PROSVETA 8ub.cr,pu^n *.oo ŠTEV.—NUMBER 205 Komentarji p^j kratkim je izšla v New ¿Tnova knjiga z naslovom Sirs and Sense", ki v pojem jeziku in v formi vpra-Ljter odgovorov razpravlja o Ljji, inflaciji, zlati valuti, Eli, cenah in drugih financier ekonomskih problemih, ¡¡¡jko novih knjig o teh vpra-Lp Di bilo še nikdar kakor Eg; vsak teden izide več no-Iknjig te vrste, ki se danes dj prodajajo ko leposlovne L.) V omenjeni knjigi je tudi ^vm značilni odstavek slede-psmisla: "Samo dva izhoda b it moderne dobe depresij, kri je, da ljudstvo obrne hrbet »trni tehniki in strojem ter I ime nazaj v dobo malih, in-Kidualnih obratov in ročne ndukcije; drugi je, da ljud-Iro obdrži današnji - standard gdokcije, ampak podvreči ga |gt trajni državni kontroli. Omejena individualna svobo-[7 moderni produkciji in pno blagostanje ljudstva je [»mogoče." Sovo priznanje tega, kar mi ■cnehoma trdimo zadnjih jliidvajset let. Moderna, stroj-I organizirana produkcija doli, to je industrijska produk-|a, j« v konfliktu s privatnim plaštvom in sploh z vsemi palmi življenja, ki še vedno Mi na prejšnji individualni tfckciji in privatnem lastni- Rehabllltlratl bo akušala poldrug milijonov breedomcev. Zgradi Milino kempo kakor sa po-gosdovalno armado Waahington. — Po štirih lotih krise, ki jo vrgla na cesto veliko število mladih in starejših oaob obojega apola, ao je za te brezdomce zavzela vlada. Skušala jih bo rehabilitirati ali vsposobitl za tivljenjo g najda-tokoaežnejšlm načrtom, ki ga je še kdaj saanovala kakšna vlada. Morris Lewls, kateremu je bilo poverjeno delo, pravi, da trempa po dešeli od 1,200,000 do 1,500,000 oseb, ki se bore s lakoto. V to število niso uklju-čeni profesionalni hoboti, ampak ljudje, katere je it drulln-skega življenja iaruvala krita In jih pognala po svetu. Za te "industrlalne nomade" bo skušala skrbeti federalna vlada. Ustanovila bo slične kempe po dešeli kakor m pogozdoval no armado. V to kempe, kjer bodo imeli tečno hrano, zdravniško oakrbo, se učili rokodelstva In kjer bo preskrbljeno tudi za razvedrilo, ne bo vlada alllla nikogar. Tudi ne bo nikdo prisiljen v njih ostati. Svobodno so bo lahko odstranil, ne bo pa tako svobodno trempa! po dešeli kakor dotdaj, ker bodo la to skrbele dršavne in krajevne oblasti, ki so vladi obljubile kooperacijo pri tem dolu. Sodelovanje Je do sedaj prijavilo 84 governer-Jev. Po mestih, posebno tam, kjer se kriiajo šeletnloe, bo vlada u-stanovila "naborne" urade, kjer se bodo bresdomcl prijavljali za kemparsko iivljenje. Vsakdo bo na teh postajah zdravniško preiskan, v slučaju potrebe preskrbljen g obleko, nasičen In nato poslan v kempo, kjer ga bodo skušalo vsposobitl za novo Iivljenje. Moške bodo delili po starosti, ga Ionske, katerih vandra po dešeli veliko število, bodo pa postavili posebne kempe ali pa jim skušali preskrbeti dom pri privatnih drutinah, katerim bo vlada plačala za stanarino In hrano. Lewis Je rekel, da bo vlad^ skrbela ga te ljudi, dokler bodo na raipolago sredstva ali pa dokler tega dela ne ustavi kongres. V kempah Jim bo preskrbela tudi delo. Lewls upa, da bo vlada pričels Uvajati načrt v enem mesecu. fitevilo industrijskih "nomadov" Je posebno narastio od zadnje spomladi. Koliko Je teh ljudi v dešeli, ne ve nlkdo. No-kateri pravijo, da Je aamo mladih fantov in deftlet okrog dva milijona. Mnogo Je tudi "d-ganaklh" družin, ki so v krizi izgubile dom In tavajo po deželi iz kraja v kraj. Delavska atranka odvzela opozl cljl 22 mandatov ■Nema, organizirana prošnja zahteva socialno kon-ib in preobrazitev vsega so-khega življenja človeške družil Nič manj ko toi Fiirisî * • tawtajs amerištaHMMa -se fki zaveda, da je nekaj naît i ameriškim ekonomskim fcn. Roosevelt se morda za-à da ne bo mogel trajno od-Nti depresij in obenem o-liiti sistema privatnega ka-Mzma. Zato je poskusil ne-leednjo pot — poskusil je s promiHom med starim in S. Dv'a koraka naprej in raka nazaj . . . fckobosto reč jo? Nekaj hpojde, toda ne dolgo. Kajti N ®e ne da pestiti in obe-P korakati naprej; oviran ni zdrav. Posledice so Pjjve. Danes že imamo dolnja v. Se več jih bo pri- U omenimo samo eden po-izmed mnogih — pol ■; nazaj. To je eksperi-1 jarmsko-tovarniških va-.¿. a namerava potrošiti •jlijonov dolarjev za ugta-delavskih farmskih ■» v okolici industrijskih »Naselbina bo imela po in vsaka družina po »Jri akre zemlje, na ka-J0*10 družine pridelovale *ln »len javo za svojo poltem ko bo oče delal v * v mestu. Kadar dela-izgubi delo v tovar-,, v,"iln" °stal farmar, ki f? "lo preživljal toliko ča-ne dobi drugega dela. ■Podpora mu ne bo nn. DoHfass zagrozil z obwd-nim stanjem v Avstriji Smrtna kazen za "izdajalce dr iave" bo oživljena Poldrugi milijon plač« v petih letih! Waahington, D. C. — Albert H. Wlggin, bivši predsednik Chase National banke v New Yorku, največje banke v Ameriki, Je gadnj« dni priznal prod aenatnim finančnim odaekom, ki preiskuje borzne špekulacije v Wall streetu, da je v zadnjih pa-tih letih prejel $1,367,000 plače od te banke. Ker je bil, otiroma Je še, tudi direktor v M drugih finančnih zavodih, Je njegova skupna plača v tem času znašala <*eg poldrugi milijon dolarjev. Klaalel« v Ameriki; noče govorili New York,—-Nemški učenjak Albert Kinatein j« 17. t. m. pri-apel v New York. Poročevalcem Je aporočil, da «e ne mara ras-govarjatl. Hitro «e Je odpeljal v Prlnreton. N. i., kjer bo začanno <1*1*1. ______ ^A Kos noga Je slaba. (Nartaal Jerger ) — 1 ■ PROSVETA Glasovi iz naselbin THE EMMCHTENMENT si. ah i^) m ^»Zi SKEKT1 nabodns prtf.i'oiise jsdnon Or... M^M * M Mrul«"» — - SUR cu^o Zanimive beležke h raznih krajev rat«, for th. U«lu4 IUW C»w4a H ** »» JSl entrât „.4 O««« H" »«■». Muntrte »»«H P** Cat« po io/«»voru -BAopW •• M A4**rti*ln« r»t- M «l»"* „ripu «M»* irtun»«4- Kul,, M IM, Ul i« ' PROSVETA .«JT-W «U. iMWmUU Ar... CliW, »»"«• mr.MBt'R or tu* n.PKBATZP passa, »IM Domač drobiž Avto poikodoval deklico West Allis, Wis. — Dne 8. t. m. je avto povozil in hudo poškodoval štirinajstletno Begin3 Singer, hčerko Kudyja Singerja (pevca) in članico mladinskega oddelka SNPJ. Deklica je hVu do 15. t. m. v bolnišnici in poslej se zdravi doma. Brat Italijan umrl Beams, Pa. — D* II. t. m. je tu umrl br. Tom Berto in pokopan je bil H. okt. na Ralphto-nu. Zadel ga je mrtvoud. Berto je bil Italijan, toda živel je med nami in 28 let je bil član raznih naših društev, za katera je živo agitiral. Ob smrti je bil.član društva ¿t. »10 SNPJ. Predavanje o Jugoslaviji Chicago.