■ofttnina plačana v gotovini. Leto LXVm.. št. 55 Ljubljana, četrtek 7. marca 1935 Cena Din i.- iznajb vsaK dan popoldne tzvzemfti nedelje in prazniice- — inaeraa do 30 petu trst a Dtn 2.-. do 100 vrat a Din 2.50 od 100 do 300 vrst * Din 8.-. večji raaerati petit rrsta Din 4.- Popust po dogovoru, inseratm davek posebej — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.«. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO CN UPBAVN16TVO LJUBLJANA. Rnafljeva oUca Ste*. A Telefon: 3122. 3123. 319*. 3135 in «13$ Podružnica: MARIBOR Stroasmaverjeva 30 — NOVO MESTO, Ljubljanska e, telefon It 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st 65, podružnica uprava: Kocenova ulica 2. telefon št 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani SL 10.351. Italija se pripravlja na okupacijo Abesinje Mirovna pogajanja v Addis Abebi so samo manever, s katerim hoče Italija pridobiti na času, da bi pripravila svojo vojaško akcijo Rim, 7. marca. r. Italija pospešeno nadaljuje priprave za vojaško akcijo proti Abe-sinijl In se niti najmanj ne ozira na diplomatska pogajanja, ki jih v njenem imenu vodi v Addis Abebi italijanski poslanik z abesinsko vlado. Fašistični tisk ne objavlja spioh nikaklh poročil o pogajanjih Abesi tiski cesar in vse kaže, da so sedanja pogajanja samo manever, s katerim hoče Italija pridobiti Čas, da bi se mogla dobro pripraviti za velikopotezno akcijo, s katero namerava enkrat za vselej »pomiriti« Abesinijo, kakor v diplomatskem jeziku označujejo italijanski napad na abesinsko samostojnost. Danes ni nihče več v dvomu, da bo Italija izvršila veliko vojaško akcijo, le ne ve se še, kdaj se bo začela. V fašistični zbornici je Imel njen predsednik Ariano velik govor, v katerem je naglasal, da sta italijanska vojska in fašistična milica na pohodu v vzhodno Afriko, da tam zaščitita interese in pravice Italije. Z-ii se, da je prave italijanske namere najbolje pogodil ameriški novinar Frank Simond, ki pravi v svojem poročilu med drugim: Italija stremi za tem, da si osvoji in »pomiri« Abesinijo. Društvo narodov se temu ne upira. Nihče ne protestira proti italijanskim nakanam, nihče ne vzame Abesi-nije v zaščito. Društvo narodov se očivid-no noče vmešavati v itaiijansko-abesinski spor, želeč na ta način varovati svoj prestiž, ki bi mu mogla razprava o tem sporu samo škodovati. Intervencije, ki Jih je doelej izvršila ženevska ustanova., niso imele nikjer nika-kega uspena. Mandžurska afera je jasno pokazala, oa Društvo narodov ne more vršiti niti vloge posredovalca niti razsodnika v težkih mednarodnih sporih Zato je docela izključeno, da bi prevzelo to nehvaležno kočljivo nalogo v italijansko-abesin-skem sporu. Francija in Anglija se prav tako ne bosta niti ganili in bi v danem primeru na vsak način preprečili celo vsako razpravo v Društvu narodov, ker vesta v naprej, da bi Italija v takem primeru takoj sledila zgledu Nemčije, Japonske in Paragvaja ter izstopila iz Društva narodov, izstop Italije pa bi do temeljev omajal ženevsko ustanovo, ki je ze sedaj na precej trhlih nogah. To prav dobro vedo tndi v Rimu in zato si je Italija izbrala baš sedanji čas za izvedbo svoje osvoje valne akcije v Afriki. In jo bo tudi docela neovirano lahko izvedla! Italija pn iem ne bo ostala na poj poti će ji uspe streti odpor Abesinije. bo mogla namreč rešiti dva druga važna problema, od katerih je v veliki meri odvisen njen lastni obstoj Na eni strani bi Italija v Abesiniji dobila v velikih množinah razne sirovine, ki jih mora sedaj drago kupovati, na drugi strani pa bi mogla na abe-sinskem ozemlju naseliti presežek svojega prebivalstva. Ne sme se prt tem pozabiti na nepobitno dejstvo, da je Italija v sličnem težav nem položaju, kakor sta Nemčija in Ja ponska N>ihovo življenjsko vprašanje je ekspanzija Japonska je v to svrho okup; rala Mandžurijo. Italija usmerja svojo ak cijo na Afriko. Nemčija pa žel: dobiti v svojo posest Avstrijo ta s' otvoriti pot dalje proti jugu oa Trst Ker je znano ia so vs' t: trije narodi skrajno razborit o pripravljen' borit' se za svoje 'nteres* d svoje cilje je jasno da ima italilanska >kcija proti Abesiniji mnogo večji medna •odnl pomen, kakor pa se ae" as zunaj. Italijanska avantura v Afriki kaj lahko izzove novo vojno vihro. V vzhodni Afriki so prizadeti interesi vseh velesil, zlasti pa Francije, Anglije in ne najzadnje tudi Japonske Nevarnost za mir, ki se skriva za to akcijo, daje vladam velesil mnogo misliti in zato se tako zavzemajo za mirno likvidacijo «rpora, toda na račun — Abesdnlje. Edino pravilna rešitev bi bila, da bi Anglija, Francija in Amerika odstopile del svojih prostranih kolonij tem državam, ki jih potrebujejo za naselitev svojega viška na prirastku prebivalstva. Vojne, ki J>i jo izzvali narodi, katerim je potreben takšen ventil, ne more na drug nadin preprečiti nobena sila janja se v Addis Abebi nadaljujejo, dokler ne bodo urejene vse podrobnosti, ki so v zvezi z nevtralnim pasom. Kljub temu uspehu pa bo Italija še na« dalje pošiljala svoje čete in vojni material v vzhodno Afriko, ker ne gre, da bi bile male obmejne posadke v italijanski Soma- Zemljevid Abesinije na svetu, zaključuje ameriški novinar svoja izvajanja, ki so zbudila v mednarodnem svetu veliko pozornost Določitev nevtralnega pasu Rim. 7. marca d. Pogajanja med Italijo m Abesinijo o ustanovitvi nevtralnega pasu pri Ualualu so imela uspeh. Nevtralni pas bo širok 6 km Sporazum smatrajo v tukajšnjih krogih kot dogodek dalekosežnoga pomena, ker je praktično napravil konec dosedanjim nesoglasjem o še neurejenih vprašanjih v vseh bistvenih točkah. Poseben pomen pripisujejo dejstvu, da je Italija sprejela abesinsko zahtevo, po kateri naj se nomadskim plemenom dovoli pod gotovimi pogoji prehod preko nevtralnega pasu. Italijansko-abesinska poga- Abesinski vojni minister liii m Eritreji se nadalje izpostavljene nevarnosti masakr i ran ja bodisi po abesinskib rednih četah ali pa nomadih. Novi italijanski transporti Rim, 7. marca. r. Danca so odpluli iz Neaplja odnosno z Measine v vzhodne Afrl ko parniki »Gange«, »Abazla«, »Laguna« In »Belvedere« z novimi vojaškimi transporti In velikimi zalogami raznega vojnega materiala, municije, topov In avtomobilov. Parnlk »Gange« ja odpeljal 118 oficirjev 71 podoficlrjev In 2052 vojakov. Za prihodnje dni so napovedani še trije nadaljnji transporti. Italija namerava vrači v Afriko nad 100.000 mož redne vojaka in večje število miličnikov In prostovoljcev. 400 italijanskih letal za vzhodno Afriko Pariz, 7. marca AA. Po vesteh iz Kaira namerava Italijanska vlada poslati v vzhodno Afriko mnogo letal in ae sedaj pogaja z egiptsko vlado o preletu egiptskega ozemlja Točno Število letal, ki jih misli italijanska vlada poslati ▼ Afriko, te ni znano »vendar trdijo, da jih bo okoli 400- Dvorec abesinskega cesarja Odmev Schuschniggovega obiska v Pariza Pariz, 7. marca. A A Glede oa kritiko več desničarskih listov zaradi ukrepov no tranjega ministra ob obisku avstrijskih mi nistrov v Parizu, trdi list »Ordrec da teh ukrepov ni izdalo notranje ministrstvo na lastno željo, temveč na prošnjo avstrijskih oblasti samih Avstrijski diplomati so nam reč na podlagi poročil, ki iib ie dobila a v atrijska policija, prosili za izredne varnost ne ukrene, ker se ie avstrijska polirija ha 'a atentata V razgovoru s franro«kim zu nanjim ministrom je avstrijski poslanik Parizu relo izrazil zeljo, naj bi dan prihod* avstrijskih ministrov ostal tajen« Komisija za izpite iz zemlfišfco-knjfžne stroke Beograd, 7. marca p Minister pravde je na osnovi členov 2i., 28. in 29 Mfconi o polaganja državnih strokovnih izpitov imenoval člane izpitne komisije pri apela-cijakem sodišču v Ljubljani za zemljiškoknjižno stroko. Imenovani so dr Josip Fi-sebinger. sodni* apeiacijskega sodišča, dr Josip Senk, sodnik okrožnega sodišča, in Fran Podboj, vodja zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Ljubljani, za njihove namestnike pa sodnik apelacijakega sodišča dr Milko Kranja sodnik sreskega ao-iišca dr