CELJSKE Q RAJ S K E I Q R E 19 6 5 ANTON NOVAČAN HERMAN CELJSKI SLOVENSKO LJUDSKO QLEDALlSČE CELJE ANTON NOVAČAN HERMAN CELJSKI DRAMA V 5 DEJANJIH Adaptacija in režija: BRANKO GOMBAČ Asistent režije: Cveto Vernik Scenograf: Sveta Jovanovič Glasba: Marjan Vodopivec Kostumografinja: Mija Jarčeva Koreografija: Metod Jeras Lektor: Bruno Hartman Osebe: Herman II. Celjski...................................Janez Škof Friderik J ......................................'... Štefan Volf > otroka Hermana II. Herman ml.J ....................................... Volodja Peer Barbara, kraljica ogrska ........................ Marija Goršičeva Veronika Deseniška, žena Friderikova ............ Minu Kjudrova Blažena, žena Hermana ml.........................Mija Mencejeva Eneja Silvij Piccolomini, kaplan na celjskem dvoru ... Janez Bermež Pater Melhior, gvardijan samostana malih bratov Jožko Lukeš k. g. Aron Salobir .................................... Marjan Dolinar Jošt Soteski, poveljnik celjske straže in zaupnik starega Hermana.......................... Jože Pristov Vitez Herič, njegov pomočnik ...................... Drago Kastelic Poslanik kralja Tvrtka .......................... Branko Grubar Jetničarka ........................................ Nada Božičeva Nemi hlapec ......................................... Ludvik Verk Glasnik iz Budima.................................. Avgust Jordan Privid grbavega dečka, sina Hermana II...............Jože Jordan Dvor, tlačani, hlapci, straže, Ogri, ljudstvo: Štefan Ahtik, Dragica Brečko, Maks Bukovec, Milan Cepin, Oto Cerček, Andrej Čuden, Konrad Faktor, Stane Felzer, Bara Grilanc, Peter Ivanovski, Marica Jerenko, Alojz Jeršič, Alenka Jeršin, Jože Kacin, Ladislav Kaluža, Andrej Kolar, Zvone Kolenc, Janez Kopač, Angela Korošec, Ignac Korošec, Nada Koštomaj, Janez Kovačič, Ziža Kukovič, Ladka Kurent, Boris Lah, Zoran Lah, Dušan Lipold, Marjan Luževič, Mirko Marič, Gvido Mlekuž, Marija Pipan, Igor Pralica, Olga Puncerjeva, Jože Ratej, Drago Rednak, Nada Remerenko, Fanika Rep, Dalibor Salobir, Pavle Sotelšek, Vera Srakarjeva, Božidar Ščurek, Silva Vacik, Tatjana Vastl, Cilka Vrečar, Ludvik Vrščaj, Albin Zupanc, Meta Zupančič, Ivan Žohar. Sodelujejo pripadniki JLA in klub za konjski šport. Dogaja se v Celju in na Ostrovcu leta 1462. Inspicienta: Stanko Jošt in Ivan Jeram Šepetalka: Anica Kumrova Tehnično vodstvo: Franjo Cesar Razsvetljava: Bogo Les Odrski mojster: Franc Klobučar Krojaška dela: Amalija Palirjeva, Jože Gobec in Oto Čerček Frizerska dela: Vera Srakarjeva Masker: Vinko Tajnšek Slikarska dela: Ivan Dečman Rekviziterska dela: Ivan Jeram Čevljarska dela: Konrad Faktor Garderoba: Angela Korošec PREMIERA NA STAREM GRADU, 17. JULIJA 1965 OB 20.30 V nedeljo, 6. maja, je bil za slovensko dramo lep dan; uprizoritev Hermana Celjskega se je posrečila in igra se bo držala še dolgo po prvih predstavah. Med številnim občinstvom je vladalo slovesno razpoloženje in videlo se je nenavadno veselje zaradi uspeha, ki se je zdel tvegan. Mimo tega hrupnega veselja lahko hladno ugotovimo, da je delo, ki ima predvsem blesteč knjižni značaj, pokazalo tudi veliko odrsko moč in da je to Novačanovo delo eden izmed najvidnejših kamnov v zgradbi slovenske drame. Če označimo Novačanovo delo v celoti, prihajamo do sklepa, da je to poizkus slovenske