—Profesor John Zv-3-tinu, ki predava o ameriški zg> dovini na De Paul univerzi, bo v soboto, 21. t. m., zvečer ob o-Kmrti predaval v Idu Noyes Hal-lu na čikaAki univerzi o ekonom-akih problemih v Jugoslaviji. Predavanje prireja Jugoslovan-aki dijaški klub čikaške univerze. Barbič ima nov naslov Cleveland. — Br. Frank Barbič, član porotnega odseka SNPJ, se je preselil. Njegov novi naslov je 16010 Park Grove Ave. Stari naslov je bil 1216 E. 176th Street. 620,000 dolavcev «po-sitnih v MDlembru Istočasno so akupne tedenske mezde porasle deset milijonov dolarjev, poroča delavaka ta j nlea WaHhington, D. C. — Miss Frances Perklns, tajnica delavskega departmenta, je v torek poročala, da je bilo v septembru 620,000 brezposelnih delavcev nanovo uposlenih in skupna vsota tedenske mezde je v tem času porasla deset milijonov dolarjev. Poročilo nI popolno in se nanaša le na sedemnajst industrijskih grup. ki so predložile številke za omenjeni mesec. Na podlagi atatiatike delavskega biroja v departmentu de la se je od zadnjega marca vr nilo na delo 2,700,000 delavcev in akupnu vsota tedenskih mezd je poraala 67 milijonov dolarjev. V NOptembru je bilo največ delavcev upoalenlh v tovarnah in prodaj alnicah. Do*ar*a hi zapor*« kazi* za atoparit z orlom Koneevelt naznanil, dn |e konec "gentlemanskega prigovarjanja" Washington, D. (\—Predsed-nik Roosevelt je nsznanil 17. t. m., ds Je zdaj konec "gentlemanskega prigovarjanja" delodajalcem, ki kršijo pogoje Nire In odslej bo sledilo kazensko poet o-psnje. Odr< di»a določa, ds čaka ftlVOO plačila »in šeat mesecev zapora sa vsakp om bo. ki se v jav-rnatl predstavlja i znakom sinjega orla. avoilm delavcem pa platoje nižje mezd» in Jih sili v daljši d««lovnlk kakor določajo i «ognji In pravilniki NRA. Poročilo o predavanju Chicago, III.—Prošli teden, v sredo večer, je predaval socialistični voditelj N. Thomas v Leon Mandel dvorani. University of Chicago, v soboto večer je pa predavala Miss Perkins, delavska tajnica, v istem proatoru. Dijaki čikaške univerze imajo socialistični klub 2e dolgo vrsto let. Člani tega kluba so bili tisti, ki so pripomogli padcu mogočnega Insulla. Za ta ¿in so pa nekateri člani morali prebiti nekaj noči v temnicah, ampak cela stvar je izpadla povoljno. Thomas je razpravljal o praktičnih vprašanjih prilagodenim višješolcem. Dvorana je bila natlačeno polna. Na plakatu je bilo zapisano: "Ali bodo demokrat-je postali socialisti?" 8podaj je pa neki dijak zapisal: "Ali bodo socialisti postali demokrat je?" N. Thomas je odgovoril: "Demokrati ne bodo postali sociali-ati, ker sami ne vedo kaj bodo postali in kam gredo. Socialisti ne morejo postati demokratje, ker tako žvani "New Deal" ni odstranil težkoČ in nadlog delavnih slojev, ampak jih je samo nekoliko spremenil in malo olajšal začasno. Vse kaže, da Amerika postaja bolj in bolj kapitalistična pod nadzorstvom posameznih držav, kaj takega pa socialisti nikakor ne morejo odobravati." Govornik se je izrazil povoljno o Rooseveltovi administraciji — zmožnosti, energičnem delovanju itd. je zelo ppudarjal. Tako razmotrivanje sem večkrat slišal od trezno mislečih, nadarjenih in zainteresiranih profesorjev o ekonomskem in političnem vprašanju Združenih držav. Ali vse to ne zadostuje take zavoženi ladji kakor je človeška družba danes. "Nčw Deal" mora priti, bolj prilagoden v smislu in dajanju, kakor je pa bil zadnji in mora priti od Združenih držav, ali pa se pogreznemo. Vzpodbujal je dijake naj se organizirajo in pristopijo k delavski stranki. Po govornikovem mnenju edina mogoča pot do boljšega obstanka je neodvisna delavska organizacija, ki bo ob-segla vse sloje brez izjeme. Kaj takega bo pa mogoče le tedaj, kadar bo sleherni igral svojo vlogo kar mogoče najboljše po svojih močeh. Govornik je bil zelo zaposlen z vprašanji po predavanju. Navedel bom samo enega: "Ali oi bila v resnici srclalistična organizacija zadostna "panacea" (zdravilo) za človeško družbo?" Odgovor je bil, "Ne". Nobeden družabni red ne more biti zadosten, kef živimo naprej in nobeden ne vidi v bodočnost. Ampak človečka družb* bi se lahko veliko izboljšala in rešila mizerije, v kateri živimo danes. To je naša naloga. Pregovor pravi: "Kuj železo dokler je gorko". Sedaj je čas. Dolgi večeri so tukaj. Naročite si Prosveto, čitajte, razmotrivaj-te, razmotrivajtejn zopet čitajte. Učimo se igrati šaha. ne samo, da igro dobimo, ampak da jo razumemo. Kdor razume igro in zna igrati, on vedno dobiva. g. Trojar. Modri orel nI pregnal depresije Springfield. IU.-Mislil i smo ko pride jesen in z njo prileti plavi orel, da bo konoc mizerije in prosperiteta se 1NŠ izza o-gln. Pa smo čakaM šaman. Depresija je še vedno tukaj in i|. linoiski rudarji še ve4*0 čnkajo kdaj pride "Odrešenlk Orel", ki Ik> ukazal baronom MomoK.i, ds je konec njihove oblasti. Nsš ljubi governei Horner je tako "bizi," da nima niti toliko časa, da bi videl kaj se godi v njegovem mestu, čeprav na* vidi vsak dan. (Danes so pisali listi, da je v Chicagu na baaeball-ski tekmi.) Kako dolgo nas bodo slepili ti poštenjaki, se ne ve, dolgo pia ne bo moglo iti, kajti lakota in mraz na» bosta prisilili, da bomo morali braniti teb pijavk ki nam pijejo kri. Tukaj je spet par rovov obnovilo obrat. Delajo po eden in dva fini na teden. Zaposleni so progresivni delavci. Samo Pea body Co. še ropoče s svojim» "grešniki," pa dolgo ne bo, kajti večina bo zmagala. Na 12. okt. se je vršila velika parada na Virdnu, IU. Tam so namreč pred 36 leti padli rudarji v boju za unijo. Korakalo nas je približno tri tisoč progresivnih rudarjev in žen, organiziranih v Progressive Women Auxiliary. Sli smo do rova, kjer »o bili delavci pred 35 leti ubiti. V nedeljo, dne 22. oktobra, se vrši v tnkajšnjem Slovenskem domu seja federacije društev SNPJ dopoldne, zvečer ob 8. uri pa bo telika domača zabava v prid federaciji. Pričakuje se velika udeležba. Na veselo svidenje ! A n t on v a ( h ure h, zastopnica društva 47. partmenta, so se deportacije in aretacije v ta namen znižale, nI pa vlada s tem še prenehala. Septemberski Bulletin Mednarodne juridične asociacije poroča o deportaciji ali aretaciji v to svrho 44 delavcev, odkar je na krmilu nova administracijs. To število se tiče le radikalnih delavcev. Rezultat Borichevega procesa bo tem deportacijam mogoče naredil konec. Smrt mlade matere McKeesport, Pa. — Tudi jaz se želim glasiti v naši priljubljeni Prosveti, ki jo vedno rada čitam, ker prinaša dnevnö vse-polno zanimivih novic in poučnih člankov ter dopisov. Naznaniti moram žalostno vest, da je umrla mrs. H. Bo-rich. Bolehala je 8 let in hodila je do zadnje minute. Umrla je na 8. oktobra in pogreb se je vršil dne 12. oktobra j?o katoliških obredih na Calvary pokopališče v Port View, Pa. Pokoj-nica je bila stara šele 41 let, ali neizprosna smrt si jo je izbrala in nam jo je vzela za vedno. