in narediti iz grešne Amerike deželo še večjih puritancev hipokritov. Pod naalovom "Tobacco Smoking" v "Jo« nalu" American Medical Aaaociation im* * WingaU H. Johnaon iz Winston-Salema X ( zanimiv čUnek. Za vprašanje, ali kajenje ik duje zdravju, se zanima že dalj časa. Radi ts je vodil posebno proučavanje svojih klijento Pravi, da nima kajenje nikakega efekta , krvni pritisk, vanj ne trajnega.: "V prizadevanju, da doženem klinično kolikor je to možno, resnični efekt kajenja i človeško Ulo — posebno na krvni pritisk - H pričel z rekordiranjem krvnega pritiska zaa s starostjo, visočino in težo vseh belokoti moških nekadilcev, ki sem prišel z njimi v i tiko in rezulUt primerjsl z enakimi gkuphui kadilcev. "Iz U tabele Je nemogoče uteči zakljuft da je efekt kajenja na krvni pritisk praktii ničeven, razen mogočeipri skupini nad 60. leti starosti. "Drugi rezulUt mojega opazovanja je, popolnoma zavrača splošno mnenje, da kajei zmanjšuje težo in da so kadild kot grupa i hejši kot pa nekadilci. Moja tabela pokaza da je povprečna teža vseh skupin kadilcev, i zen dveh, nekoliko večja kot pa pri nekadile Povprečna Uža vseh kadilcev je 164.4 in j nekadilcih le 161.0Š." Dr. Johnson priivi, da je kajenje zelo I ristno z ozirom na bolezen angine, ker nudi i koliko protekclje proti nji. Glede domnevali da kajenje napravi človeka splošno impotent ga, pravi zdravnik Johnson, da je to mna bunk. Ako bi bilo to resnica, "bi bilo ve« mofšklh spolno nesposobnih in večina žensk i ve generacije bi bila sterilnih." Ivan Jontes: APORIZMI i Razočaranje vzbudi kaj neprijetne obt ke, nemalokrat pa tudi žgoče duševne muki notranjosti človeka, ki ga doleti, čim večje bilo pričakovanje, toliko hujše ao boli, ki povzroči neizpolnitev pričakovanj. To ve v kdo, kajti ni ga med nami, ki bi ae bil še oki grenkobo razočaranj v večji ali manjši m< zakf j v naravi nam je, da vedno upamo, presUno pričakujemo nečesa in prejalislej i mora doleteti neizogibno razočaranje. Ubri bi se ga lahko le oni, ki bi ne gojil nikskih n ničesar ne pričakoval, ampak tak človek se ni rodil. e e e Včasih je teža razočaranja Uko huda, postane usodna za onega, ki ga zadene, posel še, če ni bil priprsvljen na isto. Zsto je bol, da si vedno pripravljen nanj, ker potem ti mnogo lažje prenesti njjsgovo pezo in gre nspoj bo izgubil polovico svoje grenkobe, e e e Človek Je rojen optimist, vse se mu mogoče, dosegljivo in ispolnjivo, življenje gs predela v pesimisU, ki ss mu vse preji zdi nemogoče, ki dostikrat ne veruje Biti v i gočnost tistega, kar je mogoče in dosegljivi 4 e e Svoboda, enakost in brstotvo, te besede mnogograt izgovorjene s redkdcrst inkn mišljene. Tisti, ki se jih nsj raj še poslužujejo, w vsdno nsj večji nasprotniki in cokls pn resnično svobodi, enskostvu in bratstvu, e • e ' V skoro vseh šoUh uče majhne mslfti cerkvah in drugod pa velike malčke, da je pati, parkljati in rogati "hudič" duševni vseh sločinov ln prestopkov, in večina Uh fl čkov ver j sme, da Je res tsko. Tudi jsz ver mem — z razliko, da ga vidim tam, kjer ti niči obstoji: na tem svetu in ne v globii pravljičnega "onega aveU" in da gs imemU s njegovim pravim imenom, ki je: Kapi« zem. Toronto. — Odprava vseh civilni* in političnih restrikdj. vladno zavarovanje as vse moči ter drag* stvari, ao glavne zahte-ve kanadskih vladnft uslužbencev. Za realiziran Jo teh zahtev bo deUla unija Amalgamated Ciril 8ervanU of Canada, ki Jo sborovsla v ~ STOLETNICA VŽIGALIC 8to let Jo poteklo, odkar Jo mladi FVss Charle-Marc Saarle premišljeval, kako M delo zanetiti ogenj s potezo malega koščka M Takrat Je bila znana same Oay*Lucsaaova i nova škatljkm, silno nepraktično viigslo « pa vendar zračilo neptsdsk napram kresilu. Sauria Js namazal steno s fosforjem in H drgnil po nji s tenkim koščkom less. n«"* nlm e žveplu, žveplo ss Jo vnelo, les J« * rel. Princip vžigalice Je bil iznajden Ali mladi, komaj petnaJstletol revni di; Sauria se je trudil šaman, da bi dobil k»ri bi ee lotil izdelovanje vžigalic. Njegov v« sor fizike Je hvalil