histerije, ki kaže prelivanje časovnih in osebnih teženj v enotno občutje, še več: poizkus kolektivistične slovenske histerije, v kateri se gnete plemstvo, duhovništvo in ljudstvo na kar se da časovno stisnjenem prostoru. Kot histerija je »Herman« močno delo, kot drama ali celo tragedija je vsebinsko in stilno premalo zgnetena, Veronikina eksotičnost pa tudi historijo moti. Drama je pisana v tako svojskem in tvornem jeziku — večinoma v svobodnem jambskem ritmu — da obeta polnega dramatika; učil se je veliko in uspešno pri Shakespearu. Pater Melhior je živa shakespearska figura. Novačanova stvarniška moč, tista, ki ustvarja življenja, je po rezultatih tega dela nedvoumna. Herman mlajši, Blažena, Melhior, Herič, Jošt, zlasti pa stari Herman so žive človečnosti, ki jih je mogla ustvariti le krepka umetniška potenca. Novačan je prvobiten, zato marsikdaj grob in okoren, toda zdrav. Sposoben je, ustvarjati življenja, ni pa pokazal v pričujočem delu apolinske sposobnosti, urediti jih v svet s takimi zakoni, da bi ta življenja ne bila umetniško v nevarnosti drugo pred drugim. Važna in velika dragocenost je tudi njegov jezik. Danes se vrši na slovenščini veliko delo poplemenjevanja, brušenja in obnavljanja. Mnogi besedni delavci opravljajo ta posel s slovarskimi in dialektičnimi izkopaninami ter novostmi, kar je malo ploden posel. Novačan je dal s »Hermanom« primer jezikovno svežega dela, ki je postavljeno na pravi temelj žive in sočne tvornosti. France Koblar, 1928 (uprizoritev v Drami SNG Ljubljana, režiser O. Šest) Josip Vidmar, 1928 V okviru »Celjskih grajskih iger 1965« bo HERMAN CELJSKI Antona Novačana doživel v Celju svojo tretjo uprizoritev. Prva je bila 3. in 4. maja 1930, ko je s to mogočno dramsko pesnitvijo celjskega rojaka gostovalo Slovensko ^narodno gledališče iz Maribora v takratnem Mestnem gledališču v režiji Jožeta Koviča in z Danilom Gorinškom v naslovni vlogi. V sezoni 1933/1934 je Celjski studio, v katerem se je Milanu Košiču posrečilo združiti igralce iz vseh takratnih celjskih politično pobarvanih gledaliških družin v enoten igralski ansambel, uprizoriti v mestnem parku HERMANA CELJSKEGA. Ta uprizoritev je doživela štiri predstave: 7. do 10. septembra 1933, ki jih je obiskalo nad 5000 gledalcev iz vse Slovenije, in iz sosednje Hrvatske. Strokovna kritika je ocenila to uprizoritev izredno ugodno in ji priznala visoko umetniško raven. To uprizoritev, pri kateri je sodelovalo okoli 100 ljudi, je omogočil poseben konzorcij, ki je zagotovil m zbral finančna sredstva. Inscenator je bil akad. slikar Ivan Vavpotič, scensko glasbo je napisal Karel Sancin, ki je bil hkrati dirigent ad hoc sestavljenega orkestra, kostume in vso drugo opremo (sedla za konje, razno orožje itd.) pa je priskrbel Hinko Nučič v Zagrebu. Zasedba glavnih vlog je bila takale: Herman II. — Fedor Gradišnik, Friderik — Adolf Pfeifer, pater Melhior — Milan Košič, Piccolomini — Jože Jurač, Herman mlajši — Bogomir Skoberne, Jošt Soteški — Rado Miklič, Aron Sa-lobir — Ciril Debeljak, Herič — Fr. Ramšak, poslanik — Jože Turk, Žid — Fr. Čuden, Veronika — A. Molherčičeva, Barbara — Anica Turkova, Blažena — Ela Komavlijeva, privid — Danica Svetkova. Od takrat je minilo 32 let. V vsem tem obdobju je živela v nas vroča želja, da bi obnovili predstave na prostem in ustvarili z njimi stalno