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so prišli k mrtvaškemu odru in ki so čuli ob njem vso noč. Hvala vsem, ki so jo spremili k zadnjem počitku ni ki so ji poklonili vence v zadnji pozdrav. Hvala mrs. Koprivi, ki nam je stala ob strani v urah žalosti in prebila pri nji štiri noči. — Dja*-ga pokojna je odšla od nas mnogo prezgodaj in nerada se je od nas poslovila, toda kruta usoda nam jo je iztrgala iz naše srede. Sedaj počiva v miru, zasluženem pokoju, kjer ni trpljenja. Pokojna zapušča Žalujočegš soproga M. Boricha, Mary Mgi<-kovlch, Annie, Katie, Julie it Steve, otroci, v Exportu pa br* ta in sestro. Ohranimo ji trajen spomin! J. Rehar, naročnica. Fašlzan j« iznajdba kapitalizma Povojna svetovna gospodarska kriza je rodila fašizem. Kapitalizem sam i* prišel v krizo in se koplje iz nje poslužujoč se sebotažnih in diktatorskih po-močkov, češ, da bo s tem svojim ruvanjem ustvaril v ostalem človeštvu, ki se boji in bori za svojo eksistenco ideološko narhijo, zakaj le v ideološki anarhiji utegne obvladati položaj in diktirati — svetu. Kapitalizem sabotira vse mednarodne probleme, o katerih se je razpravljalo na mednarodnih konferencah. Vse akcije za Svetovni mir, za razorožitev,^ za ureditev gospodarstva, za mednarodno sodelovanje je nesrečni kapitalizem onemogočil in že nekajkrat izigral svojega lastnega otroka Društvo narodov. Zaradi te zločinske politike napram državnim vladam, zlasti tudi proti poštenim zahtevam svetovnega proletarijata, je nastalo med narodi, ki žive v bedi neko nedoločeno stremljenje brez cilja, ki žeja le po krvi in po neznanih odrešenikih. Te neznane odrešenike danes povzdigujeta kapitalizem in cerkev v zavesti, da bo v hlapče-stvu vzgojeno človeštvo sledilo tudi "odrešeniku", ki bo vihtel nad njim bič, v senci katerega bosta mirno živela dalje kapitalizem in njega hierarhični podpornik. Neverjetno je skoraj, kako more kapitalizem tako korenito varati trpeče človeštvo. Neverjetno je dalje, da to človeštvo tudi po vseh razočaranjih nima poguma, da bi javno obsodilo prevaro, dasi ve, kako bridko se je zmotilo, ko je zaupalo fašističnim "voditeljem". Tak je navidez danes položaj. V resnici pa ni tak. Prepričani smo namreč, da bodo strahovi, ki jih je pcfklical fašistični kapitalizem, nepričakovano tudi pomedli s temi umetno ustvarjenimi voditelji, ker družba ne bo mogla prenesti ne te ne one diktature, ne Hitlerjeve, ne Rooseveltove, tudi ne Dollfusso-ve itd. Človeštvu je potrebno človeško dostojanstvo! Če je sedaj ta čut zamrl v njem, se bo zopet zbudil jak, močnejši kakor vse sile sveta.—D. P. Program olkaskoga Upen Foruma' Chicago. — Organizacija "O-pen Forum," ki prireja socialna predavanja in debate, je naznanila sledeči program za sezono 1988-34: V nedeljo 29. oktobra bo profesor Re^ford G. Tugwell, Čl Rooseveltóvegg "možganske trusta" in poinožni tajnik poljedelstva, predaval o "fundóme tu "new deala." ; - Dne 5. novembra bo predavanje prof. F. Cyrila Jamesa o konstruktivni kritiki Nire. Dne 12. novembra bo dr. Paul L. Dengler z Dunaja predaval o borbi Avstrije z hitlerizmom. Dne 19. novembra bo James Weldon Johnson, zamorski publicist, pesnik in pisatelj, predaval o rasnem problemu v dnnaš-nji dobi. Dne 26. novembra bo debata o vprašanju "Ali je Svetovni komunizem neizogiben?" Pozitivno stališče bo imel John Strf-chey iz Anglije, negativno pa George E. Sokolsky iz New Yorka. Doe 3. dec. bo Dorothy Thompson, žena pisatelja Sinclair jg Lew isa, predavala o hitle rizfau v Nemčiji. Na 10. dec. bo Anna Louise »tvom odkar M 2'm. pUvejfa orla ir , J^tlln. indu.tr «"•«ti «lutoj/C«*. bl,gu moino zviialf, v mnogih . J'h «d 50 do ioo „d" kJ Pa celo več. m In to profitarstvo je tul •ti faktor, ki resno ogra^ ni program 2a industrij« krevsnje. Ograža „a -bolj kakor pa stavke, pro) terim je Johnson prii-^i glasneje grmeti. Proti profitarjem nam| Nirm konzumaki odbor tirati "čuječnike" širom V načrtu ima organM konzumskih odborov po mestih in tudi na lleieli. loga teh odborov bo, da reševali pritožbe o profit» To bo prva instanca, druj narodni konzumski odbor. Koliko uspeha bodo im€ drugo vprašanje. S kar njem industrij in trgovi speh najbrže ne bo preveč jen. To pokazujejo tudi < na primer Nemčija, kjer dustrija kartelirana in kj močno zadružno gibanje, najboljši protiutež profits Ameriški konzumenti ni ganizirani in radi tega bod fitarji imeli še svobodnej Frank Horich ne bo deportiran Pittsburgh, Pa. — (FP) — Frank Borich, tajnik National Miners unije, je zmagal na sodišču v deportacijskem procesu, ki je bil naperjeli proti njemu Še pod prejšnjo administracijo in ne bo deportiran. Ker je sodišče odločilo v njegov prilog, mnogi smatrajo, da je s tem ustvarjen precedent, po katerem vlada ne bo več depor-tlrala radikaleev radi včlanjenja v levičarskih organizacijah, v unijah, ki so pod komunističnim vplivom, sli Mednarodni delavski obrambi. Odkar je Frances Perkinsova postala tajnica delavskega de» Strong predavala o predmetu: ke, ker bo vlada potom "Mojih dvanajst let v Sovjetski nikov zmanjšala konkurei uniji." Dne 7. jan. bo Norman Thomas predaval o predmetu "Socialistična ocenitev Nire." Dne 14. jan. bo dr. Alforys Goldschmidt, ubežni profesor iz Nemčije, predaval o nemškem fašizmu. Dne 28. jan. bo prof. Walter B. Pitkin predaval o novi ameriški civilni vojni. Na programu v februarju so štiri predavanja Ernesta Grue-ninga, novega urednika newyor-ške revije "The Nation," Johna T. Flynna, Stuarta Chaseja ip Sherwooda Eddyja o ekonomskih in socialnih problemih. Vse prireditve so ob nedeljah 'Pravilnik' brez pri do organizacije Izdelali so ga pohištveni niki v Ontariju, ki so unijam Toronto, Ont. — Pohl podjetniki v tej kanadsk vinci so se navdušili za deal" in sprejeli "prav ki se dokaj razlikuje od nikov v Združenih driavj Pravilnik je stoodstot penšaparski. Delavcem , veduje organiziranje na popoldne ob 3:15 in vstopnina ; ¿rti. Minimalna plačaj« za osebo je 35č, izvzemši kadar je debata, takrat računajo 50c. Open Forum zboruje v dvorani nebotičnika, 32 W. Madison st. Reliefni delavci se vrnili na delo Columbus, O. — Ohijska liga brezposelnih je po petdnevni stavki pozvala delavce, ki so bili uposleni pri raznih reliefnih delih, da se vrnejo na delo. Uradniki lige so izjavili, da so bile izvojevane glaVne iahteve, da U delavci v bodoče* iprejcma-jo plkčo v gotovini, 47 centov na uro in zadostno zdravniško oskrbo. V posebni izjavi, ki jo je liga ttdala pred stavko, je bilo rečeno, da so uradniki pomožne akcije skušali prisiliti delavce s policijskim terorizmom ns pokorščino. Svetovala jim je, naj odpravijo neznosne razmere, ki »ličijo peonaži, ako hočejo preprečiti revolto