iznajdbo, o kateri »o tm izvedeli Nemci in Jo začeli uporabljsti N M ee so se naglo širile ia ko Je Ssuria študi* Psrisu medicino, Je Nemčljs že uvažsU fW ce v Frsncijo. Sauria ni Imel od svoje isnejdbe nič. 1 ' Je kot reven zdravnik. TOUX tl ÄBPTEMBÄA. ur Vesti iz Jugoslavije u kaj so juennoiitANci f DOBRI. Novi Sad, S. sept. 1929. Prevoa obeh triglavskih žrtev. LJubljana, 9. aept. 1929. Delo reševalne ekepedicije. ki] Je odžla v triglavsko ateno reševat obe trupli Bradiča in Brand- letal se je moralo spustiti na tla, pri Čemer ata se letala nekaj prekopicnila, da ae jima je islll ves bencin: Ko eo dobili novega bencina, se je letalo dvignilo in Včeraj zjutraj so v petrovara-1 ta o katerih nesreči smo še po- odletelo v Sarajevo, jinaki trdnjavi juatificirali Ha- ročali — je bilo sila naporno. Torej: dvoje letal popolnoma ssns Muftarja Joeupoviča, ki j« Člani reševalne ekapedicije so razbitih, eden pilot mrtev, dva „ rila 1925 na straži ustrelil tri koj ^ doznavi o nesreči odšli po ranjena, eden težko, eden lažje, oficirja. Justifikacija je bila Jav- Tominškovi poti na severno ste- To je precejšnja izguba. Davki na _ da vidijo ljudje, kako stro-1 no ter so se po vrveh apuatili ka- ^ aicer ieUla kupili nova, živ- se kaznuje vojaški prestopek kih 200 korakov navzdol. Tako ljenje ^ je nemogoče kupitLH disciplino in da vidijo Zgiea ao ponesrečence doeejli ob 10. trfttri ., ui . . Zine prisostvovali okoli - zvečer v petek. Od spodaj pa jd JSPt&K? tZI ££ UM1 udi Kakor vedno je bilo prižlft druga ekspediclja v istem K^T^taU Sm tudi topot večina gledalcev — «asu do obeh ponesrečencev. | P0*01*0 86 *rAe*imi nesrebil težke notranje pottod-'1,h ***** Ivsod vrtalo »trojiin pe ve zadnjem Po. po vedi vi- zen. ki so mu jo ^li .ljudje,ffee, Brečič pa je hudo MU fïï^^î^..1^| navadni ljudje z oficirskim dli Van po glavi in obrazu, doktorskim naslovom — tu J« toj Dva člana reševalne ekspedici-precej nerazumljivo. j je ata odšla preiakat teren za mestu, a hiše ni bilo mogoče več jočih kamenje. Na teh ladjah so rešiti. Pogorela je do tal. V tem zaposleni Arabci. se je vnela tudi sosednja vila Prekop ima svojo falicijo, nje-stražniki bivajo v maltti hi-oazami. Enoličen pogled, odpira v puščavo, ia barva zelenic ob nhinienec ie do zadnjega za- lL*!" ET^i Aaf„u ™ ^ m^ rBurja", a se je gasilcem posre- nI stra ^HSiuK^-i»' **** tako, da J. pJ*tf , 1« knrila 1925 stal »a straži, sta „«m nrinrftvH#n iti teran gorela samo streha vile. V veliki ki se potniku ot a SS dfao£U . fvoj«T S M «^t, je bila tudi vila "O.*.«» ženama. Stražar j« .topilta gj in HlebanJ. prevzela Brand- ^a," kl pa Je » enkrat re- J^tiK&iKtei ma, nameril in aprrfll. Oba «to ta ter ato »» ob 7. aveier prene- . , , . , , i.* ^I vi «JLJ* „ zruiila mrtva. Koj nato je prl- Lla v doli„„. Braiiia so prevzeli I , »Ju»» Ppznl uri ae je jbrrio v tomu«*ikameloki pren»U M mimo tudi neki ruakl oficir.L,.,, _„ ..„.„„H v dolino ob blWn' poiara polno ljudi, leto- al»*komi tra. v objemu noei ko- SdSJ?«Ji Po^ej ie^^p^l; Stražar pobegnil tti sd ga m po k^ ^^ viaečih iti t prodom biteli gledat, radovednjAi pe so fantastična kaker ogromen pav. 10 dneh ujeli in vtaknili v zapor Zdaj je bil obsojen na smrt ' f poiutih polic. Razen tega je ~ !"l!u bUlino ^T^^LSfSL 4n ševalce zajela noč, tsko ds so «Morali so nastopiti orošnttd ter Skoki Rdeče morje. Prt odhodu ladij iz Sueškega včeraj so izvwMli obsodbo. TaJM L^j del ^ ^hodili v noči Jih potisniti nazaj, da so J»^|pwkOpajS ob vstopu v Rdeče neovirano vršili svojo dolžnost. morj€ kapetan ladje na Kako Je požar nastal, sa en- vaA m0goča znamenje, kl kažejo zavo-1 krat ne vedo. Sumijo pa, da Jeh^dji pot naprej. Tam leži košček moral biti podtaknjen. "Zlobna g«nlja, dalj« kipi proti nebu pravijo. stolp. Mestoma se pokaže iz da- Ne le da imajo lsatniki hiš ljine pianineki vl#ac, potem sre* škodo, marveč—ojoj—trpel bo ča pogled zopet visoko ogrodje, pri tem naš tujski promet. Za-i ki stoji na nabrešini opozarjajoč ............... _____ . letoviščarji se bodo bali pri- kapetana