poletno atrakcijo za množičen obisk teh prireditev. Do prve take prireditve pa je prišlo šele v sezoni 1946/1947, ko smo pri Vodnem stolpu v Kocenov! ulici uprizorili Kreftove »Celjske grofe« (premiera 23. oktobra 1947). V Celju je bilo 13 predstav, na gostovanjih 9. Bile so rekordno obiskane. V naslednji sezoni smo 13. in 14. septembra 1947 na istem mestu »Celjske grofe«, obnovili, nakar pa smo z njimi gostovali od 22. IX. doT. X. 1948 na Primorskem z 8 predstavami. Ko sem L 1955 razkazoval pokojnemu Ferdu Kozaku naš gledališki muzej, se je dolgo časa zadržal pri Antonu Novačanu in mi slednjič dejal: »Igrajte njegovega »Hermana« na Starem gradu. To bo za Celje nekaj edinstvenega!« Od takrat mi misel na uprizoritev »Hermana« na gradu ni dala več miru. Vendar do realizacije ni prišlo, ker ni bilo denarja in ker se je takrat gledalo na Novačana bolj kot na politika kot na avtorja enega najboljših dramskih dosežkov slovenske literature. Zdaj je vse to premagano. SLG je dovolj tehten porok, da bo uprizoritev HERMANA CELJSKEGA na dostojni umetniški višini in da bodo postale »Celjske grajske igre« stalna umetniška ustanova, ki bo s svojimi prireditvami privabljala vsako leto več navdušenih obiskovalcev. Fedor Gradišnik Celjske grajske igre Režiser Branko Gombač Človeka je zmeraj pritegovalo in ga še priteguje veliko teatrsko dogajanje, pa naj je imelo kulturni značaj, kot so ga imeli Dionizovi prazniki v stari Grčiji ali srednjeveški misteriji ali sodobnejši pasijoni, ali pa je bilo vezano na velika idejna gibanja, kakor, recimo, znani spektakel pred leningrajskim Zimskim dvorcem. Množica sodelujočih, dogajanje v velikih zamahih, veliko prizorišče pod milim nebom, množica pred množico, vse to posreduje močna gledališka doživetja, ki rastejo iz velikih dogodkov, zaradi katerih se je spreminjal svet. Čeravno bi sodili, da je takšno gledališče intenzivno živelo med preprostejšimi ljudmi prejšnjih časov, ko so bili sposobni intenzivnega vživljanja v spektakel, in da naša stehnizirana doba tem rečem ne more zares prisluhniti, nas praksa poučuje prav o nasprotnem. Zlasti v Evropi, pa tudi v Ameriki, so po zadnji vojni v neštetih krajih začeli prirejati poletne igre in tako navezovali na predvojne začetke. Pri tem so spretno izrabili možnosti, ki so jim jih nudili stari ambienti: Lovrijenac v Dubrovniku, Peristil v Splitu, antično gledališče v Epi-davru, Caracalove terme v Rimu, arena v Veroni, papeška palača v Avignonu, poletno gledališče v varšavskem kraljevskem parku, plavajoče gledališče na Bodenskem jezeru, in tako bi mogli naštevati še in še. Ždi se, da se moderni motorizirani nomadi iz potrebe po komuniciranju zbirajo iz vseh krajev sveta pred velikimi prizorišči in se predajajo globokim gledališkim doživetjem, zares človeškim, h katerim se zatekajo iz kraljestva strojev in tehnike. Zelja po doživljanju monumentalnosti je porodila tudi na Slovenskem nekatere velike spektakle na prostem. V tem pogledu Celje niti ni ne vem kakšen zamudnik. Že pred vojno je bilo nekaj podobnih prireditev, po osvoboditvi pa se jih je zvrstilo kar več. Celje ima v svojem ožjem mestnem jedru več ambientov, ki se kar ponujajo za prizorišča gledališkim delom iz različnih slogovnih Fotograliji s skušnje na Starem gradu obdobij, dvorišče na Starem gradu pod dominantnim Friderikovim