delavcev. Oljni treat prazni ia#a konzNmantom Na račiin "new deala" je zvišal cene za pol milijarde na leto. Profitarstvo ovira okrevalni program Washington. — Radi podražitve gisolina bodo ameriški konzumenti prispevali oljnemu tru-stu nad pod milijarde na leto. Vse to na račun "novega deala", kar pa pO zatrdilu predsednice Nlrinega konzumskega odbora mrs. Miiry Rumsey he drži vode. Ona je posvarila notranjega tajnika Ickesa, naj ne skuša stabilizirati sedanjih cen, ker so manifestno previsoke. Na podlagi vladne statistike je konzumski odbor preračunal, da so se radi zvišanja plač in skrajšanji delovnika v tej industriji zvišali letni produkcijski stroški okrdg $126,000,000, prej msnj ko več. ' Oljni trust pa Je zvišal cene veliko več, štirikrat več kakor znašajo višji stroški. Za vsak dolar, ki ga trust izplača, kolek-ta štiri dolarje zase od konzu-mentov, pravi mrs. Rumsey. Te cene bi oljni trust rad "zmrznil" ali stabiliziral in skuša za to akcijo pridobiti notranjega tajnika Ickesa, ki je tudi oljni "diktator." čena na 28 centov na uro jih* mestih in 22.5 centa šihsnestih. Ta plača je kot prevladuje v nekateri nejših pohištvenih centrih Pravilnik je direktna dica stavke pohištvenih cev v Stratfordu, Ont. stavki je prišlo do večjih rov in je proti stavkarjei stopilo vojaštvo. V stavk okrožju je še vedno 120 lamih vojakov in štirje Stavkarji se še niso vm delo. CfkaJka razstava podal i*nae do 12. novembra rhleago. —• Uprava rasatav« Stoletja napredka ie v torek na-minila, da !»o ra/»ta\a rakljo čena 12. novembra o imtnočl. Dnalej Je bil sklep, ds bn razstava končana 51. oktobra. Plače rudarjev se znižale tretjino Washington. — V dveh letih, od 1931 do je bil povprečni zaslužel riških rudarjev eno ti manjši ko pred dvema 1 pravi septemberska publ zveznega rudniškega biro PQvprečni zaslužek je v zadnjih dveh letih $22. pol meseca, pred dvema pa je bil $38.82. Ta plsča čuje vse poklice. Povpm lovnik je znašal 57.2 ur rinajst dni al! nekaj več uro v primeri s povprečn lovnlkom pred par leti. Rast zadružne organizi New York. - CkHg Distributors, Inc.. narodi družns orgsnizscija, ki čels poslovsti zadnjo «l po pošti, se lepo razvijs. odjemalce zalaga z. rszn« trebščinami najboljše vr po zmernih cenah. U" narina za posamezni!» dva dolsrjs, za organizsc deset. Zdaj je pričeta> Ijati tudi zadružne ozin* zumske klube po deželi- Novi illlaoWii proti rsdlkalrrw r — n. Springfield. T ___«n m. - ** TT "«¿i ljudmi "«vi ifknn P^ ,lj .¡ proti M Delavske dewwtraeijr v Milwaukee je. ke Jo daope« tja —*hl poelm* Rami Luther, kl za*iope*HÏtkri77 arkaj demount me lov aretirala, toda eortaKetlčnl meet nI pravdnfc jih nI maral («Mil. '« rešim. Policija vražnikom" tantnim ni^to*- nim radikaler*, j« po aretaciji E. nentnega konn.n.sU rj stu. Sponzorji tegs J vijo. da jc njegov na«*» 1 raketirstvo. večkrat aretiran ^ dikalnih aktivm-^r pred aodišče «s puštva. Vesti iz Jugoslavije (Iiviraa p«r*au Ig Jogoalavlj«.* .MRVSKE SOLE BREZ ^l&IH KNJIG! Maribor, 20. IX. 38. «mdi s slovenskimi uč- f^ ri nas, je več ko IKJit pomislimo, da so blago, ki*e i" drugič: sred-L& «e najbolje vzga-^ v to ali eno smer po-fUhko vemo, da so učne orodje v dveh rokah. U-jjre morajo biti od pro-J. ministrstva potrjene, Cijivo, da založbe z nji So zaslužijo, pa naj bo dr r^ložba ali privatna. Ta-f, knjigotrške strani doga-Le stvari: nekdo knjigo 'i in oblast jo dovoli. Nato leto pa že kak rodoljub L vzgojne pomanjkljivosti ¡L doseže prepoved knji-¡¡¿rjo ta "kritik" "popra-^t mu jo odobri in — {¡jt gre lepo dalje. ¡L čase pa se dogajajo še |stvari. Ni dvoma, da so l ki jim je do tega, da bi Lii slovenski jezik, in še razumljivo pri nas je, da so I temi zelo pogosto tudi sloji inteligentni rodoljubi, ki Levsko pripravljeni pokojnemu ter samemu sebi «ti roko na vrat. Iz rodo-* navdušenosti. V naše sre-F šole .se namreč na gosto u-m srbske učne knjige in sipo preprosti metodi: gloven-im knjiga postane kar na | nezadostna, nepravilna, pa »povedo, nato pa pošljejo b pk srbsko učno knjigo te-(rineta, in s tako nam ven-pyjo knjigo se potem muči [ siladina. Tako se pogosto iji, da se naši dijaki učijo ukine g srbskim učbeni-^Kakšni so uspehi, si lahke |p, ¿e vemo, da dijak ne jezika, v katerem je učna ji napisana. p» pa si' je zgodilo spet nekega: oblast je prepovedali treh učnih knjih slovenš-1 (čitank) za višje razrede M. ki jih je spisal prof. hsauer in ki se jih je naše Ivo posluževalo več let. Talk dijaštvo višjih razredom 1 u zdaj prav za prav no-[idobrene učne knjige za [uterin jezik. Tako daleč giili v svoji narodni drža- ■daljnjem priobčujemo čla-»kega starokrajskega profil, ki tega članka doma ni Rjaviti. Natisnemo naj ga k ostane vsaj ohranjen 1 K k glasi: J «e še polegel vihar, ki je lli letošnjem občnem zbolin«kih profesorjev proti genski čitanki, le je prl-«di slovenskih učnih knjig ^' jih šolah novo razbur-l Z novim šolskim letom je * prosvetno ministrstvo pklo nadaljnjo rabi treh perjevih slovenskih či-v^je gimnazijske I Četrto na vrtina raz- pa večina šol men- L™u ni uvedU, daai ni FPWídana (najbrž zato F> izšla v banovinski Mfce m tistih, ki si upajo trditi, da čez 40 let ne bo nobenega Slovenca več, da bi njim bilo ljubše, če bi jih ¿e čez pet let ali pa celo ju tri ne bilo. Zal se zdi, da se ne kateri akovensšti profesorji teh gospodov danes hudo bojijo in se ne upajo več misliti in delati s svojimi možgani. Zakaj se vse to dela? Neki gospod profesor, ki smo ga v prašali, zakaj so bile Grafenauerje-ve čitanke prepovedane, je mirno odgovoril, da zato,-ker ne ustrezajo novemu začasnemu učnemu načrtu. Poiskali smo si učni na črt in smo videli, da je že tri leta v veljavi. Poiskali smo si tudi inkriminirane čitanke in smo videli, da so bile nekatere izmed njih v rabi že več ko deset let, da so torej že preizkušene, da imajo prve tri vsaka vsaj po dve aprobaciji (bivše pokrajinske u-prave za Slovenijo in jugosl. prosvetnega ministrstva in 1920). četrta pa je komaj leta 1930 izšla in ima ministrsko aprobacijo iz leta 1929. Vse štiri knjige so so se poslednja tri leta uporabljale pri novem učnem načrtu, in učitelji in učenci so, kar se slovenskega dela programa tiče, z njimi dobro /fchajali. Za srbsko-hrvaški del Ačnega-prognuna pa so se, kakor smo zvedeli, uporabljale rasne srbske in hrvaške učne knjige. Tako je bila koza cela in volk sit. Pa je nesrečnim alovenskim knjigam potekla štiriletna aprobacijskadoba in knjige so morale po nekem neumlji-vem odloku (v dnevnih novinah je bilo tudi o tem ie govora) v novo aprobacijo. Sedaj smo pa zelo radovedni, kdo je bil listi slovenski Herostrat, ki je dobil knjige vnovič v oceno in jim dal tako