na opaznosti, ki prete verjeti poročilom, da Je Wo 1»- dapovgli prijatelji, planinci, svoj- hajati na Bled, kjer se v enem njegovemu vozilu. Ponekod pla-med vojakov ubil cfflcirja kar na L, ^ Krcir ^\ n. ^«fi» ^^ ^^ pripetl ^ poša- vajo kar na vodf predmeti, k lepem. fc prišel pogrebni avto pred cer- rov. Vsekakor torej — škoda. A svare ladje|dovce pred nevarno- Obsojenca so privedli na pro-kev, Brandta eo prenesli na mr- ukreniti se tu ne da dosti. | etjo. Pod morsko gladino tod o- je svoje dejanje do sa w pripravili mrtvaški o-streli troje oficirjev. Z« rarmer-1 y eVangeUjaki cerkvi na Go-je med vojaki in nekaterimi ofi- apo8vetoki cesti. Čakali so ga cirji je Uko, da na more človek fttevilni venci ln lopkl, ki eo jih stor, kjer so ga kseneje ustrelili, ^¿y ^ v cerkev, Bračiče pa sodni oficir je silil še vanj, nsd | ^ avto odpeljal v mrtvašnico sv. Pi- koli ksr mrgoli opssnlh čeri ln skal, ki Išhko posUnejo usodne ------- ------ —: _, i j« iitvu w|Hii;tu t ...»-------—. jr denarjem zastrupil —— ri" i »•"■»» —• —»•■ r—-—------- vendar prizna, česar pa obsoje- Krtttofat odkoder so ga v nede- ^ Selu pri LJubljani « lodjo. Ponoči svetijo na po- l1^1 SJSilUo «J^traj prepeljali v Celje. | ValenUn Prestopniki ZgoVv^dTzo- ptt luč, kise zdaj zdaj prttge ln izreči. Potlej Je pristopil oficir, strgal z ram obsojenčevih voja» &ke epolete ter dejal : Včeraj ob pol 5. popoldan so|gtati nenavadno nezgodo, na evangeljskem pokopališču po-1 kratkim ae je z neko na evangeljssem posopaiwcu i»- kratkim ae Je z neko svetimo p»* 'vm n, —j — ^ '_ „.,. . . itn^u» I kopali Brandta. Bračiča pa so v neznatno ranil v roko, v kasalec. potem zopet ^L^iWlÎtriî od I™** istočasno pokopali na me- Ranlca je Wll tako neznatna, da meni, da se J« ^. čuvati ne-¿^tfi, Z 1U« pokopališču. Oba Je spre- L pismonošs sploh nI posvečsl varnosti ^»»»»J* dali vojaki čete, v sojenec služil, salvo konstatiral, da obsojenec vi, kljub vsem strekim, zadeli. Oddali eo še eno sslvo Mrtev... Pred justifikaeije še Je Muf tar dovolil zdravnikom, da smejo I po ustrelitvi izvršiti na nJem svojima mladima življenjema. da ima mož zastrupljeno roko spričo njih vedno dovolj oprav Poslal ga je v bolnico, kjer so ¡»S • ^rto v roki daje povelja ---* ^ 1QOO I aotovili težko zastrupljen Je. krmarju, da se izogiba pogubi LJubljana, 7. sept. 1929. Nsšs ladja plove nekaj časa To je prišlo pri nss že v^nsvs- | tik afriške obale, posneje zsvlje enkrat dobil le injek na odprto morje, da ni videt operacijo spolnih žlez. Zdravniki Lj| jn menda ne mine tedna, da ™u h«, mu res koj po justiflkaciji iz- ne bi brali v čaaopiaih poročik o ^«^ Tmdar'miljoIkopnliie vimbeni «nerl. Na vlši rezali žleze ter Jih takoj prenesli letAlski nearečif ki je zahtevala W venw mir Ho(MUi kJer ^ ne vidimo na nekega starega Vojvodinca in eno, dve žrtvi, ali Je pilot ^ d^^lnobenih stolpov, se dvlgšjo o- na nekega starega ruškega pol nepoškodovan, a letalo se je raz- . ^ J ^^ gromni gorski venci. Tu uspeva kovnika, ki imata oba še po 6T|bl|o na drobne koece, pilot 1 vi^^Jaal igrani morilec • ^ kl io P01"^0 ll" h^mm j bilo na l't. s tem hočejo zdravniki pre njen( j^o deloma razbito, ško- i^kusiti, ali imajo res spolne žle- de miHjonf škode 600,000 Din iz inozemstva. - V gorovjn po-IJ» «5 ^ leg Inomoeta na Tirolskem Jel^J??^0 dl MAn bil dne U. avgusta izvršen m- vraten umor. 70-letni računski awv™ J * Z. morls avetnik Ksrel Vendt iz Berlina J ^ t^t Je šel v planine. Pridružil ^katere ¿(Jejo raSpenJeni valo- . ^ w prhutajo nsd njimi Podobrje, kskor bi sedali nadnje že spolnost, vmiti starcem m<>či in mladostnih sll. ¿a to so "»bili spolne žleze mrtvega človeka in to j ustifici ranega. Toliko vreden je obsojenec, kl je ubil dva oficirja in enega ru-»kega podpolkovnika, da eo nje «ove žleze zaupali ruekemu polkovniku, ki naj mu te žleze vrnejo moči, opešane radi starosti. Včeraj ee Je vršila leUlaka! prireditev Male antante. Ob tej priliki seveda ni šlo brez nesreč. Troje nesreč je zabeležiti. Iz Zagreba sta odletela v Novi Sad leta|ski