Andrej Dolinar in vodja zeml tiske knjige pri sreskem sodišču Mi jo Ta v- V pričakovanju odločilne bitke Hud mraz In slabo vreme sta zavlekla odločilen spopad med grškimi uporniki in vladnimi četami Atene, 7. marca. AA. O splošnem položaju na Grškem poročajo še te-le podrobnosti: Na Peloponezn, v Tesali ji in Epiru ter otokih so vojaštvo in prebivalstvo ostali zvesti vladi. V Solunu vlada popoln red tn mir. Kondilis vrši poslednje priprave za napad na upornike. Letala so že napadla upornike in stalno vrše iz-vidne polete. Tudi konjenica je že stopila v boje. Od izida teh bitk na S trumi je odvisna zmaga nad uporniki. Vsem grškim ladjam je prepovedano zapustiti grške Inke. Tuje ladje oblasti strogo nadzirajo. S Krete ni še nikaklh vesti, pač pa poročajo z otoka Sama, da so tamkaj aretirali bivšega predsednika poslanske zbornice Sofulisa v trenutku, ko je hotel pobuniti otočane. Pred naglim vojaškim sodiščem se je ie začelo sojenje aretiranim upornikom. V Pire ju so zaprli okrog tisoč oseb. Uporniške ladje ne pripravljajo nikake akcije in brez smotra manevrirajo po morju. Iz letal »o opazili pri otoku tkani ladjo »A vero v«, Id zelo težko plove. Preatregll so tudi njene radi o g rame, iz njih sklepajo, da vlada med uporniki velika nervoznost. V Atenah vlada veliko razburjenje in vse pričakuje poročil o začetku borb na severovzhodni fronti. Dosedanje slabo vreme je prisililo generala Kondilisa, da ni odredil še odločilnih operacij. Novi oddelki popolnoma opremljenih enot odhajajo na makedonsko fronto. Atensko prebivalstvo živi v pričakovanju Izidov sedanje borbe, ki bo odločilnega pomena za razvoj političnega spora. Vsi čutijo, da je Grčija že globoko v meščanski vojni. Oba tabora vztrajata na svojih postojankah. Odločilnih dogodkov še ni. To neodločno stanje traja ie šest dnL Veniselos preplavlja Atene s proglasa, v katerih opravičuje uporniški po- kret. Na vladne proglase odgovarja n svojimi proglasi, češ, da želi preprečili vsako prelivanje bratske krvi. Navzlic temu je vsa Grčija globoko razdvojena. Na podlagi tega je mogoče reči, da so vsi višji interesi države zapostavljeni, da vse tava v temi in v pričakovanju tega, kar napoveduje vlada že šest dni, namreč, da bo v najkrajšem času dokončno obračunala z uporniki. IOO : IO Atene, 7. marca. A A. Poučeni krogi trde, da so uporniki v zasedenih krajih mobilizirali 10.000 vojakov. Vlada razpolaga za zdaj s 100.000 vojaki. Kondilisovo poročilo Atene, 7. marca. AA S noči je vlada sprejela tole poročilo vojnega ministra Kondilisa: Čete odhajajo na fronto, čeprav vlada slabo vreme in pritiska hud mraz. Opremljanje Čet poteka v redu. Proti večeru se je vreme nekoliko popravilo. Bombna letala so napravila kljub slabemu vremenu in ne glede na velike nevarnosti, več poletov. Prodrla so do Seresa, kjer so se mestoma spustila do 20 m nad zemljo. Letala so bombardirala vojašnice, posamezna uporna krdela in železniško postajo Serez-Ka-I vakli Med uporniki je nastal splošen ne { red. Po poročilih ti vzhodne Makedoai}« fe položaj upornikov brez upa. To velja slasti za položaj pri ITriskem. f"e «e vreme jutri popravi, preidemo v kontni napad na a por nike. Vse je samo še vprašanje easa. Plastiras čaka v Italiji Rim, 7. marca. r. Grški general Plaato-ras, ki je takoj po izbruhu revolueijč) v Graja nenadoma izginil iz Caaneaa v Franciji, se je nojavil v BrindisijTL da od tukaj zasleduje raz-o j dogodkov v Gr&iji is da bi mogel, ako bo potrebno, takoj odpotovati v Grdijo Navroonoat PlasHrasa v Brradiaiju je dala povod za razne domneve gleda izgledov re^olucBianarnecra piham j a v Gireip- Inozemstvo želi Grčiji pomirjenje diplomati pri predsedniku Komentarji grškega tiska e vlade — Atene* 7. marca. AA. Včerajšnji dan je potekel med drugim tudi v znamenju živahnega diplomatskega delovanja. Predsednik vlade Tsaidaris je sprejel zastopnike cele vrste tujin držav. O njegovih razgovorih s tujimi diplomati pravi list >Proiac med drugim; Čeprav ae zastopniki tujin držav v uradnih razgovorih ne morejo spuščati v presojo raziogoi našega notranjega spora, je vendarle nesporno in nitratu zelo tolažil-no, da so zastopniki mnogih tujih držav pokazali tudi pri tej priliki iskreno prijateljsko zanimanje za Grčijo in izrazili nado, naj bi se državljanska vojna cim prej končala. Svoje simpatije do Grci je so pri tej priliki pokazale zlasti države balkanskega sporazuma kar je tudi popolnoma razumljivo Grčija je po svojem političnem položaju važen činitelj miru v jugovzhodnem delu Evrope. Zato so pozornost m simpatije naših sosedov in prijateljev popolnoma upravičene. Danes Grčija, ki je zašla v državljansko vojno, ne predstavlja več taksnega činitelja miru in stabilnosti, kakor se do včeraj To je zadeva, o kateri ba moral razmišljati kretski odpadnik, ker mora logično zadeti na odpor vseh držav, ki hočejo imeti posla z zakonito vlado, ne pa z vstasko. List nato z zadovoljstvom ugotavlja, da je italijanska radijska postaja v Bariju odklonila prenos vesti, ki ao jih ji pošiljali voditelji vstasev s Krete. >Proia« naglasa, da drugačnega zadržanja uprave te radijske postaje in poklicanih krogov, od katerih je odvisna, tudi ni bilo pričakovati, saj bi prenos vstaskih vesti pomenilo neprijateljsko dejanje do zakonite vlade grške republike. Naposled opozarja list V eni ze losa in njegove pristaše, da je ves svetovni tisk na strani zakonite vlade in da je zato njegovo gibanje moralno diskvalificirano na vsem svetu. >Katimerini< pa priobčuje izjavo bivšega predsednika republike admirala Kondu-riotisa, ki roti upornike, naj napravijo konec bratomorni vojni. Usti priobčujejo tudi radiografski odgovor Venizelosa na proglas predsednika republike Aleksandra Zaimisa. Veniselosov odgovor Je smešen in žaljiv za oredsednl-ka republike Venlzeloe namreč porogljivo trdi da je bil Zal mi s nezanesljiv Čuvar sedanjega ustavnega reda na Grškem in da je sistematski izdajal republiko, kakor ja leta 1915-16 izdal Srbijo. Nekateri današnji listi pravijo, da je državljanska vojna v Makedoniji eik ooUrar-ske meje >žalosten znak začasnega mrka grške narodne zavesti« Turski demanti Ankara, 7. marca. AA. AnatoLska agencija poroča: Glede na poročila nekih tujih agencij o zbiranju turških čet na meji izjavljamo, da ni odšel nikak izreden transport čet v Trakijo; tamkajšnje efektive posameznih garnizij ne presegajo normalnega številčnega stania Nemški komentar Berlin, 7. marca. VA V komentarjih o položaju v Grčiji soglašajo listi v tem. da so zadnii krvavi upori nova žalostna preizkušnja za državo, ki je že tol kani trpela. Listi poudarjajo, da je grško prebivalstvo popolnoma mirno in do bo to preprečijo hujše docodike. Poplave v Turčlfi Carigrad, 7 marca w V Anatoliji so nastopile velike poplave. Mesto UŠak je popolnoma pod vodo. Vremenska nanoved Dunajska vremenska napoved za tek: pretežno vedro, zjutraj hud mraz. Sorzna poročila. LJUBLJANKSA BORZA. Devize (z všteto premijo Z8.5 odeto*-). Amsterdam 2971.00 — 2985.60, Berlin 1760.05 — 1773.72, Bruselj 1024 02—1028.09. Carin 1424.22 — 1431.29, London 304.86— 206.91. Newyork 4290 59 — 4326.71. Paru 289.17 — 290.66, Praga 183.14 — 18429, Trat 364.67 — 367 75. Avstrijski šiling v privatnem klirinjru 8 78—8 88 INOZEMSKE BORZE. Curih. 7 marca Beograd 7.