spričevalo, da jih je ministrstvo prepovedalo. Tudi mi imo si z učnim načrtom v roki ogledali imenovane knjige, pa imo dognali, da se glede sloven-ikega dela snovi, ki je pri slovenščini gotovo najbolj odličen, popolnoma strinjajo s programom. Imeli smo celo vtis, da je učni program močno narejen po teh knjigah. Zato se nam zdi naravnost neverjetno, da sedaj ne ustrezajo več učnemu načrtu. Ali učnemu načrtu mar bolje u-strezajo tiste dolge vrste dragih slovenskih in srbsko-hrvaških knjig, ki so jih nekatere šole predpisale namesto Grafenauer-jevih čitank7 Ne ena izmed njih nima in nikdar ni imela aprobacijo učne oblasti! Zato gg. profesorji nimajo prav nobene pravice, da bi jih od učencev zahtevali. Opozarjamo na to tudi učno oblast. Is tega torej vidimo, da izgovor, da knjige ne ustrezajo učnemu načrtu, za slovenski del snovi nikakor ne drži; zato bi mirno lahko ostali pomožni učbeniki, kakor so biU doslej. Pravi vzrok moramo torej iskati drugje. Kaže, da v osebnostih, morda v nevoščljivosti, morda celo v dobičkarstvu. Kdo ve? Jasnejši je odgovor na tretje vprašanje. Le-ta logično sledi iz miselnosti tistih ljudi, ki sloven je moral kljub svoji visoki starosti še ubijati z delom in prenašanjem prtljage. Nosaško službo je izvrševal 44 let in vse Celje je tega starčka poznalo. nekaj so storile občinsko volitve: prve dni meseca oktobra bi se morale vršiti volitve v Delavsko zbornico. Zdaj pa je minister za socialno politiko odredil, da se volitve v Delavsko zbornico preložijo za 14 dni in da se bodo vršile 21. in 22. oktobra. Ce bo ta ukaz minlslrov obveljal, še ni znano, znano pa je, da so to dosegli zastopniki narodnih socialistov, ki so že poprej skušali sploh onemogočiti volitve, ker pač vedo, da z volitvami ne bodo dobili Delavske zbornice v svoje roke, in se zaradi tega pač navdušujejo za komisarja, ki bi ga vlada gotovo imenovala iz njihovih državotvornih vrst. Njih centralna pisarna v Beogradu je že pred razpisom volitev razposlala svojim ubogim organizacijam po državi okrožnico, v kateri pravijo, da jim je uspelo onemogočiti volitve. Izkazalo pa se je, da jim to ni uspelo. Zdaj pa jim je uspelo vsaj toliko, da so volitve za 14 dni preložene. (Minister sicer pravi, da jih je preložil zaradi občinskih volitev, ki se vršijo 15. oktobra.) Da je bilo narodnim delavskim organizacijam toliko do tega, že to je znamenje, da so prepričani o svojem porazu pri volitvah, ker je gotovo, da bodo zmagale socialistične strokovne organizacije. ._ IZPRIMORJA mtm ftki jest k, kakor pravi Ivan Can- ««» v hanovinski za- kar kar meiejo itt mejo |n še fcjo pa se še nadaljnje n€ kdo b| vfč zanj dal. «lovenskih *n lakih prgvlgt j odgovor logično sledi tudi ii miselnosti tistih nespa-metnih računarjev, ki vidijo v Slovencih ubogo število milijon, ne vidijo pa v svoji računarski omejenosti tistega velikanskega kulturnega in etičnega bogastva, ki naj bi bilo slovenska dota močni jugoslovanski politični skupini. Vnem te« gre le za lo: vrzi mri slovenski jezik Iz šole. Jujprej U srednje, potem Iz o-snovne, da čimprej izginejo Sle venci! Prepovedovanje sloveu-»kih učnih knjig, ki ima po našo« mnenju svoj tevor v Ljuk ljaoi. ne v Belgradu. to namero jasno dokazuje." Smrtna nesreča na postsji v Celju Dne 20. sept. je potniški vlak iz Ljubljane na celjskem kolo dvoru do smrti povozil 79 letne-gs nosača Martina Jernajška U l ^nskih šolskih [r° *k!epamo iz tega, ker ' **namu zahtevanih šol-L°J1« *» Wsko leto 1938— n javno razglašen v avli ¡»lanske srednje šole * v,*ki ^venski šolski P *»ian dostavek, da ae r*l*iojno, ée bo dobila po-^ aprobacije. Naj pribi-E» * eno dejstvo, ki EJ**. da «e niti aloven-PJ°rJ» «ami (P.č „e vsi) ■"«oje «vete dolžno-J^fce mladine in do J* *nih » »r,dnjih šolah ce -nih in pravno KršW uv<- W Vprašamo se išfttu tva stvari!, za- ^ !»ra*anj* nmo dobili Lise pri Celju. Nesel je baš ne "dgovor že na ome- ko prtljago čez tire. ko Je ne-ztoru sloven- »»dom« pripeljal vlak, ki se g» Ct*^' 2e tam so se Jernejšek ni nadejal. i*k>m» ^'^P^dj.. ¡ < kazali v ču- tiva ga je vrgla ob tla. mu od g" Ampak tisti še niso rezala glavo in obe noge In de* ■M" Pa« |t orodje no roko. Nesrečo je zakrivilo "»»liti. da bi vse gào naključje in nekolilu» ne-okretnoet sUregs nosača, ki '"i Irugih ljudi kot od Slovenci fantje pred fašističnim Hodlšcem Rim, 28. sept. — Fašistično zjemno sodišče je po več tajnih procesih včeraj javno sodilo tri mladeniče iz slovenskega dela Istre, ki jih je zloglasna OVRA obtožila protizakonitega delovanja v škodo režima. Agenti tajne fašistične policije so že pred kakimi tremi meseci aretirali o-krog 15 slovenskih fantov, ki so jih obtožili, da so skušali osnovati tajne protifašistične organizacije, v katerih naj bi se zbirala jugoslovanska mladina z goriškega podeželja ter iz Istre. Preiskavo proti aretiranim o-sumljencem je takoj prevzelo izjemno fašiatično sodišče, ki je postopanje pospešilo in ga te dni dokončalo. Večino osumljencev so morali izpustiti iz zaporov, ker jim niti na videz niso mogh dokazati nikake krivde, tri fante pa so postavili pred sodnike. Delovanja proti državi so bili na včerajšnjem procesu obtoženi Božo Kolarič iz Milj pri Trstu, Klement Burger iz Gabrovice pri Dekanih in Martin Motanja is Ricntanj pri Trstu. Pri zaslišanju je le Kdlarič, kakor poročajo listi, deloma priznal navedbe obtožnice, dočim sta Burger in Motanja odločno zanikala sleherno krivdo. Državni pravdnik je predlagal za glavnega obtoženca 12, za drugega 8, ca tretjega pa 6 let ječe. Obsojeni so bili Kolarič na 7 let, Burger na 5, Motanja pa na 3 leta ječe. Pro-ces je vodil milični general Le Mere. 'A . Prehudičiti hudiča, prebiričiti biriča. lest i v govno spred in zad to pri nas je demokrat. — Kam zapelje pisarčka faši-stovski patos: "Jugoslavija obstoja- To je dejstvo, katerega more izbrisati zopet le dejstvo— nam ^vraino dejstvo. To dej-stvo je že v marsičem postalo kri in meso. Blagoslovljeno je že s potoki krvi in življenj. Zgrajeno je na truplih številnih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta temelj ni nič manj jeklen in graniten, kakor oni našega zdravja in življenjske sile." (Pohod.1 9. sept. 1933.) — Komur munjka ganglovsko patetičnih besed, naj si zapomni naslednje primere: "Jugoslovani smo, ker hočemo Jugoslovani postati! In zakaj hočemo Jugoslovani postati? . .. ker smo mladi, zdravi, kleni, ker čutimo silno moč, silno življenja, ki nam to hotenje razvnema . . . priliva o-gnja . . . plamti čedalje silneje in Čedalje lepše ... premagati o-zke meje ... se razliti kakor deroča reka . . . naše mlade, neoskrunjene, življenske sile, naše poštenje, naša uvidevnost . . . priliva