podporočnik Hladen Kovačevič in narednik Ivan Le-1 snlček. Nadaljevala sto pot proti mu je spotoma še neki mladenič, ki je opazil, da ima Vendt pre cej denarja s sabo. Ko se Je na ,B u pohvala na njih. Zuna. neki planoti v planinah Vendt I m «jp,^, ^rju pa Jadrajo a-pripognll k nahrbtniku, da bi rabake Jadrnice, kl postanejo če- A da bi nosU vojaške epolete, vo- Sarajevu. Nad Bosno sta zašla VLet jz njegs pelerino, ga Je mla-l^krat Igralke viharja. Po cele jaAk« "častne znake", toliko vre- v meglo, zlaatl nad Sarajevom. udaPil z velikim kamnom,M morejo v pristan; ta- ni bil. Vreden je bil kopice Letalca sta se nikakor nista mo- ^ tepU\ |n tolkel, dokler ga ni krat se navsdno zatekajo pe po- " n vnih krogelj v glavo ln ar- gla orientirati ln tako sto me- umorj|. Tudi žile na rokah m«i k velikim i>smikom, da jih r Jakoba OlogovSka, posestnika. Lesniček težje ranjen. Prepelje |lc0> p0 nj#j „ dognali, da Je| pograbijo plen z nogami In se in krojača iz Zg. Obreša, občina I n so ga v bolnico. Padec na zem- morilec 21-letni krojaški pomoč- 1'ogord je hlev. svinjak y0 bi| tako silovit, da je eno n!k \t Češkoslovaške A. Preller, «rlTkrT£V?9dU»«® letala odletelo sto metrov k| M je klatil po svetu za kru- tw>manJkanJa vode ni bilevatrt,n, - hom. Vsem policijam je bil raz- Druea nesreča ee Je pripetila | »slan opis tega človeka. morilec 21-letnl krojaški pomoč- prav teko srno, kskor so se -pustili na vedo, dvignejo v zrak mogoče veliko gasiti. Ko Je g* ^peell ogenj, je bilo še v* v pismenih. 4lvi«o Is hlevov Uko opak* da k°l Prepeljati Äoda Je občutna. -- *asj na jesen, ko mu je «gorela ^ krma za živino in do 2000 " T^mpirja. Z zavarovalnino Z 4kod* deloma krita. Polet Jt ^il baje neki š letni otrok. kjer razkosa vajo hrano. Ne Mljafcem eeeene. Kep Gvardafuj je stičen tla. e je pri tem zapeljal med |„ morilcu, ga je dal po policiji najzanimivejše: Sa* dni trnja-drevje, pri čemer se je letalo aretirati. Zdaj Je v ljubljen- joče vožnje ne vodah Indijske- razbilo. Nikolič pa je dobil lažje | »kfh zaporih In vržljo proti nje me preiskavo, nakar ga I ' Tretja nesreča bi se bila kma-1 tranaportirali pristojnemu lu pripetile pri fojnid. Dvojeidiščn. ■ indijski œaan je zelo samo-so-1 ten. Deign traja. _J| tri dni do Colomba. To mesto je prestolnica Ceylons, ln največje njegovo pristanišče. Njegovi obrisi nas pozdravljajo že od da-ISČ. V neskončni daljavi ae rišejo adje in nam prihajajo naproti galebi. Za razliko od dosedanjih pristanišč pa moram povedati, da io tu galebi pomešani krokarji, ki kriče s sopemimi glasovi, Indija je prepolna teh ptic, teje jih na milijone, samo v Oo-ombu jih je baje okrog tri sto ■itfë. Ko leše mrak na semljo n vode, ocNete v gostih jatah na tako zvani Krokarski otok, kjer posedejo na veje dreves in prenočujejo. Seveda m vae ni prostora na vejah in zato jih oetane še mnogo v mestu, kjer vpijejo svojimi hreščečimi grli. Colombo Je prehodna luka veke važnosti. Vsaka ladja, ki je namenjena v Zadnjo Indijo, na iCitajako ali na Japonsko, vsak parolk, ki ima ss cUj Nizozemsko Indijo ali Avstralijo, se usta-vi v Colombu. Tu vidiš zastopnike vseh ljudskih plemen: rumeno- ln rjavokošce, črnce in Asiate, Afričane in Avatralce, Sin-galeze, Tamlie, Malajce, Maore, Citajce ln zamorce kakor tudi mešance vaeh teh raa skupaj. Vai triče in ee derejo, vaak po svoje, ^aak je oblečen na poseben na-i ln, vsak nosi drugačno odelo ln drugačno pokrivalo. .V luki so zasidrane ladje vaeh dešel sveta Pristanišče v Colombu je isbor-no. Pri roda sama ga ie zaščitila pred viharji od vseh strani. Ven ar pa so na bregu visoki jeaovi, akaj kadar se dvigne monsun, brizgajo valovi tako viaoko, da bi zalili večnadstropne hiše, Če bi bile ttez saščte. Pred vhodom v J uko je velik valolom, še bolj zunaj pa posdravlja ladje morski svetilnik. Posebnost tropskih morij je moraka svetloba. Ure in ure lahko gledaš v valove ln občuduješ njih apremlnjanje. Kdor je pr vlč na morju, se morda prestraši n meni, da ladja gori. Vendar ni nikjer plamena. Valovi se svetli