—. Pariz 30 306. London 14 42. Newyork 808 78, Bruselj 7190 MIlan 35.65 Madrid 43 078, Amsterdam 208 60 Berila 12380. Dunaj 57.10. Praga 12.87, Varšava 58.10. Baka-retta Mfc, Stran 2. H5LOVBN8KI ff ▲ KOD«, dne 7. marca 1036 Stev 55 Sokoli prezidentu T. G. Masaryku Lepo sokolska proslava Jubileja predsednika češfc©-Slovaške republike Tomaža Masaryka Ljubljana, 7. marca. Ljnbijanako in okori^ko eokotetvo je anodi na afcronieii. toda dostojen način proslavilo Solemico predsednika bratske češkoslovaške republike dr. Tomaža G. Masarv-ka_ Velika sokoiaka dvorana na Taboru je bHa lepo ransvetljena, pročelje dvorane okrašeno z zelenjem, češkoslovaško in našo dTiavno trobojmuoo. v sredrini pa je b la slika jubilanta Masarvka. pod katero je Siril evoia mogočna krila Sokol. Olkoli 30 stali kot fiaPlma »traže praporščaki Ljubljanskega Sokola, Sokola I, Sokola II, Sokola III, Sokola TV, Ljnabljana-S-Ska, V5*" ki dter«anja vas. kar je napravilo prav len vt« na gledalce Med otfličrainii posefnik: so bili za*top- ntk drvizijonarja poLkomiik Ljubom i r Jova-n«crvie z večjim Stcvikmi £a*3tnikov, zastopnik bana prosvetni sef Breznik, mestni župan dr. Vladimir Ravnih ar. češkoslovaški konzul inž. SevcTk. predsednik jugosboven-gko-e>s5kosk>va^ke liGrafike*, ki je pod taktirko prof-GrObroln«a ubrano za«pe>l Pašcaoov >Sokol-ski pozdrave. Župni starosta br. dr. Joerp Pipenbacber je nato v kratkem in jedrnatem govoru me«! drugim izvajal: >Zbra-li amo se, da vsaj skromno proslavimo 85-letnico rojstva predsednika bratske češkoslovaške republike br. Tomaža G. Masa-rvfaa. eneca izmed največjih duhov k) naj-pleroemitejsm značajev veeh narodov in ca- aov, velike?ia prijatelja JuW3lovenov, ki aroo sra z izreinim epostovan.iem vzljubili zlač^'" v znnn;h prooesib v Zagrebu m na !>urnaju. kjor je postavil v zvest« idealni službi vezne resnice in pravice na kocko ce te osebno svobodo, marveč wa svoje življenje. S svojim skromnim, » veeeni etičnimi vrlinami okrašenim življenjem skoz In skos aJlruist ia demokrat ter neustrašen borec za vzvišene ideale človeštva, plemenit Sokol v pravem pomenu besede, si je postavil po besedah slavnega pesnika Hora ci j a spomenik trajnejši od brona. In tO v hvaležnih srcih ne U" svojega narode, marveč vsega slovanstva in še več, vaega kulturnega sveta. Globo'; mislec ia največji grški modrijan Pia'on ;e v svojem epohalnem najvdličastnejSem f lozofakeoi delu >Politeia«, t j. država, k: obravnava različne oblike vladavin, izrekel misel, da je največja sreča za dria«vo, če jd načehije filozof. Za resničnost te trditve je živ dokaz naš visoki jubilant. Sokotaka župa Ljubljena pošilja velikemu dobrotniku Človeštva k redkemu slavju brzojavne Čestitke z vročo Željo, da bi ga dobri Stvarnik našim bratom in nam ohranil pri zdravem Življenju Še dolgo dobo.c Govor župnetra staroste je bil sp-reje/t z velikim navdušenjem, nakar je pevski zbor dostojanstveno zapel češkoslovaško Ln jugoslovansko državno himno ki so jo vwi stoje poslušali. Br. Franjo Kutin o J Sokola I. Tabor je nato zanosno recitiral svojo »Ju gorjlovećrski Sokoli Maearvkuc, kar je napravilo najboljši vtis. Godba Sokola I. pod taktirko br. Štefana Pokovca je zaigrala ve&iolepo slovaško narodno pesem >Teče vodeč, nakar je župni proevetar br. Poha r c v daljšem srovoru orisal življenje in delo velikega jubilanta Maearvika za svoj narod, za slovanstvo m oloveetvo. Predvsem je očrta! njegovo borbo za svobodo ne le svojega naroda, marveč tudi nas Jugoeio-venov. Z mnogimi izreki je podčrtal važnost sokolske ideje, ki jo je poudarjal jn* bilant ob naj razi :cnej$ib piilitath. Skratka, jubilant je bil od svoje mladoMi do dane« navdušen Sokol. Z vzkliki »Na »dar« 5» »Zdravo< je zaključil svoj govor med toplimi ovaci jami, nakar ie godba zakljnčife slatftost s slovačko himno »Hoj SJovanic Tako je tudi ljubljansko sokotetvo dostojno proslavilo Masarjkov jubilej. Davek na delavske mezde Po razsodbi državnega sveta |e pobiranje 1 % davka od delavskih mezd nezakonito — Ministrstvo bo najbrže kmalu odredilo, naj se ta davščina ne pobira več Lani so davčne uprave predpisovale po nalogu finančnega ministrstva £*/■ izredno davščino na delavske mezde ter so jo odtegovale skoraj do konca leta. Pobiranje te davščine je pa nezakonito in je delavstvo ie lani interveniralo, da se davek ukine; podprli so ga tudi delodajalci. Ministrstvo je tedaj dalo zagotovilo, da bo zadevo uredilo v smislu zakona. Nekateri delavci so se medtem tudi pritožili na upravno sodišče v Celju, ki je razsodilo, da je ta dav ščina nezakonita ter da se ne sme odtrga-vati. Finančna direkcija v Ljubljani se je pritožila proti razsodbi na Državni svet, ki je pa razsodbo potrdil, nakar je finančna direkcija takoj ukinila pobiranje davščine. Ker se odtegljaji delavstvu niso vrnili in ker so dobili delodajalci celo nalog od davčnih uprav, naj zopet odtegujejo davek od mezd, so se zastopniki delavstva obrnili na finančno direkcijo za pojasnilo. Zvedeli so, da je odrejeno nadaljnje pobiranje davščine, dokler ne bo ministrstvo izdalo drugih navodil. Zastopniki grafičnega delavstva, med njimi predsednik ljubljanske podružnice SGRJ D. Kosem in J. Štrukelj, so se mudili pretekli teden v Beogradu ter intervenirali na pristojnih mestih. Delegata sta se obrnila na pomočnika finančnega ministra g. Letico, ki je izjavil, da že dela na stvari, treba bi pa bilo konkretnih predlogov. Nato sta delegata predlagala: davščina v obliki l*/t prinosa, naj se takoj ukine, odnosno, naj se ne obnovi več, kjer je ukinjena; odtegljaji za ta davek naj se takoj vrnejo delavstvu. D. Kosem in J. Štrukelj sta v tej zadevi posredovala tudi pri ministru dr. D. MaruŠiču in minister je pokazal vse razumevanje za stvar, zlasti Še, ker je velikega socijalnega pomena, da delavske mezde niso obdavčene še z izrednimi davki Ko sta se delegata drugič obrnila na pomočnika finančnega ministra, je izjavil, da ni upanja, da bi delavci dobili vrnjene odtegljaje, pač pa se lahko računa s tem, da v bodoče ne bodo več pobirali izrednega davka. Sprejeta sta bila tudi pri finančnem ministru dr. M. Stojadinoviču, ki je povedal, da je zadevo že prejel v proučitev in obljubil, da bo stvar kmalu urejena Pričakovati je, da bo finančno ministrstvo izdalo kmalu nalog davčnim opravam, da se naj 1*/« davek več ne pobira. Delavstvo bo pa moralo Še pridobiti davčne oblasti za to, da ne obnove pobiranja davka, dokler ministrstvo ne izda novih navodil. Glede vrnitve odtegljajev ni mnogo upanja. Morda je kakšna pravna pot, da bi delavstvo prejelo neupravičene odtegljaje, ki jih je tako težko utrpelo. Brez posebne, dobro organizirane akcije pa ni upanja na uspeh. Sodnim potom prizadeti lahko sicer dosežejo moralni uspeh, dejanskega pa ne. Stvar bi morala vzeti v roke predvsem Delavska zbornica. Da se pa reši, kar se sploh rešiti da, se ie treba zavzeti najprej, da davčne uprave ne bodo več pobirale davščine, kajti tudi odtegljaje, pobrane v bodoče, bi prav tako težko dobili kdaj vrnjene. Zaradi tega davka se je delavstvo selo vznemirjalo, kar je umljivo, ako pomislimo, da so delavske mezde izredno visoko obdavčene že posredno in da sploh ni bilo zakonske osnove za izredno davščino, zato bo vedelo še tem bolj ceniti uvidevnost finančnega ministra in trud svojih zastopnikov, ki si nesebično prizadevajo, da se krivica odpravi iz Trbovelj _ Občni zbor Sli). Zasavska podružnica Slov. lovskega društva bo imela v nedeljo ob 10. dopoldne v gostilni Forte svoj letni občni zbor. Pri tej priliki bo tudi predavanje o novem lovskem zakonu. Predaval bo urednik >Lovca< dr. Stane Bevk. _ Za brezposelne rudarje. Rudnik Ma- jevica pri Tuzli potrebuje 60 rudarjev, vozačev in kopačev. Reflektanti naj se zglase takoj v uradu oratovske skladnice, kjer bodo dobili podrobna pojasnila. — Sestanek glasbenih korporacij. V soboto bo ob 19.30 v rudniški restavraciji sestanek zastopnikov vseh tukajšnjih glasbenih korporacij in društev, na katerem bodo razpravljali o ustanovitvi glasbene gole v Trbovljah.. _ Zaupniški tečaj H. skupine. Nacel- stvo n. skupine rudarske zadruge priredi is-dnevni zaupniski tečaj, ki bo trajal od a. do 23. marca t. 1. Tečaj bo v Delavskem domu, predavanja pa bodo vsak dan, razen ob nedeljah, od 4. do S. ure zvečer, v tečaj se lahko priglasijo člani vseh strokovnih organizacij. Na tečaju bodo pre-davali pred vsem o socialni zakonodaji, o dolžnosti, pravičan in zaščiti delavskega zaupnika, o njegovem posredovanju, o zadržanju ob stavkah, o postopanju pri predstojnikih, v uradm in ustanovah itd. po- setnika tečaja bodo praktično poučeni o administrativnem poslovanju delavskega zaupnika, tako na pr. o sestavah vlog. zapisnikov, resolucij in dr. Razen tega bodo tudi predavanja o nastanku premoga, o razvoju premogovne industrije in o drugih vprašanjih. k: zanimajo rudarsko delavstvo _ Protituberkolozna akcija. Iz poročila O proti tuberkulozni akciji v lanskem letu, ki ga je sestavil šef zdravnik PT dispanzerja dr Pmd? Ti je razvidno da se zadnji dve kU, 0 ikar obstoji v tukajšnji dolini pt dispa.