stolpom pa je kot nalašč pripravno za uprizarjanje historij o Celjskih grofih. V historični zavesti Celjanov in okoličanov sta rod Celjanov m njihova politična ekspanzija še zmeraj močno prisotna, dasiravno njuni vlogi nista v njej idejno in zgodovinsko dovolj izčiščeni. Sicer pa je ta reč povzročala preglavice tudi ustvarjavcem, ki so se celjske historije lotevali. Avtentični naravni ambient in domačijska navezanost na snov sta močna elementa, ki moreta ob prizorišču na Gradu zbrati množice zavzetih gledavcev. In tu, sodimo, je pravi zametek Celjskih grajskih iger. Tu bi bilo mogoče pripraviti vsako leto izrazito poletno prireditev, ki 'bi se mogla vključiti v kulturno in turistično shemo celjskega področja. Kakor v Salzburgu leto za letom igrajo Slehernika, bi mogli na celjskem Gradu igrati celjske historije, obnje pa nizati tudi dela iz svetovne dramske zakladnice. Seveda je prvi pogoj za takšno velikopotezno akcijo zagotovilo, da so te prireditve umetniško na dostojni ravni, poleg tega pa bi bilo treba poskrbeti za ustrezno ureditev celotnega kompleksa: za primerno in osvetljeno cesto na Grad, parkirišče, avditorij in prizorišče. Tako bi Celje lahko poskrbelo za imenitno kulturno in turistično zanimivost, ki bi poleti zbirala v Celju domače in tuje množice. Letošnje sodelovanje Slovenskega ljudskega gledališča in celjskega Turističnega društva je morda zametek akcije, ki bi jo bilo dobro organizacijsko še razširiti, tako da bi Celjske grajske igre zares postale integralni del celjskega kulturnega in turističnega dogajanja. Bruno Hartman Gozdno gospodarstvo Celje 1BŠM Celje MOŠKO PERILO VSEH VRST Ringaringaraja ali SaHrični večer Ringaringaraja ali Satirični večer Izbor in prevod: Brano Hartman Adaptacija in režija: MIRAN HERZOG Lektor: Bruno Hartman Glasbeno vodstvo: Ciril Vrtačnik Scena: Avgust Lavrenčič Scenska fotografija: Viktor Berk Nastopajo MARIJA GORŠICEVA MINU KJUDROVA JANA ŠMIDOVA JANEZ BERME2 FRANCI GABROVŠEK BRANKO GRUBAR DRAGO KASTELIC VOLODJA PEER JANEZ ŠKOF Vodja predstave: Stanko Jošt — šepetavka: Anica Kumrova — Razsvetljava: Bogo Les — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Odrski mojster: Franc Klobučar — Krojaška dela: Amalija Palirjeva, Jože Gobec in Oto čerček — Frizerska dela: Vera Srakarjeva — Slikarska dela: Ivan Dečman — čevljarska dela: Konrad Faktor — Rekviziterska dela: Ivan Jeram — Garderoba: Angela Korošec PREMIERA V PETEK, 21. MAJA 1965 OB 19.30 Domovina Vlado Bulatovič-Vib Jerzy Baranowski J. Os^ka Vlado Bulatovič-Vib Vlado Bulatovič-Vib Anketni list Parole Republika Ur'ca in Bikec Beraška usoda Bolezen Njegovo povprečje Jugoslovan Z levo nogo v prihodnost Jugoslovani in statistika Pred zmrzaljo Za vas, g. grof Opica Uršula Jerzy Baranowski Kajetan Kovič C. Tym Vlado Bulatovič-Vib Urh Trdoživ Dom Popevka za mamo Kdo bo vprašal mamo! Stanovanjska balada Sinova šolska knjižnica Sodobni otroci se lovijo Pedagoška pravljica Argo-človek Himna penzionistov — minimalcev Miloš Mikeln Jerzy Baranowski Vlado Bulatovič-Vib J. Przybysz Vlado Bulatovič-Vib Mirko Vešnar Žarko Petan Služba V teh majhnih razmerah Napredovanje Razgovor o delu Vse nas bodo zašili Mački v Žaklju Poklonimo se darilom Dobro pripravljen Občinski pregovori Krava Najnovejša kmetijska reforma Slečeni pregovori Letošnji nagrajenci Združenja dramskih