kajo sami od sebe ln včasl zagori med njih braadami naravnost šareča krogla. To Je morski klobuk. Svetlikanje povzročajo najraslič-nejši morski prebivalci. Luč pa Je včasl tako jarka, da lahko čltaš knjigo ob njej. call in danes stoji na mestu nekdanje divjine prijazno mestece. Sumatra je zelo gorat otok. Morski prehod pri Malaki. ki Je ssSnsmogan na karti kot ožina, e v resnici tako širok, da mu ni-tjer ne vidimo brega. Krivulja zemlje je tu že pre veh ka. Ttdi vročina ni tako nesnoena kakor bi si kdo predstavljal. Prepih v kabini je tako močan, da moraš ponoči zapreti okence, Če se ho-&eš očuvatl prehlada. Pri Holawanu, na vzhodnem delu Sumatre, se ladja ustavi dokaj daleč izven luke. Potniki, ki so doaegli cilj isstopijo. Odpeljejo Jih čolni, kl so prišli nalašč pcmje. Dve url stoji ladja in na njenem kfrovu je bujen vrvež. Potem zabHizgajo sirene ln fan-taatično fivlimje ae konča kakor bi odrezaj! Se bežen pozdrav — n ladja krene naprej. Tu ln tttto se dvigajo tzlnorje gosto zaraščeni, a neobljudenl otočlči. Veter je raztrosil semena, ki ho se ustavila v plodni zemlji in ie razrasla v njej, da je nastala bujna tropska vegetacija. Tuttt barva morja se Je izprementlš. Gladina ni več vijoličasta, tftnpak alvkasta. Globi-na ni posebno znatna, mestoma lahko vidll s prostim očesom do dna. To plitvino posebno Izkorl ščsjo ti biči, kl šo aabill v vodo kole ss ntfežo. Na onem izmed o-točlčev lelc tanki olja, kl gs vo» sljo sem t otoka Bornes. Morje tod okoli vse mastno, čeprav pOmoreka pravila zabranjujejo ladjam Izlivati porabljeno olje v vodo. Ti otoki so aelo bogati na pads vi nah. K sreči Je deš prenehal, ko se Je naša ladja jela bil-žatl Slngapuru. Keaad-bey: Žiiilkt, kl iro kn)l|t Kaj uničuje knjiševnoat? Kdo Je njen največji škodljivec T Kd«r se sporna v te reši, bo pomislil najprej na oensorja, ki kakšno knjigo prepove, na kritika, kl Je "raztrgs", ns založnika, kl ne msrs tegs all onsgs dels natisniti in,naposlsd na čltotelja, ki ne mara knjige kupiti, ■Toda ne. Cenzor tphko knjigo ____..... ■ prepove ia tako pripomore, da Mnoge potnike Je zanimale ve- postane njen ptsec slavili, ne deti, ksko nssUne ta svetloba. Pojasnilo pravi, da sodelujejo pri tem procesu posebne živalic<>, celo neksteri vretenčarji in tudi ribe. Ce začutijo te šivali mehanično ugodje, za kar zadošča že aam pokret zanje, se sssvetijo. Med vožnjo sem naprav« več ta-' kih poskusov. Spustil sem vodo v kopalno kad in res, ob stenah ae je zssvotlikalo, kskor da bi jih poaul s aolnčnlml biseri, ■¿ne le morje, v teh Južnih predelih sveta daje tudi nebo tsko poselM^n blišč, kskor gs ne o-paziš nikjer v našem pasu. »levilo zvesd Je neskončno, njih svetloba je nedopovedljiva. Najznačilnejši Je vsekakor način, ka-ko zvezde žarijo. Zgodi «S, da U alf ona trenutkoma mtemni, kskor da bi ae utrnila aH fzfubila — takoj nato pa se pojavi v novi glorijl dvojne svetlob«. Prrt>lvs-lec severne polute nsšs zemlje o-pazi še neko drugo značilno novost: mesec v teh tropaklh krajih ne leži poševno, ampek v<*1« ravno. Poslovili smo ss od Colomhs in odpel j sll dalje. Tisti, kl se Jim Je kraj močno priljubil ln so vstajali zgodaj, so prišli na krov, da se zadnjič poslove od ogrom-nege pristanišča ln rajaksgs otoka Cejrlona. Polagoma so isglnja-11 v daljavi mogočni gorski v<*n-ci, in slednjič je ladja sapluls »s odprto morje» v vsllko samoto, katere občutek ne mine paaežlr-Ja nikoli ns vodsh Indljskegs o-oeana. Bili smo sami mmcati med nebom ln morjem. Videli smo leteče ribe, ribiške čolm* in Jadra, srečali smo celo ribico flotflo, kl se je vrsčsls t dobre-gs Jovs In je Imele čolne prens-polnjene z ribeml vseh vrat. Ne-nsdoms Je planila Iz vode večja riba. Takoj smo uganili, de Jo najbrž zasleduje morski ropar In resi Komsj smo se zavedli, ž« se je razlegal klic: "Kit, kit!" Videli smo gs čisto razločno. Ne-kaj čase ie plul pod vode, pot-m ae je perkrat prikazal In končno je brizgnil v zrak mogočen curek vode. 0 ZeviM smo proti Malaki. Na se-veru smo minili otok 0omatrs pri otoku W*h