^er, res sistematično dela za zatiranja jettke v rudarskih revirjih. Po tem poročilu je dispanzer lani izvršil 390 prvih in 485 ponovnih pregledov. Med novo sprejetimi pacijenti je zasledil 81 odprtih, za okolico nevarnih bolnikov. Skupno je bilo 875 kliničnih in 1088 r en tg enoloških preiskav. Umetni pnevmotorax je bil dan 41 bolnikom v 532 primerih. Uspeh je zadovoljiv. — Občinski zdravnik dr. J ena ter le je odredil, da so oddali v občinsko izolimico 5 rodbinskih članov z nevarno tuberkulozo in jih na ta način izolirali od Se neokuženih svojcev. — v tukajšnji bolnici se je lani zdravilo 58 bolnikov a pljučno boleznijo. Med njimi jih je bilo ia Trbovelj 47. iz laškega sreza 5, iz drugih krajev pa 6. Kostno jetiko so imeli 3, je-tiko členkov 1. Največ bolnikov je bilo v starosti 21 do 30 let, najmanj pa od 10 do 20 odnosno od 50 do 60 let starosti. KOLEDAS Danes: Četrtek, 7. marca: katoličani TomaŽ, Zvezda. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino M*tk»: Casanova XX. veka. Kino Ideal: Roie z juga. Kino Dvor: Rus ter. dobrotnik naroda. Kino Siska; Brod brez luke. Alpinsko predavanje ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Ljudska univerza: Predavanje dr. Stojana Bajiča Ob 19.15 na drž. trgovski akademiji. DEžlRNE LEKARNE Danes: Mr. Le nstek. Resljeva Cei ta 1. Ba- novec. Kongresni trg 12, Komotar Nada, Vič, Tržaška cesta. Berlt* Lafig«r}etM> povest „PES II« ČETE". DabHs fo v Tiskovni zadrugi ln v$*M drugi knjigarni« Zahteve in potrebe naših opekarn Te dni se je vrsti v Zegrebn kongres opekarnarjev. aa katerem so se obravnavala valna gospodarna* vprašanja. Na zborovanja Je bOa sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: Po letotaem urejevanju ekonomskih in financijelnih prilik v Mili vidimo, da bo nase gospodarstvo urejeno le tedaj, če uvedemo pravilni sistem štednje, da prine do izraz* racionalizacije, s katero si bomo omogočili normalno življenje. Za napredek opekarske industrije zahtevamo v smislu obrtnega zakona pobijanje snimarttva, ki trti kot parazit na račun opekarnarjev in države, nadalje da se naj zakon striktno izvaja tudi v pogde-Sluga dveh gospodove Red A. Petek, 8. marca: Zaprto. Sobota, 9. marca: Vihar v kozarcu. Red C. Nedelja, 10. marca: Ob 15. Sluga dveh gospodov. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. _ Ob 20. Postrzek. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 11. marca: zaprto. Torek, 12. marca: Blodni ognji. Gostovanje drame v Celju. V soboto bo Bruno Frank ova komedija >Vinar v kozarcu« za red C. Aktualno delo m posrečenimi značaji in odličnimi kreacijami v okviru literarno vrednega teksta Dne 16. t m. bo proslava 25 letnice umetniškega dela g. Milana Skrbinska. Pripravlja se Shakespearejeva igra »Beneški trgovec«, v kateri bo igral g. Skrbinšek Žida Shylocka- OFERA ZaCetek ob 20. ur Četrtek, 7. marca: ftrlrje grobljani. Red ćetrtek. Petek, 7. marca: zaprto. SODOta, ». marca; Mlgnon. Gostovanje gdč. Erike Dnizovic. Red Četrtek. Medelja 10 marca: Ob 15. Netopir. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — on 20.: Zdaj vam eno zaigram. Izven. Cene od 36 Din navzdol. Abonente reda Četrtek opozarjamo na izpremembo repertoarja. Namestil napovedane opere »Mignem« imajo drevl za svoj red Wolff-rerrarijevo delo »stirj- grobjani«. v soboto pa >Mignon<: z gdč. Eriko Dnizovic. Uprava gledališča je primorana dati abonentom ta teden dve predstavi, da nadomesti v oktobru izpadle predstave. Prijavili *o se najboljši Jc podaljšan LJubljana. 7. marca. Letošnje skakalne tekme v Planici nam obetajo atrakcijo prve vrste. Za nobena dru#x> prireditev v Jugoslaviji svet Se ni pokazal toliko zanimanja, kajti vsem je Se, živo v spominu lanska tekma, ko »o bih doseženi rezultati, ki so presenetili vee. Plan lika skakalnica je bila predmet tlvahne razprave o priliki zasedanja glavnega odbora FkS v Visokih Tatrah Ko »o pri selen i mizi razpravljali o skakalnicah, so se po svetu sirile vse mogoče vest'. Senzacij ieUni listi so prioboevai; dol*e vesti o najnovejših sklepih FIS, cea, da bodo vse tako zvane »mamuteke« skakalnice prepovedane, dokler se ni zvedelo, da nima ničesar proti gradnji velikih skakalnic. 9kakalnica v Planici je bila priznana 9 pridržkom, da se lahko na njej vrse vse mednarodne prireditve, ne pa za prvenstvo FIS. Seveda tudi ta sklep se ni končno veljaven, kajti dru^o leto bodo o priliki zimske olimpijade v Garmlsch-Par-tenkirehnu, ko se bo Istočasno vršilo tudi tekmovanje FIS, skakaIf na veliki skakalnici, kl prav tako dovrvl+uje skoke ce« 8fl metrov. Tudi ta skakalnica spada torej v vrsto mamutskih skakalnic in če bo glavni odbor FIS pri tem zatisnll oči, bo s tem neposredno moral predm^ačiti tudi sklep glede Planice. O prilik! tekem FIS so bih zbrani raz ni narodi Njihovi zastopniki so se oglašali pri naših tekmovalcih ter jih Izpra-ševali o planiski skakalnici ter njenih načrtih. SploSno znano je namreč, da so vsi lanski udeleženci skakalne tekme v Planici enodušno zatrjevali, da se niso skakali nikjer tako varno in da prekaSa Planica v tem pogledu vse ostale skakatnl- sveta — Rok za prijave do nedelje ce. To se je pokazalo tudi pri tekmovanju na Jarolimekovi skakalnici v Visokih Tatrah. Država je za njeno grad7 ;o ogromno Žrtvovala in so jo gradili z vso skrbnostjo. Kljub temu se je pokazalo, da ie dolgo ni tako sigurna kakor naša v Planici in se je veliko število skokov končalo s padci. Padali so celo znani norveški, švedski In finski skakači, da ne go vorimo o Sretlnjeevropcih. ki so skakali Se slabše. Kakšno zanimanje je za 17. marec, najbolj pričajo mnoge prijave lz naj raziičnejs h krajev Evrope, izmed Norvežanov so »e priglasili vsi, ki so Ze tekmo vali lani, mnogo je pa tudi novih Med njimi naj omenimo zlasti olimpijskeg* zmagovalca Reidarja Andersena, ki prav u'č ne zaostaja za bratoma Ruud. Mod prv javljenimi je tu
  • priglašenih 20 skakačev, m*-knadn-o pa so se prijavil! 6e trije. So to najboljši skakači, ki so se proslavili na nečtetih tekmah. Posebno znani so Q**»-gor H6H, brata Markus in Gustav Maler. Hans Schroll, Galleitner. Pruner ter avstrijski prvak v kombinaciji Haueer. Iz med Švicarjev se je za sedaj prijavil Ku ster, za Kaufmannom naj'boljfil svlcarefci skakač. Tudi Nemci so prijavili svojn udeležbo, vendar pa še ne imen. JZSS je prijave podaljšal do nedelj in bodo do takrat dosspele pode? nemških tndi poljske prijave Izmed Poljakov bosta bržkone nastopila Stanislav Marusarz ln Bronisiav Czeh. tako da bomo letos vedeli v Planici najboljše skakače sveta. Nadzorstvo nad živili Nekaj podatkov o ljubljanskih tržnih razmerah ln nadzorovanju živil LJubljana, 7. marca. Velika mesta so ^lede na prehranjevanja vezana na uvoz živil iz bližnje in daljnje okolice. Da pa ue pridejo t a trg slaba ah pokvarjena živila, je potrebna posebna akiž-ba, ki nadzoruje prodajo življenjskih potrebščin. V Ljubljani imamo tržno nadzorstvo, ki opravka to službo. V Čem obstoji ta služba? Na podlagi zakona o nadzorstvu nad Življenjskimi potrebščinami 90 pod nadzorstvom javnih oblasti zaradi zaičite narodnega zdravja in zavarovanja zdrave prebrane prebivalstva, življenjske potrebščine, pijače vseh vrst, začimbe itd. Tržna nadzorstva imajo nalogo, da skrbe za dobro kakovost žlvljenokih potrebščin v surovem in predelanem stanju, da preprečujejo prenašanje nalezljivih in parasitnib bolezni z življenjskimi potrebščinami, da preprečujejo zastrupljenje in škodljivo vplivanje na zdravje e potrebŠči-namU pripravami, orodjem m posodami, v katerih se te potrebščine ohranjujejo. Nji-nova naloga je, da preprečujejo za dravje Škodljive imitacije in falzdfrkacijo življenjskih potrebščin ter Škodljive vplive na hranilno vrednosl žJviL Praktično se to izvršuje na te način, da nadzorstveni organi pregledavajo prostore in kraje za proizvajanje, predelovanje, prodajanje in hranjenje življenjskih potrebščin ter da jemljejo po potrebi vzorce živil, odnosno predmetov, iz katerih se napravica jo. To se v»rg: bodisi na prostorih proizvajanja in pridelovanja ali pa v dru-gah krajih, kjer se živila spravljajo, odnosno prodajajo. Vrši se pe hidd nadzor nad vsemi oskrbovalnioami, če odgovarjajo higijenskim predpisom. Odvzete vzorce pošilja tržno nadzorstvo v kemični pregled higijenskim zarvodom. ki so nalašč za to ustanovljeni. Preglede izvršujejo strokovnjaki. 