umetnikov Slovenije: Branko Gombač je prejel nagrado za režijo Shakespearovega »Viharja«; v istem delu sta bila nagrajena Marjanca Krošlova za vlogo Ariela, Janez Škof za vlogo Kalibana. Na sredi je Marjan Dolinar, ki je dobil posebno priznanje za samostojne večere umetniške besede. Fotografija je bila posneta ob podelitvi nagrad na terasi naše gledališke hiše TRGOVSKO PODJETJE »TEHNOMERCATOR« CELJE, Gubčeva ulica 2 prodaja na veliko in malo, vsakovrsten elektrotehnični material, radijske aparate, televizorje, 'barve, kemikalije, steklo, porcelan, gradbeni material, in železnino. Bogata izbira vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov po konkurenčnih cenah, uvoženi porcelanski izdelki idr. Za cenjeni obisk se priporočajo naslednje prodajalne: »TEHNIKA«, Ljubljanska cesta 10 »ELEKTRO«, Stanetova ul. 3 »RADIO«, Stanetova ul. 5 »MAVRICA«, Stanetova ul. 13 »KRISTALIJA«, Trg V. kongresa »REPRODUKT«, Šmartno ob Paki »OPREMA«, Šoštanj »ZELEZNINAR«, Stanetova ul. 4 »MERKUR«, Gubčeva ul. 4 »LABOD«, Stanetova ul. 31 »Žalec«, Žalec »VRANSKO«, Vransko »PREBOLD«, Prebold Prodajalne nudijo tudi lasten potrošniški kredit! TRGOVSKO PODJETJE s svojimi poslovalnicami VOLNA, VESNA, MANUFAKTURA, SOLČAVA, DROGERIJA prodaja razno tekstilno blago, konfekcijo, volnene izdelke — v trgovini »BABY« vse za naše najmlajše — v poslovalnici »DROGERIJA« pa razno kozmetično in drogerijsko blago. OBIŠČITE NAS — ZADOVOLJNI BOSTE! Splošno obrtno podjetje »OBNOVA« Celje ima v svojem sestavu naslednje obračunske enote: kamnoseštvo, parketarstvo, žaga, avtopark, sliko-pleskarstvo, ključavničarstvo, mizarstvo, pečarstvo in gradbeno dejavnost. Za cenjena naročila se priporoča kolektiv. IZREDNO ZNIŽANE CENE za AVTOBUSNE PREVOZE IN IZLETE delovnih kolektivov in organizacij po domovini in inozemstvu vam nudi (MompCLS CELJE „Toper“ Celje MOŠKO PERILO VSEH VRST TOVARNA CELJE KOCENOVA 4 Telefon 30-12 SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI Naš zaščitni znak jamči za kvaliteto Oc. CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami v ŽALCU, MOZIRJU, LAŠKEM, SLOV. KONJICAH, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠENTJURJU, ROGAŠKI SLATINI, SEVNICI, KRŠKEM IN BREŽICAH sprejema navadne hranilne vloge in jih obrestuje po 5 % obrestni meri in hranilne vloge, vezane na odpovedni rok po obrestni meri od 5,5 do 7 %. Vlagajte pri KOMUNALNI BANKI CELJE, kjer je vaš denar za vas varno in koristno naložen! TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Z VELEBLAGOVNICO LJUDSKI MAGAZIN CELJE TRGOVSKO PODJETJE »Agropromel« celje kupuje in prodaja vse vrste sadja in zelenjave v svojih skladiščih na Bežigrajski 13 v Celju, Šempetru v Sav. dolini in v svojih prodajalnah v Celju, Rogaški Slatini, Velenju, Dobrni, Laškem, Preboldu in Žalcu. Toplo se priporočamo. ČASOPISNO PODJETJE TKANINA- »Celjski lisk« Celje CELJSKI TEDNIK TISKARNA Gozdno gospodarstvo Celje opravlja s svojimi gozdnimi obrati vsa gojitvena in varstvena dela, pogozduje, se ukvarja z izkoriščanjem gozdov, prevaža les lastne proizvodnje, urejuje gozdove spl. ljud. premoženja in zasebni sektor lastništva. v_5. avLUjct LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE NUDI VAM MEHAK IN TRD LES, PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE VSEH VRST, KAKOR TUDI RAZNOVRSTNO EMBALAŽO