in nisosemakfm i rr» mogov nem priatihišču Sabsn. gu. Hebang je lešal prvotno v tan* I "M|f'» rrnjm, w S«' ---r» - - Lakedlve. Od tam plevemo celejpragosdu. Nizozemci so ga isse- mora ps uničiti tajnih IsdaJ ali natiska v iiiozamatvu. Kritik lah-ko presoja knjigo kar najslabše, ne mora pa preprečiti, da je ne bi sprejeli i v knjižne registre in v državne, .fenjižnioe. Tudi naj. nevarnejši škodljivec - založnik — more samo preprečiti natiak kakšne kigfge, vendar je to agolJ svtorjevs osebna smola, zakaj knjiga ostsne še dslje kot roko^ pls In najdi tudi v tej obliki čl-i atrijev. Slovstvena zgodovine pozna več primerov, ko je Imela nenstisnjens knjigs v prepisih več čltateljev nego povprečno so-dobne nslisnjene knjige, kl jih je'kritike priporočils. (Tsko so bili ns primer nsjoetrajš! spisi Voitaireja aelo mnogo čltonl prepisih, ker ssrsdl cenzura niso mogli Iziti v tisku). Tudi člUtelj, ki trdovratno ne msrs vsetl v ko dobro knjigo, ne škoduje toliko knjigi, kolikor eememu sebi. Ne cenzor niti kritik, sslošnlk si čitatelj niso tadšj rasni škodljiv cl književnosti i res Ji, da lahk<> mnogo pripomorejo k njenemu propadu, vendar moramo pravega sovrsšnlka vsegs napisanega In natisnjenega iskati dni god. Ta pravi sovražnik knjltev nostl ima številna Imena, Izmed katerih je redko katero znano dasl jih najdeš v vsakem kon verzacijskem leksikonu. Naj ti čttatdj, rasodenem Imen: predvsem je to Lepldopte-rs, poM|Jfyrslis fsrinslis, Kp-hestla knehnlella. Ilodia ^Inter-ptmdella, Tlneola blseillells, Mc tus unlpunctatus In Apsto caprl rln; po slovansko In za navadne-ga čitatdja, ki ga ne zanimajo učeni rodovniki rasnih moljev, bi lahko vse skupaj Imenoval "knjlgožerT sli "knjižni insek ti." Težko Si zsmislimo, koliko do-ktfmcntov In knjig se požrle .ir.^kane,'edesl mikroskopično majhne žlvt. Po nekih računih u-ničijo t« Žuželke v ansm letu več knjig nege ogenj, vode In censu-ra skupaj. Le vprešsjmo, kakšna Je bila usOdS velikih knjižnic sta-r«gs sred njegs veka; kje je n. pr. IO0 000 rokopisov obsegajoča knjMtnlrs kerdovsklh vladarjev? Po navadi ss misli, de so vae stare pagansk« aH drugoverske knjižnUe uničili menihi m časa verskih bojev. To neslranje pa Je bilo že nekajkrat prepričevalno hzpodbite. Menihi so učinlll mar- siksj dobrega, vendar Jih delajmo odgovorne samo sa majhen del celčtne škode. Glavni klVci, najhujši mtiralel neprecenljivih grških, rimskih in aršbskih rokopisov so bile razne drobčkane živi. k| smo jih bili pravkar našteli. 8 stoletja trajajočim neumornim delom so uničile saklade literature; ni malo ne dvomimo, da bodo svoje uničevalno delo nadaljevale. SIcer pa — uničevanje današnje literature bo trajalo samo deeetletja, sekaj šretje starih papirjev in pergementnih zavitkov je bilo mnogo tešje nego uničevanje današnjega papirja, ki deloma vaebuje celo les. Cele dobe človeške kulture ao morale iti po tej nealsvni poti v pogin. Tako je propadlo skoraj v se pismenstvo kulturnih narodov Srednje Amerike, ki so ga insektl dobesedno požrli. Pa ne samo Srednja Amerika —. vse tropske dežele gredo pot iste U-sode, ker ao klUnatično salo u-k«h1»o m nekatere nevarne insek-te. Posamožni kraji Afrike si sploh ne morejo privoščiti knjižnic: še v nekaj letih posUnejo tudi najboljši tlaki nečitljivi, prav tako raane službene liv druge listine, če niso vrssshk v ks-men. Tudi severni Evropi ne prlgs-naAajo ti čudni prijatelji knjig. Enano JS, da mnogo čitani časniki poetanejo še v nekaj Ištlh ne» čitljivi. Veliki časnlškl ssloSnOl so še mšell ttsksti ievode sa ar-hlv na platnu. Toda tO prav tako malo jamči «a njihov večni ob-stoj, kaker če eo na papirja. Tudi knjige, ki so tiskane na papir-u, kl vsebuje les ln čljlh platnice so iagotovljene g lepilom, komaj vsdrše nekaj desetletij. To velja tudi za bankovce vseh državnih bank. Pred nakaj leti so Američani odpremll! večjo koli-ftlno svojih bsnkovesv na FilM-ne in jih shranili v ondotnl as-klsdnlci. Nekaj meseoev posneje, ko bi bilo trebs ta denar posUvi-v promet, ao našli na meetu milijonov