novega olja . . . vero vase . . . naša silna volja . . . neupogljivo hotenje . . . zdravi, ne-korumpirani, nedegenerirani, ne-strankarski mladci . . . prvi izvor našega hotenja . . . granitni temelj nuše bodočnosti , . . iz tega vrelca črpamo moči . . . trajne in trdne spomenike ... u-stvarjalna moč iz samega hotenja . . . obilica našega zdruvja in poštenja ... ker smo ne samo hotela in stremeča ter čuteča bitja, temveč tudi misleča bitja ... postalo kri in meso ... naši jekleni odgovori, granitni temelji . . ." Tele zanesno besede lahko uporabiš za kakršenkoli članek, pa naj bo za ali proti. Je pa to priporočljivo le za poklicno govornike, mi pa smo jih prepisali iz tiskauega Članka. Papirju niso take besede nikoli v čast. — Juristom je dal neki ljubljanski list takle nssvet: "Oglej mo so po nafifh sosedih!. V Italiji velja le brutalna sila; v Nem čijl ravno tako. Tam so si nemški j u r I s t i usvojili sledečo smernico za svoje delovanje: Sodnik bodi pravičen, toda njegova objektivnost imej meje tam, kjer gre za vprašanje naroda; življenjske interese naroda mora sodnik brezobzirno staviti nad formalno pravo. Tako torej drugod. A pri nas? Dregnimo malo naše božje volke (t. j. sodnike, op. ur.) na merodajnih me-stih, naj se zganejo. Potem ps — ajd na rasčiščevalne pohode!" (Vzdevek "božji volek" za juri-sta je iznašel jurist in komponist g. Anton Lajovic.) — "Leta 1919 sem ns nekem shodu govoril, kaj so po osvobo-jenju naše naloge in pravice. Po enournem govoru, ki Je poslušalcem ugajal, se je pa oglasila neka stara žanics in vzkliknila: "Samo če bi bil cuker!" Na pragu svobode je torej ta ženica mislila samo na sladkor in na nič drugega. (It govora ministra $, PucIJa na Murskem polju, 3. aep* _* -mitammamm 1 ras tembra t. 1.) Zenica je poznala socialni problem. — Poročila Iz Pariza pravijo. <1a so i>o razbila francoska soda-lhitičnu stranka, ker se večina stranke ne strinja i dvlom stran kiuega parlamentarnega zastopstva. Da uredijo spor, je stran ka sklicala kongres za 5. novembra, na katerem hoče večina nastopiti proti soc. parlamentarcem. Zmerni socialist Hauck nasprotuje temu, čpŠ, "v stranki naj vlada svoboda mišljenjaM. Temu "socialistu" bi potemta kem zadostovala ena sama stranka za ves svet in za vse razrede Vodstvo stranke odločno zahteva razčiščen je, — Hitler in Dollfuss so gleda ta kakor dvoje škilavih oči. (Pri mera je Shakespearejeva, kolikor gre namreč za šklluve oči.) I.o kadar potfledata Mussollnija je njun pogled enako prijazen. Neki nemški list je pred nekaj tedni zapisal, da je italijanski minister maršal Balbo židovske ga rodu, pa je Hitler tu )l*t ta koj prepovedal za nekaj časa. Zadnjič pa je dunajska "Arbei-ter^Zeitung" kritizirala ministra Balba, pa jo je Dollfuss takoj obsodil na 200 šilingov globe. Besede In dejstva: Pruski tiskovni urad je ob nUrnberškem kongresu Hitlerjeve stranke za pisal: "Clm bolj se bomo podre dill svojemu "FUhrerju," teh bolje bomo služili narodu, kajti Hitler je orodje božje previdnosti za blaginjo nemškega naroda." In takoj nato: "Naš vodja je to sam izjavil s svojo znano « sobno Hkromnoatjo. Tretja dr žava ne sme priti s pompom in razkošjem, temveč mora brez hrupa stopiti v našu Arca in tako (»ostati dediščina bodočih poko Ijenj." Torej brez |>ompa In raz-košja! Toda že ta kongres je bil sum |K>mp iti razkošje. Po podat kih iz Berlina je zapravila nem ška vlada za ta kongres 22 milijonov mark. Glavne atrakcije kongresa: parade, mimohodi, vo. jaške godbe, zastavo, zastave , — "Lokal Anzeiger" piše ob isti priliki: "Stranka je postala narod in država. To je zmaga, ne, še več, to je čudež." To Je bujna domišljija, ki ne cvete »a mo v Nemčiji. In še to: čudež pravijo ljudje samo takrat, kadar ne verjamejo. — V letošnji 168. številki na šega dnevnika smo priobčili govor pisatelja TollerJa na dubrdv-niškem kongresu Pen-klubov Govornik je navedal tudi tole dejstvo: Tajnik sedanjega nemškega Pen-kluba Je neki gospod von Leer. V svoji knjigi "Ju den sehen dich sn" je opisal Žide kot hudiče v človeški podobi. Pod slike učenjaka Einsteina j» zapisa) "še neobešan", pod sliko delavske voditeljice Rote Lu-xemburgove Je zapisal "že ubita", pod sliko hannoverskega vseučlliškega profesorja, publicista Theodorja Usslnga pa J« zapisal "še ni ubit". — Nova Izdaja te knjige bo morala napis pod I^ensingovo sliko «premoniti v "že ustreljen": dne 30. avgusta zvečer gs je neki hitlerjevskl a-tentator ustrelil v Marijansklh Lažnih na Češkem, kjer Je Živel I^esslng že več mesecev kot politični begunec. Cikaš*a razstava: Znani jt dr. Hugo Krkener. ki radi zr a«o v oktobru. Na levi Krvava stavka bomhaialh Maveav v Kaliforniji Štirje ubiti v bitki med stav-karji in stavkokazi Freano, Cal, — (FP) — Stav-ka obiralcev bombaža je še ta-htevala štiri žrtve, ki so padle v bitki med stavkarji in stavkokazi. več drugih pa je bilo ranjenih. Izgleda, da bo ta atav-ka I u vala še večja nasilja kot ji je štrajk poljedelskih delav-cev, katerega so delodajalci potlačili s pomočjo policije In po-bojnlkov pred nekaj tedni. Obiralci bombaža so zastavkali z namenom, da izvojujejo višje mezde. Sedaj so v teku ekvikcije atav-karjev v okrajih Fresno, Klng, Tulare in Madera. Pri teh sodelujejo tudi stavkokazi. kajti delodajalci so zavzeli stališče, da bi se stavkarji radi vrnili na delo, a Jim tega ne dovolijo radikalni agitatorji. Storjen je bil poskus za mirno poravnavo konflikta, toda asociacija delodajaloev Je na svoji konferenci sklenila, da je potrebna drastična akcija v svrho protekcije stavkokazov pred plketl In agitatorji. Drastična akcija pomeni policijske količke, bombe za solzenje In umore. Stavka se še vedno širi in v dveh okrajih vse delo na bombažnih plantažah počiva. Radarji v Mlaal zahtevajo priznanj« Znamenja kašojo, da bo igbrtih. nlla nova stavk« Sullivan, Ind. - (KP) — Splošna stavka na premogokop-nem polju te države j« gotova stvar, ako se bodo baroni še nadalje upirali priznanju unije. Več tisoč rudarjev v okraju Sullivan je še sastavkalo z namenom, da Izsilijo unlonizacljo vsega premogovnega dlatrlkta. Uradniki United Mino Work, ers of America so apellrgll na člane, naj se vrnejo na delo, toda rudarji so apel ignorirali. Največje preglavice povsroča takozvani zadružnlškl načrt, na Čigar podlagi rudarji ne prejemajo redne mezde, temveč dobe le delež profit«. Rudarji «ahte-vajo, da jim morajo operatorji plačevati unljsko mezdo. Detroltak« unije protestirajo Detroit, Mich. - Tukajšnje delavske unije »o poslale oster protest mestnemu svetu, ker Je naročil več avtomobilov pri Ford Motor Co. Mestni svet Je naklonil Fordovi kompanlji polovico naročil vglic protestom In resoluciji, ki jo Je sam sprejel nekaj dni prej In v kateri je rečeno, da bo mesto naročovalo razne potrebščine le pri tistih firmah, ki so podpisal« Rboae-voltov uposlitveni dogovor In prejele znak plavega orla. 