0 izvršenem pregledu izda higijenski zavod uradni certifikat o preizkušnji. Mleko se na primer preišče sjlede na obči pregled, na onesnaženje, na kislost, na »peci-riono težo, maščobo, sušino ter maščobmo sušino, na Tramrnsdorf (vrsta analize), na lemkocife (vnetje vimena), streptokoke, pa tudi na patogene bakterije. Druga živila se pregledajo na reakcije, na vlago, pepel, kislost. spec;fi?mo težo. ekstrakte, refrekci-jo in mikroskopicno glede baikteriok>ških kali. Ako živila ne odgovarjajo, je lastnik, odnosno prodajalec dolžan plačati pristojbino, ki je zakonito določena za gotove vrste pregledov. Poleg tega je pa še kaznovan po zakonu o živ Jih ter se kaznuje z zaporom do 1 mesece ali v denarju do 10.C00 Din, v težjih primerih pa smeta biti obe kazni združeni. Te kazni izrekajo upravne oblasti prve stopnje. Težki primeri, kakor očitna goljufija in drugo, se kaznujejo po kazenskem zakoniku. Pod kazenske odredbe spada torej razpečavanje življenakih potrebščin, ki so škodljive zdravju. Sem spada tudi zaposlenje oseb (pri prodaji ali pripravi), Id bolehajo na nalezljivih boleznih, uporaba Škodljivih barv ali začimb Ln sredstev n predelavo živdl. Prav tako je prepovedana uporaba škodljivih ali strupenih sredstev za čiščenje posod ali orodja. Življenjske potrebščine se ne *mejo shra njevati v shrambah, kjer bi se pokvarile. Pod tržno nadzorstvo spada tudi ureditev Živi'l/ske^a trga samega. Pregled vseh ži v! j enjMc' h potrebSčfn v večjcMn mestu zahteva ogromno dela in je v tft svrho potreben večji aparat i iziku^enimn močmi. Tržno IflJOretvo tudi regulira cene življenjskih potrebščin. Pri tam ni :xvzeta tudi že pripravljena M o-.-e Šle a hrana, kurivo mrva. deželni pridelki. 9emena itd. Po miaHttifci odredbi imajo v večjih mestih nadzorstvo nad Življenjskim: potrebščinami zdravniki. Ti pregledujejo osob.Je, ki ima opravka i prodajo sil pripravo jestvin. V Ljubljani imamo dva trga. centram* trs na Vodnikovem in Pogačar?evem trsm in nomerijahv v Sp. 5i5k: TzaknSnja je pokarala da f#» Ljubljana *e oremafhns M deesntralizacTk) trjpov. kar dokaTMJe tržišče pri Sv Jakob« Manili trgrl ^ -»dvisTr le od branjevcev, kar podražaje b'-ro k*»r De pride nare/vnost iz prve roke. een- tralneui trgu se blago grupira po množim, kakovosti 111 vrela, s čemer je ompgocan pregled v&e^a pripeljanega blaga ter uravnavanje cea njegove vrednosti po iiuiožlu. in kaikovostL Ljubljanski trg ima za vbako vrsto bla^u poseben oddelek, in sicer za sadje, i;ODe$ poljske pridelke, vrtnarske pride fake (sočivje), semena, |ujca ia kokoši, zelje, ribe. mleko in mlečne izdelke ter rože. Prodaja na zgoraj omenjenih trgih et' vrši na drobno. Na debelo je trg za krom pir, repo, zelje in čebulo na vozen ob Sv. Petra nasipu, za drva na Grudnovem nabrežju, za seno pa na Borštnikovem trgu. Na debelo je tudi jutranj-i trg za sadje na Pogačarjevem trgu. vsak dan do 9. dop. Kako se izvršuje p^e^led živil? Meso s»-pregleda že na klavnici, kjer mora biti vsaka žival zaklana in k j t dobi tudi svojr> konsignacijo po kakervosti. Tako se deli goved v prednji in zadnji del, v krave in bike, ki dobe številko 3, v vole, ki dobe št. 2, v pitane vole s Š4. 1. Po tej kvalifikaciji sme nato mesar prodajati. Ze vsak posamezni razred je uradno določena cena, ki je raolična za prednji in zadnji del. Prav tako se viddra n označi s šlampiijko teleta in prašiče. Neogledanega m nežigosane-ga mesa ne sme nihče prodajati. Poleg ogleda v klavnici, izvršuje pregled mesa še poseben živinozdiravnik na trgu, kakor tudi po mestu. Trzni organi pregledujejo tudi vse mesnice ter obratovališča po mestu, kjer se meso predeluje. Za moko in kruh vzame tržno nadzorstvo vzorce pri trgovcih in pakih ter jih pošilja v kemični pregled zaradi kakovosti higijenslkemu zavodu. Kruh mora biti pečen iz določene vrste moke m se pregleduje tudi glede na predpisano težino. Preglede izvršuje tržno nadzorstvo skupno z mestnim fieikatom. Drože in kvas se dajejo v kemični pregled glede na zmes pravih d roži in pivskega kvasa, kakor tudi glede na potvorbo s škrobom. Največja pažnja se posveča kakovosti m prevozu mleka. Prodajalcem in voznikom jemiljejo vzorce že oa mitnicah uslužbenci dotoodarstvenega urada, ki jih oddajajo tržnemu nadzorstvu, ta pa v pregled higijenskomu zavodu. Zaradi zelo ostre kontrole nad mlekom, je kakovost mleka v Ljubljana naravnost izvrstna. Tudi Bio-mleko ae stalno pregleduje glede na kali. Jajca se pregledujejo na trgu v posebna lopi glede svež osti. Pregled je za vse stranke brezplačen. Tuda od sira. smetane in masla se rodno jemljejo vzorci in pregledujejo £?lede na odstotek maščobe in barvanje. Ribe. raki m žabe se pregledajo vsak dan pred prodajo, add so sveže m užitne Zarad poman/kanja posebnih vagonov za prevoz se smejo uporabljati le hladilni zaboji. Prodaja rakov ie dovoljena le po zakonito določani meri. Sladoled, pokabce in sadne sokove pregledujejo slede na vsebino bakterij m potvorbo s saharinom Stalno pregleduje tržno nadzorstvo živila v trgovinah, m eioer testenine, olja, bU-sti pa začimbe, če so jim morda dodane kake tuje snovi. Pod strogo kontrolo so rudi vse tehtnice :n priprave aa merjenje. Cene raznih življenjskih potrab&dm M določajo po zakonu o pobijanju draginje, ki dopušča *amo 20*/« dobi če*. Nadalje ao oe-ne Odvaae od mooime in kakovosti p*4pe-Ijaneffa blasa. V Ljubljani obstoja Mno nadzorBlVO 12 načelnik«, nw»rnesa fiiika dr. Mavncija RlJSa ravnatelja tržnega urada Alberta Oerganra, enega poduradn >ka ter T, trinln .stražnikov. Ker de je promet na trŽiSČih V ^dnjem času silno novečaL daje v trfoin Jneti lud; mestni Fiz kal »voje 'Nužbence na razpolago. Trg se začne že ? zgodnjih jutranjih urah in se konča ob 15. Vos ta čas <*o ofjani tržnega nadzorstva zaposlen' na trjra.rvonrtl ine in tudi zjutraj na VT*1" kontrolna s'užha po v«pm mestnem pomeri ;u. Tud: ^b n^T^ah ko ti-aj* tre 1« do tO. dopoldne, so tH5n: orsran! v ahi£bji. Delo, ki ga opravlja 'a peW?n IjMl je Ni '"HrrofTmo. -tev vi »SLOVENSKI NAROD«, dne 7. marca 1935 Stran S. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes velika premiera velefilma Casanova XX. veka MAX BAER, c'avni šampijon v borbi za ljut>exen lepe tene Sodelujejo: Myrna Loy Jack Dempsey P rimo Ca mera Predstave ob 4.. 7.M in 9. M uri. Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure. Rezervirajte vstopnice! DNEVNE VESTI --in najrajši ves v volni! Tako bi hotela mati obleci svojega ljubljenca. Za oblačenje deteta so tudi najboljša mehka in voljna vlakna voine; odkar pa imamo Schichtov Radion, je postala volna prikladnejsa. Volna se sai malo pretiska v mrzli raztopini Schichtovega Radiona, pa se brez truda odpravi iz nje vsa nesnaga. Ona ne postane trda, temveč ostane mehka in voljna in ohrani snežno belino, ali pa svežost prvotnih barv. * Kar je dobro za nežno volno, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. R. J. 1-35 Pomlad na ljubljanskem trgu Na ljubljanskem trgu se pojavlja v vedno večji meri z£ecerijskih trgovinah. — Smrtna kosa. V Kraniu je umrl včeraj zadet od srčne kapi znan! posest nik. gostilničar in občinski odbornik g. Ivan K u m e r, star 61 let. Pokojnik je bil iz ugledne kranjeke mećcanake rodbine Bil je zelo izobražen mož. saj je več let študiral pravo na Dunaju. Sodeloval je pri raznih organizacijah in društvih ter je bil tudi 14 let član občinskega sveta v Kranju. Za njim žalujejo tena in trije nedorasli otroci. Pokopali ga bodo jutri ob 14>. Rlaw mu spomin, preostalim naše sožalje! . — Svetialav Petrovič m PattJera v Beogradu. Včeraj zjutraj sta prispela v Beograd filmski igralec Svetialav Petrovič in tenorist Tino Pattiera v družbi mena-ierja Evg-ena Sarina Prihod obeh umetnikov je v zvezi s snimanjem filma jugoslo-venskega značaja in vsebine, ki bo posnet v raznih krajih naže države ter tegotovljen v več jezikih. — Obsodba zaradi poneverbe. Pred okrožnim sodiščem v Zagrebu se je včeraj zagovarjal bivši hišnik 'Jadranske zavarovalne družbe Nikola Marold zaradi poneverbe 190-000 Din. Mož je dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da ga je zapeljala slaba družba. VeČino po ne ver j enega denarja je zapravil v družbi veselih žensk Obsojen je bdi na sest mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za leto dni. — Berač, ki je zapustil četrt milijona dinarjev. V Baskem Gradištu je nedavno umrl 66-letni berač Mihajlo Kornis. V njegovi slamnjaci so našli 20OO Din gotovine ter vložne knjižice za četrt milijona Din. Oblasti so tudi ugotovile, da je bil Kornič lastnik neke hiše v Zemunu, ki Jo je pred leti prooai. Doslej se za dedecino ni še nihče oglasil. — Roparski umor. V Malem Ldljožu pri Subotic! so naSli te dni mrtvo v njenem stanovanju vdovo Ivanko Mosonko Zdravniki so ugotovil' na vratu sledove davljenja Ker je bila pokojnica precej petlčna. domnevajo, da je postala žrtev roparskega rmora. — Strasna osveta. V Mendalini blizu Šibenika je včeraj 211etni delavec Mate C^aplak s kuhinjskim nožem zakla 381et-nega spira Jurkoviča. očeta štirih otrok ker ga je dan prej Jurkovič e svojem j>ratom vred preinlatil. Pc zločinu Je Ca-plak pobegnil. vendar »o ga oje]: mornarji, zvezali in izročili orožnikom Po kojni Jnrkovič je bil znan kot kvartal In pretepač, zanemarjal je rodbino in jemal denar celo od ovojih otrok Zato ?• *a mrtvega očeta in moža niso zmenili oe otroci ne Sena. — Morskega psa so ujeli. Včeraj zjutraj je pripeljal ribič Ante Grizdanovič iz Sutivana v Split 3 m dolgega morskega psa za katerega so ugotovili, da ljudem ni nevaren. Gre za vrsto alopias vulpes, Nemci mu pravi je Fuchshai Značilen je zlasti njegov velik rep, ki je podoben srpu. Ta riba se hrani največ s sardelami, za katerimi je tudi zašla v nase vode. — Smrt režiserja K. H. Hilarja. V Pragi je včeraj zjutraj umrl znameniti češkoslovaški režiser in dramaturg dir. Karlo Hugo Hilar, star šele 49 let. Njegova smrt pomeni za češkoslovaško filnaskt; industrijo in tud' gledališče hud udarec — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme še nadalje. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 6. v Ljubljani. Mariboru, Zagrebu in Skopi ju 3, v Beogradu 1. v Sarajevu 0, v Rogaški Slatini —l. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.8. temperatura je znašala —4-2 — Dobava. Strojni oddelek direkcije nržavnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. marca ponudbe za dobave bakrenih plošč; do 14 marca pa za dobave navoj-aih svedrov. |g£J§ Zvočni kino Dvor ■ Tel 27-30 Danes smeh v filmu Buster dobrotnik naroda Predstave ob 4., 7. In 9. zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din Iz LJubljane —lj Akademsko starešinsko društvo »Jadran« priredi v soboto ob 20. v vrtnem saJonu restavracije »Zvezde< tova-rišk: večer na čast svojim članom 701et-aikom Jubilantov je 15, ki so bili pred okroglo 50 leti člani bivše dunajske »Slovenije«. Predsedstvo večera imajo trije 801etniki, odborniki so 601etniki. — Odbor vabi vse stare in mlade starešina k Številni udeležbi. —lj Opozarjamo še enkrat na alpin-sko recitacijo, ki bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice pod okriljem Mladinske zveze J. S. Z. O tem predavanju je svojčas prinesel oceno že »Mariborski večernik«, kjer med drugim pravi, da je predavatelj Ivan Bučer »pred mnogoštevilnimi poslušalci z mnogimi slikami in v klenem jeziku nazorno predoči! »obra za Jrorat. Mladi predavatelj, prvovrsten plezale^ in obenem dobro uveljavljajoči se pisatelj je zna] svoje lepe slike iz vseb področij planinstva organično združiti z duševnostjo Čutečega planinca, kakor smo le malokdaj slišali . , .€. Upamo, da bomo tudi nocoj dejali leto o tej recitaciji, ker je tudi vstopnina zelo nizka. —lj O zgodovini Julijske krajine s sociološkega stališča bo predaval g. dr. Hen rik Turna v društvu »Tabor« drevi ob pol 21. v kemični predavalnici na realki (Vegova ulica). Vstop prost. —lj Delodajalci za pomoćno akcijo Mesrtno poglavarstvo v Ljubljani pros' vse ljubljanske delodajalce, naj blagovolijo čim prej nakazati za akcijo delodajalcev in delojemalcev v mesecu februarju zapadle zneske. Delodajalec plača za vsakega delavca in nameščenca po 2 Din, delavec in nameščenec pa po 1 Din na mesec —lj Razstava Matije Jame« Znani nas pokrajinar Matija Tama otvori v nedeljo v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih slik Razstava bo odprta samo do konca marca, na kar občinstvo posebej opozarjamo. Upamo, da bo naša javnost znala ceniti delo tega umetnika in da se mu bo primerno oddolžila za njegov trn'? tako z nakupom slik kakor tu-dK z mnogoštevilnim obiskom razstave. —4j V soboto in nedeljo bodo Igrali v Šentjakobskem gledaHScu sijajno fran-oosko komeddjo v petib dejanjih »Vzrok' in učinki« ali »Kozarec vode«. Ta izvrstno delo imajo stalno na repertoarju vsa svetovna gledališča Vsebina komedije je zabavno-satirična in v obdelavi dela se vidii vsa duhovitost slavnega pisatelja Scribe. GoBlodni ognii< v režiji M. Skrbinška. Predstava je za abonma Neabonenti dobijo vstopnice v pred-P roda ji v knjigarni >D orno vinu. —c Učiteljski upokojenci iz Celja in okolice bodo imeli v soboto 0. L m. ob 16. redni mesečni sestanek v Narodnem domu. —c Umrla je v sredo v Celju (Slomškov trg 5) 77 letna mestna reva Terezija Za-bukovškova. rov RegorŠkova. —c Preložen cross eountrv. Za nedeljo 10. t. m. določeni cross eountrv, ki ga namerava prirediti SK Jugoslavija v Celju, je preložen na poznejši čas. Datum bo Se objavljen. SPORT — Izborna smuka Je sedaj na Velik: planini in na Krvavcu. Velika planina leži 1666 metrov visoko bar ima prostra-prekrasna smučišča. Posebno severoza hodna stran kaže mirno, mehko, debel* površje rahlega snega. Vreme je mrzlo m solnčno. Na stari, en meter visok: snežni podlag: je zapadlo 20 cm prsiča ter si o mogoče želeti primernejše smuke kakor je sedaj. Pristop is Stahovice traja samo trt ure ter je sneg od Pasjih peči dalje. Pot je dobro zgažena. Glavno zimsko opori&ee v Kamniških p an:nab pa je Krvavec, 1700 metrov visok Najlepša so vežbališča *«• smučarje v Krškem dom in na zapad:, stran: Krtisa Pristop iz Cerkelj m'm' Sv. Ambroža traja tri In pol ure Sioven sko planinsko društvo priredi v sobor~ 'Zlet na Veliko planino, kar je razvidno n-* društveni desk! pr vhodu v pasažo oa Aleksandrovi cesti. Ljubljana, 6. marca. Pomlad prihaja v deželo, kar se opaža tudi na naseiu živilskem trgu. Zelenjave je čim dalje več tako domače kakor uvožene. Napredovali pa «»nio že v toliko, da sedaj ne uvožamo več kaj prida zgodnje zelenjave iz itaLije. marveč jo dobavljajo i našega juga. v tflavne»m iz okolice Splita. Ta zelenjava ie po kakovost prav tako dobra, le cenejša je kakor pa uvožena iz inozemstva. Kilogram endivije s!ane 8 do 10 Din. kg Spinače 6 do 8 Din. Na trgu je tudi že dovolj domačega moto\ilca. ki stane 6 do 7 dinarjev kg. radič 4 Din, evetača 4 do 5 dinarjev, ohrovt 6 Din. kolerabe podzemljice 10 do 15 D »n. zelenjava za juho pa 2 do 3 dinarje Izredno veliko je za razmeroma še zgodnji čas na trgu tudi regrata, ki ga prinašajo ženske iz okolice pa tudi precej daleč l dežele. Odkar se je pocenila voznina oo železnici, prihajajo na trs Še v večjem številu ženske od daleč z Dolenjskega, ki prin*S ▼ Studencih. Občinska organizacija J\S v Studencih bo imela i soboto ob 19. svoj redni občni zbor. Zaninuvo zborovanje, ki se naj ga člani in somišljeniki v čaatnem številu udeleže, bo v 5tilni