kupe prahu, mkaj na Filipinih biva neki inaakt, ima posebno naslado g dolarji oslro-ma a barvo, v kateri ao natlmje-nl. Zelo zahitoten ln nonaslten je itekl črv, kl se Je specializiral na platnica; žre uanje, fes, plašno, ostalo pa prapuMa tovarišem, Čigttffl paplrožrosm, ki so sopet po avoje izbirčni. Toda papirošre niso edina nevernost sa tiskane rači: imamo insskte. kl jih odli-kuje čudovito nadarjenost, da u-majo sesati tiskarske barvat le-ti puščajo za sabo rjavobSle strani, ki Jih ne more najbolj vešče oko več prebrat!. Marsikaj ae Ja še svetovalo ko. par to nevarnosti it pr. strupeni plini In primerne lovltne nspra-vs ns stransh In platnicah knjig Večina teh sredstev pa škoduje knjigam enako kot In-•ektom. Kdlno uporabno sredstvo je, ds knjigs vaak mesec prezračiš. Toda to sredstvo je taki-sto neučinkovito zs dslJAo dobo, n, pr. za stolstJs. Bdino radikal ns pomoč bi bila, da bilsnaštl tiskovni msterisl, m katerags ns bi bilo v vsej prlrodl niksklh požrešnih ljubiteljev. človeks, kl ss ukvarja s pisanjem, naJ ta vrstice vspodbudljo k premišljevanju o vrednosti II-terarne nesmrtnosti. ZakaJ, vse a. Dobite ca povaod, kjar aa admvila prodajajo. Ako titt-vaa nima v aaloai, naj aa vam nar»*i od aa-laaataija a adravili. (Adv.) SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JBDNOTA ' Izdaja avoje publikacije in le paaakao list Proavota aa koristi, ter potrebno agitacijo evojih društev In čknetva in aa propagando avojih Mej. Nikakor pa ne ta propagando drugih podpornih organizacij. - Veeka organizacija ima obi glasilo. Torej agiUtoričal In naanentte drugih orfaalzadj In njih društev naj ge ne pošiljajo listo Prooveta. društvenim ujai. kom glade novega cisterna pU-čovanja naročnine za dnev^ liât ProevoU. Veak član, ki UK, " ae narodi pa novem sistema, m najprej plačati ves stari dolg do 10. junija 1929, ako je kaj dolžan ta nazaj na narečni, ni,.in šele potem od prvega ju. 11 ja naprej ae lahko vzame naročnino po novem sistemu. V«^ ae mora naročiti ZA CELO LE-TO. V nobenem slnčaju se n« sms prišteti več kot TRI tednike k snema dnevniku. Vaak na-ročnik mora plačati najmanj $2A0, ako želi po novem siste. mu upošteti naročnino, torej pit. čati oe mera $4^0 in en 13.60 ii dva 92.40 in tri tednike. Vsak ¡mora zapisati poleg onega ime. na, aa katerega ssplšete naroé-tudi društveno številko, aH Imena onih drugih čU-, ki dajo zraven svoj tednik. Vsi morajo biti od ene družim, lahko so ps sd dveh društev, na-primer žena od ženskega in moi od moškega in ha od mladi* skega društva, ampak monje biti val Is ene družine. Imena ss lshko zapiše aa kes papirji traven aR pa odzadaj na listek na katerem je flaano Ime naročnika. Provizijo smejo neti v smislu sporazuma tajniki is zastopniki le od one avoU kate. ro so njiat plaâdi naročniki is v nobenem slnčaju ne več kot 20%. listke, imena, naalove ia denar je poelati na apravništn Usta Prasvsta* V nobenem slo-čaju ne dobite dnevnika ako m dopločate kakor js gori navede, no. To veljs le zs one naročal, ke, Id eedaj plačajo, ne pa za one, ki imsjo plačano io naprej. Prosimo uljudno vse Ujnike, da npoštovato to navodila, k« drugače nam aboohitno na be mogoče voditi toga sistema. Te pojssnik» naj alnšl vsem Ujsi-ko« In asstopnflmn, vtskemt posebej sploh ae moremo pisati, torej iartsiU It Itoto in shrani, to, da hodeto imeli vedno pri rekah, da aa bodeto vedeli ravnati v tokom slučaju. Prosim ope-štovajte to. Z bratskim pozdra. jno ovoje ičnl dopbri podpornih Debele deževne ksplje, poležane z zrni toče, ao začele padati oblakov In Ivan Jo je hitrih korakov ubral proti bližnji uti, da uide pretečemu nalivu. Komaj pa je etorll par korakov, ko je preaenečen obetal kot vkopan v zemljo, buljoč v temo pred ae-boj. Tedajci Je nov bllek pro-klal temno, z grozečimi, črnimi oblaki prevlečeno nebo in v njegovi svetlobi je ponovno videl prejžnjl prizor: nssnan moški si Je nedaleč vstran polagal vrv okoli vratu, v očlvldno samomorilnem namenu. Ivan ae Je sdrtnil, mraz ga Ja atreeel In brez nedaljnofa premišljevanja