'General** amerttklh faiMov aretiran Phfladelphia, Pa. — Art. B, Hmlth, "general" fašistične organizacije Khakl Hhlrts, ki Je zadnji teden Izginil, ko so prijeli f7 njegovih pristašev ob nameravanem "pohodu v VVsshington", Je bil aretiran 16. t. m. Hmlth Je bil hud in je rekel, da bo njegov advokat kmalu povedal nekaj, "kar pretrese vao Ameriko", kljub (emu Jo dovolil, da ga Je policija fotografirala in mu odtisnila prste. Hmlth Je obtožen, da Je |>obaaal $2000 svoje "fašl. Mirno armade" KentraktorJI dali ultimat unija« Waah(ngton. — Radi atavk» gradbenih dolavcov vsled Juria-dikcijskih sporov so kontraktor-JI dali unijam ultimat, naj ae pobotajo med seboj in prične g d*iom"fca novem vladnem poslopju, ali pa bodo SH prod Nlrlno administracij') g zahteve, aaj odpravi take atavke. Prizes I. da Je poaeverll 91*2.000 fhleego. — Howard W Duncan. ijlvšl blagajnik Northern Indiana Publie Hervlee fo., Je U dni prignal pred sodiščem v Crown Pointu, Ind., da Je vedi IIOIOOO družbi nega narja. ki ga Je nNiMM vil prt konjakih dirkah. L SMEH V DŽUNGLI AVTOBlOCaAFUA AMUUlKEOA PRISELJENCA Poslovenil SUnko Leben Ko je bilo to storjeno, se je n» prstih stoje večkrat pietegnil. aa odhrkal, si podrgml brado in uravnal turban, ki mu je visel nalahno postrani. Popolnoma pozabtvši, da ga gledam z očmi, široko razprtimi od napetega zanimanja, je takoj nato padel na kolena, da ao tla zamolklo odjeknila. Potem je iztegnil roke proti stropu in se začel priklanjati proti vzhodu, dotikajoč se preproge s čelom, vmes pa je brbljal Alahu jutrnjo molitev. Sprva si nisem bil na jasnem, kaj naj si mislim o muslimanovem početju. Potem se mi je počasi začelo avitati, kaj vse to pomeni, in ves prizor se mi je zazdel neskončno smešen in zabaven. Zaapan sem bil in premrl od mraza, pa sem si moral potegniti odejo čez glavo, da bi molilec ne slišal, kako se krohočem.. IV Pozno popoldne na zadnji dan v letu 1913. so me s približno sto drugimi priseljenci, ki ao prispeli na "Niagari", pregledali in preiakali, ali sem sposoben za vatop v Združene države. Preiskovalec je sedel birokratsko — skoro kakor uradniki v stari domovini —za velikim pultom, ki je stal na vlaokem odru. Na steni nad njim je visela slika Georgea Washingtona. Pod sliko je bila ameriška zastava. Ta uradnik je govoril osupljivo mešanico raznih slovanskih jezikov. Imel je mračen glas in strog, mrk obraz. Nekatera vprašanja, ki mi jih je zastavil, sem razumel le s težavo. Pri majhni mizi, nakuplčenl s papirji, nedaleč od preiskovalčevega pulta, je stal plaar, ki je klical naša imena, ki so bila, kakor je bilo videti, napisana na dolgih polah papirja pred njim. Ko je že proti mraku prišla vrsta name, ml je preiskovalec zastavil običajna vprašanja. Kdaj in kje sem rojen? Moja narodnost? Ve-ra? Ali sem zakonski sin? Kako je Ime mojim staršem? AH sem slaboumen? AH aem prostitutka? (Mislim, da so moške in ženske izpraševali po istem vzorcu.) AH sem bivši kaznjenec? Zločinec? Po kaj aem prišel v Združene države? Nadaljnje vprašanje je bilo, kako je z mojimi financami, ln pokazal sem predpisanih pet in d vaj Bet dolarjev. Kaj nameravam začeti v Združenih drŽavah? Odgovoril sem, da upam dottti' delo. Kakšno delo? Tega nisem vedel tako\natanko. Kakršnokoli delo pač. 1 "In kdo," je nerazločno zamomljal nadzornik, "je ta oseba, Štefan — Štefan Radin — ki vaa tukaj čaka?" Odgovoril aem, da je Štefan Radin brat nekega mojega, sedaj že umrlega prijatelja. Potem je nadzornik zamahnil, naj mu izginem izpred oči, in pisar mi je namignil, naj stopim v ozadje ln sedem na eno izmed klopi tam blizu. Čakal aem še eno uro. Stemnilo se je in v sobi so prižgali luči. Ko je bila izprašana še dolga vrsta drugih priseljencev, so naposled poklicali v preisko-valnico Štefana Radina in ga proaill po angleško, naj izpriča svoje sorodstvo z menoj. Odgovoril je seveda, da sploh ni v sorodstvu z menoj. Nato je nadzornik pošteno padel po meni in me nahrulil v strahotni žlobudri slovanskih jezikov. Kaj pa mislim, da se mu lažem? Izgovoril je še mnogo drugih stvari, ki jih nisem razumel. Doumel pa sem njegovo grožnjo, da me bo poslal nazaj v domovino. Jasno je, da v Ameriki ni prostora za lažnivce: Amerika aprejema z veseljem na avojih obalah samo dostojne, poštene in resnicoljubne ljudi. Glasno mi je utripalo arce. Naposled se mi je hkratu a Štefanom Radi-nom posvetilo, da se mož bržkone razburja zaradi nekega nesporazuma. In res ae je že nekaj trenutkov zatem izkazalo, da ae je pisar zmotil, ko je na mojo listino zapisal, da aem izjavil, da je Štefan Radin moj atric. Kako je prišlo do te pomote ne vem; morda je pisar zamenjal moj obrazec z obrazcem koga drugega. Ko je alednjič spoznal z meto, se je preiskovalec namrdnil ter nedoločno zamahnil r roko, kar je pomenilo, da aem sposoben za vatop v Združene država. Stefan Radin je pobral moj kovčeg In v zmedi, ki je vladala, aem ae komaj domislil, da se moram še posloviti od Petra Molka, ki je bil namenjen v Pennsylvanijo. Sibila ao ae mi kolena, da sem komaj prišel iz sobe, potem nizdol po stopnicah in v prevozni parnik. Nahrulil me je bil uradnik Združenih držav in me ožigosal za lažnika kar drugi dan mojega bivanja vrUeželi, pred polno sobo ljudi, med katerimi je bil tudi Stefan Radin, ki sem ai ga bil dorfej komaj bežno ogledal. Toda alabost v kolenih je kmalu minila. Zasmejal sem* ne, morda nekoliko prisiljeno in nervozno, ko jd mali prevozni parnik zavozil z Ellis Islands čez razburkane, z belo peno kronane vode zalive proti Battery ju. Začudeno me je pogledal Stefan ftadin. 