Spurer. — Poklonitveno potovanje na Oplenac. Jutri odide na Oplenac deputacija inženjerske podčastniške šole v Mariboru, kjer ae bodo ^ojemci v imenu vseh evojib tovarišev poklonili pokojniku kralju Aleksan dru I. Zedinitelju. — Uvof in iivoi ¥ februarju. V mesecu februarju so znašal dobodik; maribor-s*ke glavne carinarnice od uvoza 4,413.458.05 dinarjev, dohodki izvoza pa 20.539.75 Din, edcupmi dohodki so bili torej februarja 4,396.2ia30 Din — Lažni tenis ji je izvabil tisočake. Včeraj io poldne je imelo mariborsko okrožno sodišče zanimivega gosta * osebi 261etnega čevljarja Viktorje Loparnika. Mali senat, s katerim je imel obtoženec opravka, je spoznal v njem d ranega vlomilca in prevejenejja ženitnega sleparja. Lani je Loparnik v juniju pobegnil 12 boJ* n:ee v Čakovcu in kar v bolniki obleki vlomil pri mnogih posestnikih Ukradel je tudi lepo Srno obleko, v kateri Je nato v Le-skovcu naetopal kot bogat posestnik V mladega enmca se je zagledala oeka pocestnica m ^ je med njima viplamtela ljubezen. Loparnik je svoji nevest' zatrjeval, da pričakuje bogato dedččino in da se bos=ta poročda Ko je obtoženec 3 tedne dobro živo] prj lahkoverni nevesti, kateri je rzva bij tudi "eč tisočakov, ga je nekoč nenado ma vzela noč. Loparnik je bil za evoj* de janje, ki jih je v eeloti priznal obsojen na S mesecev strocrega zapora _ Mariborsko gledališče V sredo. 6 marca »Veseli kmetič< R^d A V Četrtek 7. marca: zaprto V pe'ek. 8 marca »Kon ?ert Zla tka Balokoviča Izven — Velik urnetniSk- užitek obeta koncert Zla tka Ba iokovič«. k: bo v nete-k « jledališču Sta vrti umetnik se te vrnil pred kratkim * sve io domovino po dolaoletnf od*o*noet » to itni. kier t* 4o«ea*1 narv^ie uspeh* in Q9 prištevajo med prve sedanje violinske vir tnose. Bsiokovič ie danes virtuoz najvecje- bolk I. vTKtt 6 do 7 Din, II. vr»te pa S Din. Oranže so po 0.75 do 2 Din komad. Liter mleka atane v Ljubljani Din - do 2."Zo. k+r surovega nid«*la TI do 24 Din, čajueg-a masla 2d do 3*2, zelo poceni pa jo sir. Kilogram bobiuj^ikega sira stane 18 do 21) Dira. Počen .Ja -x> se zopet tu-Ji jajca kn stane en» 0.50 do 0.75 Din. Z Dolenjrikega prtnaiafo zlasM veliko perutnine. Majhen piSCanec ^ dobi za 15 do 17 Din, večji pa za 20 Din. Kokoš »tane 18 do 22 Din. nepitana gos 40 do 45 Din, domaČi zajci pa so na raizp>>lago po veliko e*ti. Jd 5 do 10 Din GovenJina stane po mesnicah, prvovrstna 10 Din. drugovrstna pa 8 Din. Dokaj poceni |e razna drobnjava. kakor vampi 6 do 7 Din kg, pljuča 4 Din, jetra 8 Din, ledvice 8 do 10 Din, možgani 10 Din. k>j pa 2 Din kg. Teletina stane, prvovrstna 10 do 14 Din. telečja jetra 16 Din, pljuča pa 8 do 10 Din k*j. Svinjina »tane, prvovrstna 10 do 14 Din, drugovrstna 8 do 12 Din Koštrunovina je po G do 8 Din kg. jagnjetina 10 do 12 Din in kg kozjega mesa 0 do 8 Din. Revni sloji kupujejo tudi konjsko meso. ki stane ker 4 d mar je. ga formata ter na vrhuncu zrele umetoosli Razumljivo je torej, da vlada m njegom mariborski nastop oepeto zanimanje. Verjetno je, da v petetk ne bo več mogočo dobit: vstopnic, zato priporočamo nabavo vstopnic v naprej. Za ta koncert bloki ne veljajo. Zdravnik fe s svojo krvjo rešil bolnico Beograd, 6. marca Prestolniski listi v zadnjih dneh mnogo razpravljajo o vprašanju, na kak način bi se dalo izvesti, da bi bila tudi revnim bolnikom v potrebi transfuzija krvi na razpolago Tudi beograjske bolnišnice imajo v svoji evidenci mnogo ljudi, ki dajejo svojo kri na razpolago za transfuzije, kri na morajo plačevati pacienti sami. V mnogih primerih premožnejši pacienti sami izberejo osebo, čije kri bo pretočena v njihove žile V nujnih primerih se izvršujejo transfuzije krvi rudi na stroške bolnišniške uprave, zgodi pa se vendarle večkrat, da krvi nt na razpolago Za razpravljanje o tej važni zadevi je dala povod požrtvovalnost mladega zdravnika, ki je s svojo krvjo reši! revno bolnico Pred kakimi 10 dnevi so pripeljali v bolnišnico mlado kmetico iz 2urko\a. Zagorko Atanaskovićevo Bila je v blagoslovljenem stanu v osmem mesecu, a je neprestano krvavela, tnko da je bila potrebna hitra operacija Za takojšnjo operacijo pa se niso mogli odločiti, ker se jim je bolnica zaradi velike izgube krvi zdela preslaba. Ker pa je kar očividno pojemala, jo je zdravnik vendarle operiral in se je operacija popolnoma posrečila. Toda po operaciji je bolnica začela ugašati Izguba krvi je bila prevelika. Bila je nujno potrebna transfuzija. A od kod naj bi te dobila kri. ker je bila nedelja in se tudi stalni dajalci krvi niso oglašali 1 Ponudila se je bolniška strežnica Ker pa je bolnica tudi po tej pomoći še vedno slabeja in je bilo očitno, da ji je treba še več krvi. ni zdravnik ki jo je bil operiral in izvršil tudi prvo transfuzijo, prav nič pomiiljal. temveč je pretočil se 400 gramov svoje rastne krvi v njene žile Bolnica, ki je bila prei že bolj podobna mrliču kakor pa fi vemu bitju, je kmalu odprla oči in izpre govorila Požrtvovalnost zdravnika Jo Je rešila. Pomota* — Kako pa kaj tvoj bral? — V bolnid je. — Oh, kaj se mu je pa atjusuior — NiČ, za sekundarija je bil imenovan. r Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 7. marca 1035 Stev. - 5 Georgij silin: 10 Počasna smrt Roman. Prihranki bi bili morda ležali nedotaknjeni do rlravcove smrti, da ni nekega dne prišlo na naslov ravnatelja naselbine pismo neke ženske. Prosila je, naj na navedeni naslov pošiljajo denar, kar ga zasluži Kravcov, seveda če bo Kravcov s tem sporazumen. Sicer pa v tem pogledu ni prav nič dvomila. Sodila je, da bo za soglasje povsem zadostovalo, če Kravcovu sporoče, kdo je pisal to pismo. A v pismu ni bilo nobenih razlogov, ki bi pojasnjevali upravičenost te prošnje. Ko je doktor Turke je v preči tal to pismo, je bil ogorčen in hotel ga je vreči v koš, pa si je premislil in dal poklicati Kravcova. Čim je Kravcov zagledal pisavo, je njegov razjedeni obraz sadrgetal, kakor da ga je nekdo udaril z bičem. Pomežiknil je in dolgo ogledoval podpis. Potem je vrnil pismo doktorju Turkejevu in ga vprašal: — Kaj ona piše? — Dragec moj, — je odgovoril Tur-kejev, — to pismo morate prečitati sami Gre za denar. Priznam pa, da sem presenečen. Ne poznam in nočem poznati tujih privatnih zadev, vendar se mi pa ?dj to čudno. Od gobavca zahtevati naenkrat -ienar, kakor da je odkril nov zlat ud ni k. Turke je v je pojasnil Kravcovu vsebino pisma m se radovedno ozrl nanj. Kravcov je razprostrl roke in takoj brez pomisleka je izrazil svoje soglasje. — Torej naj pošiljamo denar? — se je začudil zdravnik. — Kar pošiljajte ga, — je odgovoril Kravcov tiho. Od tistega dne je pošiljal Pvhačev Kravcovu pripadajoči denar na naslov, označen v pismu. Vsa naselbina gobavcev je kmalu zvedela za to pismo. Posebno zanimanje zanj je pokazal Protasov, ki je takoj izrazil svoje naziranje in prišel do zaključka, da se nudi tu nova možnost proučiti značaj če že ne vseh gobavcev, pa vsaj Kravcova samega. Še istega dne se je zglasil pri Kravcovu. — Vem, da so v življenju stvari, o katerih človek težko ali pa sploh ne more govoriti. Oprosti. Ne pozabi pa, da se ne zanimam za to zadevo kar tako za prazen nič. Niserr klepetulja, nisem spletkar. Radovednost me ni prignala k tebi, o tem si lahko prepričan. Zato mislim, da te smem vprašati, kakšna ženska je to? Zakaj hoče imeti od tebe denar? Zakaj ji ga brez oklevanja pošiljaš? Zakaj ni nikoli nikogar k tebi in odkod se je vzela tvoja bolezen? Počakaj, ne obračaj mi hrbta. Kravcov je mrko gledal Protasova in molčal. — Dobro, silil te ne bom! Če ne moreš govoriti, pa ni treba, jaz pa vendar vem, da takega bremena, kakor ga nosiš ti v svojem srcu, ni mogoče vse živ- ljenje prikrivati. Odgovori na moja vprašanja in odleglo ti bo. Boš videl, kako prijetno ti bo potem pri srcu. Kravcov je pa še vedno molčal in zrl na Protasova kakor od nekod iz daljave. Slednjič je Protasov nehal spraševati Bil je prepričan, da bo Kravcov prej ali slej začutil potrebo odkriti mu svoje srce. Človek ni kamen. Protasov je imel prav. Do tega je prišlo slučajno, šele