Je stokal proti dot lenemu meetu. spotoma odpirajoč svoj ftepnt Mflfc Par trenutkov kaaneje ae Je trudil z oneeveščenim tujcem, skušajoč ga obuditi k zaveatl. Nebeške zatvornlce ao ae od prle ne etošej In ailna ploha m Je vlila na zemljo, vihar Je lomil veje In vrhove, drevee. d ognjene kače ao švigale po temnem nebeau. povaročajoče silno, oglušujoče grmenje. Bila Je _ _ _ vprav paklenake noč. Toda dlv.l alaboetT. je uganil fantovi nM Janje naravnih ail Je kmalu ponehalo In pol ure pozneje so za-migljale zvezde na nočnem nebeau In na baš minulo nevihto ao spominjali aamo še potoki uma-lane vode in precejšnje mlakuže po potih. Ivan je medtom spravil rešenega obupenca. ki ae je že zavedel. na tvoj dom. preakrbel aebi In njemu suho obleko In ko prooblekla. Je poiakal v ttonaki omarici etoklenlčlco žganja ter nalll dva kosarčka tn enega ponudil obupnežu. rekoč: Na, ispU tole žganje, ne bo ti škodilo po ravnokar preatonl kopelji." Nesnanec, mladenič dvain-dvajsetih let, srednje velike, vitke postave, podolgovatega, bledega obrass. temnih las in oči, je molče Ispil ponujeno mu žganje, nato pa se je mračno glodal skozi okno. Ivan. ki Je bil aicer le pre-proet kmečki fant. ki ga Je pri vedla v mesto borba za vaak da nji kruh, s je bil nevzlic temu pritično naobražen In Je precej 1 ljudi In njihove riti toga .. ." Umolknil je in doz njegov u-trujeni, bledi obraz se je razlila grenka brezupnost. Ivanu se je fant zasmilil v zr ce in hotel ga je potolažiti. Pri jasno ga potrtpavšl po ramenu mu jo dejal: "Glavo kvišku in odženi mrač ne mlati od sabo! Ne žaluj zaradi nje, ki ni vredna, da kdo vzdihuje za njo! Saj si rekel, da ae je rogala tvoji boli, ali ne? Cemu bi potom obupoval in ailil v smrt zaradi brezsrčne ženske! In če bi tudi ne bila brezsrčna, se bi vseeno ne izplačalo umreti radi nje! Uničiti se zaradi ene aamo ženske — ali ni to neapa-metno?! Kakor da je ona edi na, ki oživlja evet t tvojo pri čujočnoatjo ... Kot da bi ne bil svet prepoln deklet, ki bi ae našlo med njimi vaaj par ducatov takih, ki bi bile pripravljene in atanu osrečiti to! Tudi jas, moj dragi, sem nekoč ljubil ko dekle, kot ti zdaj In Ml že na tem. da obupam In veš kaj me Je rešilo pogube? Nič drugega kot spoznanje, ds ni vredno, da bi se ubijal z bog nezvi dekleta In drugič, da ni vredno moža, da ns tak strahopeten ne čin sklene svoje življenje. Mož vztraja, pe magari če mu bolečina takorekoč trga srce na koščke in prejalielej pride sanj tehs in oadravi! Kaj zato, če to zdajle boli! Cas, ki Je naj boljši zdravnik ranjenih are, bo oedravil tudi tebe. počaai sicer, a gotovo! Sami ee ubijajo aamo norci in strahopetci! Rekel si. da sate nI več sreče na svetu, ker to ona ne mara. To je laž! TO je lažen isrodefc bolne doml-šljijeln nič drugegsl Nasvetu Je ns stotine takih deklet. Id M ga smehljaje zagotovil, naj bo le brez skrbi zaradi toga. POJASNILO. Članom naročnikom Prosve-to, društvenim tajnikom In zastopnikom Usta Proavota, bed a tem pojaaneno, da NOV sistem plačevanja naročnine je šel v veljavo I. julija 1929. Vsi ns-ročniki, U dolgujejo ns nsroč-nini za NAZAJ, morajo plačati po štorom sistemu vsa kar dolgujejo de 30. junija 1929. Prs» rim, da ee to upošteva In vzame na znanje. Za' Ust Prooveta — Philip Godina, upravitelj. Ona lista Prosvela po 1. julijo 1929 je: 'a Združ. države in Kaaado $6.01 M. in ..........M..M........ 4.81 2 tedna» •m...................... 3.61 " awaaaami HI ...................... 141 v Sv rope ateno ......1.71 Poštnina za tednik v Evropo M Mladinski Ust stone............$1.21 MD. Ust v Evropo stane......1M po dogovora. n SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA M vaaaUca io akoda, vigitnice, časnik«, knjiga, kola-darje, letaka Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nam-pTfi« angleškem jeziku in Tlaka yororvo TOURNE AP8UK4 NA ČLANSTVO ( ■■llnfca JaU ODUWIO OHIO Jn DA TISKOVINI SVOJI TBKARNI Vaa pojssnOs dajo vodatvo tlakam S. N, P. J. PRINTER Y JffM* CHICAGO, ILL. TAM SI DOBE NA ZELJO TUDI V8A UÇTMENA POJASNILA