'Potem ae je nasmehnil. Bil sem v Novem Yorku — v Ameriki. * DRUGI DEL Zelenci Imena nekaterih oseb, krajev in časopisov so v sledečih poglavjih spremenjena. Zgodbe nekaterih mož in žena, ki sem jih spoznal v Ameriki, omenjam z večjimi po-drobnoatmi, kakor je običaj v avtobiografskih knjigah. Razlog, da na tuje osebe polagam toliko važnosti pri pripovedovanju svojega življenja, je ta, da so te osebe dokončni del, in sicer eden najvažnejših delov mojega doživetja Amerike. Ob različnih časih so me te osebe globoko zanimale in so posredno ali neposred-nojKjjartfcle meni, oziroma mojim nazorom o ¿rfneriki. Po njih in njihovih zgodbah, za ka-/tere aem v večini primerov izvedel brez vsake namere, da bi jih napisal, sem doživel — res sicer nekoliko na tuji koži, toda zato ne manj prodorno — neka razdobja ameriškega življenja. Moje življenje v Ameriki je bilo v znatni meri prigoda v razumevanju, in ti ljudja — priseljenci in rojeni Američani — pa njihove zgodbe so bili življenjski činitelj v tej prigodi. ČETRTO POGLAVJE Stefan Radin I • v » Ko sem prišel v Združene države, Stefan Radin ni bil star še dvajset let. V Ameriki je bil tedaj tri leta in pol. Bil je malo podoben bratu Janku; bolj majhen, zastaven, s širokimi pleči ln tenkimi miši-čaetlmi in žilavimi nogami, na katerih se je preakakoval izredno gibko in okretno. Obraz je imel temnopolt, živahen, mikaven. Njegovi nekoliko rjavi očesci sta se iskrili od bistre živahnosti. Njegovo ponašanje je bilo nekam vročično, polno samozavesti in dramatiziranja laatnega življenja, zabavno. (Dalje prihodnjič.) /. T?.: UMOR Nekoč sem slišal naslednjo povest: (Pripovedovalec je bil še mlad človek tiste posebne vrste današnjih zagrenjencev. Njegovi prerano s sivino pomešani lasje so se čudno odbijali od živih, mladoatnih oči. Govoril je utrujeno, s poltihim glasom, kakor bi pripovedoval bolj samemu sebi nego nam. Hilo je očl-to, da Je ta dogodek v njem zakoreninjen tako globoko, da mu Je postal ena tistih osrednjih, najintimnejših in po navadi najgrenkejših misli, ki človeka nevrotično straAijo in rujejo v njegovi duši ko jetika.). "Hilo je za časa revolucije. Majhno rusko pokrajinsko mesto Je bilo v polnem plamenu prevrata. Bell ao se umikali na vseh krajih, stara družba je razpadala. Jaz nem bil takrat še docela mlad dečko, zakasnel še Igrale svojo moč. Bil je divji in blazen čaa. Potem Je nekega dne počilo. Takrat Je solnce sijalo tako le-' po, kakor da bi hotela narava spet pokazati svojo vekovno brezbrižnost do vrtanja v človeških mravljiščih.»Čakali smo t vojašnici v polni pripravljenosti. Naše razpoloienje je bilo klavrno; čutili smo, da se nam izmikajo tla pod nogami. Sarže so vedele, da Izgubljajo tisto, kar jim daje njihov položaj; vse to orožje, te uniforme, ta erar, ta armada, s vsega ja odpadel običajni vides Želeane trdnosti. V naa ae Je budil nagonski, volčji strah, ki ja tiščal nenehno v Želodcih. Prišlo je povelje. V diru amo se zagnali na ulico. Bila Je čudno mrtva, okna ao bila teano zapahnjena, aH sa temi zidovi je bilo čutiti groaničavo, prvotno grozno, elementarno, vseh vsakdanjih prevlek prosto živ-Ijenje. Oddaleč je prihajalo dobrovoljec, ki je v nekem car-: pod mol k lo hrumenje; tu pa tam skem kadetskem zavodu malo Je pal rezek strel, nekje je za-pred revolucij» dosegel čaatnl- j pela tromba in vieok. strahoten škl čin. — Rdet i no se bližali s glas je kričal, kakor bi neko po-' vaeh plati; nekje daleč so se bile šaatno bitje blainelo nad stre-bitke In grom topov se je slišno haml: "JooooJ, jooooj?" bližal. V samem mentu je vla- Nas je vae il izgubil slednjo rkOaodnost. Vse moje doživljanje & je skrčilo na en sam občutek pradavne, živalske, zlobne jeze, ki je )ila v bistvu samo negativen izbruh skrajne zone iztirjenega bitja. Strojnica se mi je umirila pod rokami. Trg se je izčistil. Be-žečo množico so popile daljne ulice. Ohabla trupla ustreljen-cev so se črno odražala od belih, osončenih tal. Krik je trajal nevzdržno naprej, kakor bi bil nekdo strahotno stokal v višavah. ženska je še zmerom prihaja la k oknu in se sklanjala na cesto. Gledal aem jo z rastočo nervozno besnostjo. Nato je prišel drugi val množic. Odondod so padali proti-streli. Nekdo tik mene je oglu šujoče zakrižal in je obležal preklinjajoč. Drugi, tretji. Čudno povelje zbeganega častnika "Čakaj! Ne streljaj še!" je še povečalo napetost. Vse delj sem motril ko očaran žensko na oknu. "Kakšna Židi nja bržkone," sem sikal pri sebi, "spet moli glavo na cesto!" Kakor nehote sem naperil na njo morilno cev. Z zlobno naslado sem se igral z možnostjo, da bi jo lahko z enim samim gi bom spravil s sveta. Napeto sem meril. Spet je pogledala na piano. — Se enkrat mi pomoli nos, zveda vost," sem se penil. "Ustrelim te, prokleto, ustrelim te! Samo še enkrat se prikaži —! Boš? ne boš?" Ženska je umaknila glavo Jaz sem Igral z njenim življe njem blazno hazardno igro "Ako se še enkrat prikaže — pritisnem." Onkraj mene so ležali možje a puškami na licih. Svetle oči ubijalski izrazi, poltlhe kletvi ce. Onkraj so valovali ljudje Krik. Požar! Dilti. Polom. Spet ženska! Nisem ustrelil Umaknila se je V temo. Potlej se je zopet sunkoma pojavi la. Bogve kdo je pritisnil na vzvod. Moja zavestna volja je bila odsotna. Prav takrat padlo: "Ogenj!" In hkrati prvo salvo ml je jeknila strojni ca pod rokami. 2enaka je omah nila ln je negibno obvisela spuščenimi rokami na cesto. Sa mo še njeni lasje so komaj opazno vihrali." •"Vidite?' je končal pripove dovalec In trpka črta okrog nje govih listen se je poglobila, "šti ri leta amo morili po vseh fron tah in v revolucijah — ampak tega umora, ki aem ga bil na vaezadnje zaveatno, osebno kriv prav tako malo, kakor tistih dvajset milijonov, ki so pobi drugih dvajset milijonov svojih bratov, in tega edinega dejanj ne morem pozabiti. In ob tem spomina, ki mi ga veat z mera. znova skeleče obuja, prihajam polagoma do spoznanja, da smo bili vendar za vse tisto krivLtu di mi, kot poedinci, vsak zase in da bi bilo lahko vae to morda drugače, ako bi le mi vsi to rea-no hoteli. In tako, menim, naše sedanje trpljenje vendar zaalužena kazen, kajti Človeku je vae povrnjeno, dobro in zlo Gornja slika predstavlja Lucky Strike cigarete, katere ee sedaj zelo oglaša v razložbenih oknih v prodajalnah, kjer se prodajajo vse skozi Združenih državah. Ena glasnih zanimivosti te slike jo uporaba bar-vanih jadernic, racloibe okrog malega čolna z oranino-rudečo jadernico z vsem kontrastom krasnega plavega morja, po katerem drsti čoln. V evropskih državah so zelo v modi in popularne raznobarvne jadernico ie večje število let, še posebno pri vozarjih po sredozemskem in na Britskem. Uporaba takih jadernic na izjavo odgovornih avtoritet, se je šele zadnje čase pojavila na manjših čolnih v ti deželi. V Evropi raznobarvne jadernice so bile v navadi in sedaj se pa skoro vsepovsod v ti de ieli pokazujejo na čolnih in manjših parnikih v vseh različnih barvah. "Od začetka do konca" v izdeloval nem procesu, je dans najvc nost na vaše Lucky Strike. N samo iz sredine tobakove liri bi—nikakor pa ne vrhnjih stov rastline aH spodnjih d« bakovih listov. In potem, ii Lucky Strike so prepečeni ši okus in v varstvo grla. vseh teh posebnih pozornost drobnosti vam sploh ni mog enega Lucky od drugega. Ve< in nabito polni in vedno mili so. Vsaka stopinja pri Luc| je stopinja za boljšo enako šestdeset različnih instrum rabi za dosego tega. V Lucky Strike vi vedno d< bolše vrste tobak, najbolj« in «vsled tega bodete nsH Lucky Strike zelo zadovolj pa zbirčni kadilci so si "