čez nekaj mesecev. Neke noči, ko ni mogel spati in ko ga je bolela glava, je Protasov vstal, oblekel suknjič in odšel na dvorišče. Naselbina je spala. Daleč naokrog je vladala grobna tišina, Vse luči na dvoru gobavcev so bile ugasnje-ne. Gobavci so spali, pozabili so bili na križe in težave svojega mračnega življenja. Le tam daleč iz stepe se je zdaj pa zdaj začulo otroško jokanje šakalov. Vasilij Petrovič je krenil po naselbini in se ustavil šele pred zadnjo hišico. Tam je stanoval Kravcov. Toda zakaj je bilo njegovo okno še tako pozno razsvetljeno. — Evo ti. Ne spi! Zakaj neki ne spi? — je pomislil Protasov in stopil k oknu. Okno je bilo zagrnjeno, v izbo se ni videlo. Protasov je stopil k vratom in opazil, da pada skozi špranjo pod vrati svetlobni žarek na tla odprtega hodnika. Izkazalo se je, da vrata Krav-cove spalnice niso bila zaklenjena. Protasov je pritisnil na kljuko in vstopil. Razprostrtih rok kakor na križu je stal Kravcov tik ob steni in zrl na Protasova z očmi, iz katerih je odsevala groza. Zašepetal je nekaj, toda Protasov ni razumel njegovih besed. Šele čez nekaj časa je dosegel Protasova Kravcov Jlas: — Kaj hočeš ? ... Čuješ, kako si prišel sem ? Zakaj si prišel sem ? Protasov se je vprašujoče ozrl na Kravcova in spoznal je. da hoče Kravcov s svojim telesom zakriti na steni visečo sliko. — Ti čudak, ti, kako si me prestrašil. — Zakaj si prišel sem? — je zašepetal Kravcov znova. Kako... kako si priše1 sem? — Zdaj pa vidim, da si res znorel. Zakaj bi pa ne mogel priti k tebi? Kaj sediš v ječi aH v raju? No, prijatelj, nisem se nadejal, da me boš tako sprejel... Eh, eh! In Protasov je hotel takoj oditi. — Če imaš res kaj takega, — je pripomnil, — česar drugi ne smejo videti, pa odidem, nič se ne boj, ne bom te ned-leeoval. Toda zakaj me tako debelo gledaš? S svojimi očmi bi lahko človeka do smrti prestrašil. Menda se ti je res zmešalo. Saj me sploh ne spoznaš. Obrnil se je k vratom in pritisnil na kljuko, toda v naslednjem hipu je zaslišal Kravcovov glas: — Počakaj, ne hodi proč! Ostani!.. Če si že vstopil — pa bodi moj gost... Naj bo, saj je vseeno. Protasovu se je zdelo, da teh besed ni izgovoril Kravcov, temveč nekdo drugi, nekdo, stoječ za steno. Negujte svoje zobe Korziški tiger pred sodiščem Te dni se je pričel v Bastiji senzacionalen proces proti zadnjemu bandi takemu poglavarju s Korzike Spadi, ki je dobil zaradi svoje krvoločnosti pridevek »korziški tiger«. Za razpravo vlada tako ogromno zanimanje, da je bila raspravna dvorana na sodišču mnogo premajhna in se vrši proces v operi. Spada je nad deset let strahoval vso Korziko. Nekoč je v prepiru ustrelil dva orežnika, nato pa se je zatekel v gozdove, kjer mu dolgo niso mogli priti do živega. Obtožen je osem umorov, med njegovimi žrtvami je pet orožnikov. Spada je bil vodja velike banditske tolpe, ki se je 1. 1932 z velikim uspehom upirala celi armadi francoskih orožnikov in regularnih čet, opremljenih z najmodernejšim orožjem. Znane so še podrobnosti tega dramatskega pohoda. Spada je bil izredno drzen. Nekoč je celo povabil v svoje skrivališče francoske in druge novinarje in poskrbel tako za primerno propagando. Kljub temu ga francoske čete niso mogle prijeti. Čeprav je bil popolnoma obkrožen v svojem skrivališču, se je preoblečen v kmetico spretno prebil skozi goste vrste in jim ušel. Naslednje leto pa so ga prijeli v hiši njegovih staršev, kamor je prostovoljno prišel. Toda o nekdanjem Spadi ni bilo več sledu, mož je bil živčno popolnoma strt in zdi se, da trpi na maniji zasledovanja. Hussarekova smrt Na Dunaju je včeraj umrl predzadnji ministrski predsednik v avstroogrski monarhiji in prejšnji dolgoletni prosvetni minister Maks Hussarek pl. Heinlein, star 70 let. Pokojnik je bil rojen 1. 1865 v Bratislavi kot sin avstrijskega častnika, študiral je pravo in promoviral 1. 1882 na Dunaju. L. 1893 je postal docent za cerkveno pravo na dunajski univerzi in 1. 1907 honorarni profesor. L. 1911 je bil imenovan za prosvetnega ministra m je ta resor obdržal do L 1917. Po padcu Seidlerjevega kabineta v L 1918 je sestavil novo vlado, ki pa ji ni dolgo predsedoval. Pokojnik je bil priznana avtoriteta na polju cerkvenega prava ter ae tudi publicistično živahno udejstvoval. žrtve plazov de nobeno leto niso plazovi zahtevali toliko žrtev kakor letos. Temu so krive nagle izpremembe vremena, sedaj potegne jug, sedaj sever. Te dni sta se v planinah zopet pripetili dve veliki nesreči, ki sta zahtevali več človeških žrtev. V soboto se je odpeljala iz Prage večja družba izletnikov in smučarjev na Djumbir v Tatrah. Med njimi so bili uradnik Jan Herout, praški arhitekt J. Kohliček knjigovodkinja Viljemina Beer, Kohličkova nevesta Ana Hvala-ček ter uradnika Josip Ritter in Otokar Stein, V ponedeljek so zapustili kočo na Djumbiru ter se spustili v dolino. Nenadoma je nastal silen snežni metež, ki je sprožil rudi velik plaz v dolžini 150 m, ki je smučarje pokopal pod seboj. Rešila se je samo Hvalačkova, ki je bila slučajno nekoliko oddaljena od ostalih in je plaz ni pobral. Trupla ponesrečenih smučarjev so že izkopali izpod snega in jih prepeljali v mrtvašnico v Podbrezo-vo. Tudi nad Boznom se je utrgal velik plaz, ki je zalotil štiri tihotapce. Rešil se je samo eden. ostali trije pa so se pod ogromnim snegom zadušili. Berlin četrto največje mesto sveta Po najnovejši statistiki ima Berlin 4,189.400 ljudi in je sedaj četrto največje mesto sveta. Newyork šteje 7,478.000, s predmestji celo 11,000.000 prebivalcev, Tokio 5,486.000, London pa 4,358.000. število zakonov je naraslo od 36.000 na 46.000. V Berlinu je 100.000 ljudi, ki se pišejo Schulz, Schultze in Schulze, največ pa je Mullerjev, ki so jih našteli 80.000, raznih Schmidtov pa 70.000. Poleg tega je okrog 30.000 Meierjev in Lehmannov, več tisoč Hof-mannov, Neumannov itd. ' Zelo znano ime je tudi Krause. 55 minut. Največjo hitrost, in sicer 113 km na uro, razvija na progi med Poitiersom in Angoulemom. Sud Expressu sledi cela vrsta francoskih brzovlakov s povprečno hitrostjo 100 do 109 km To so zlasti brzo v laki na progah Pariš—St. Quentin, Pariš— Rouen, Pariz—Nancy, Mulhouse—Stras-bourg in Dijon—Lyon. V to hitrostno skupino spadata tudi dva nemška in en angleški brzovlak Kaj pa Amerika, o kateri tako pogosto slišimo, da ima najhitrejše vlake? Ta je šele na 26. mestu s svojim najhitrejšim vlakom, vozečim 101 km na uro. Samo na zelo kratki progi Chicago—Milwaukee vozi tam električni vlak s hitrostjo 120 km na uro. SOKOL Najhitrejši vlaki Prizadevanje poedinih držav, da bi svoj promet čim bolj pospešile, ima za posledico, da se selijo rekordi hitrosti vlakov iz države v državo. Največjo hitrost na svetu ima zdaj nemški brzi vlak, znan pod imenom »Fliegender Hamburger«, ki vozi med Berlinom in Hamburgom na 286.8 km dolgi progi. Ta vlak vozi s povprečno hitrostjo 124.7 km na uro. Na drugem mestu glede hitrosti je angleški Cheltenham Flyer, ki vozi med Svindonom in Londonom s povprečno hitrostjo 114.8 km na uro. Ta proga je pa dolga samo 124.4 km. Tretje mesto zavzema francoski Sud Ex-press, ki vozi iz Pariza do Bordeauxa Mladinski odsek Sokola L, LJubljana, Tabor, priredi v nedeljo ob 15 v velik' dvorani Tabor dajan ko za moško in Žensko rieco. Deca je pripravila sama zelo lep in zabaven spored Vabimo starše m prijatelje naše d>ce k tej prireditvi l% prijaznosti bo naš-m maičkom zapel nekaj pesmi priznani kvartet »Fantje na vasi«, a sporedu je več telovadnih ln pevskih točk, šaljivi nastopi in godba Po čajank' bo tombola Vstopnine ni Zdravo! Dramski odsek Sokola Vič bo ponovil v nedeljo ob 20 v SokoLskero domu izvrstno spevoigro »Kakor stari, tako mladi« v režiji br. Viktorja Ambroža in s sodelovanjem sokolskega orkestra. Ker je že pri premijeri zmanjkalo vstopnic, naj si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnice pri br Jeločniku v Rožni dolini ln v Sokolskem domu. Sokolska četa Kožarje, dramski odsek, uprizori v nedeljo 10. t. m. v Sokolskem domu v Borovnici Finžgarjevo »Razvalino življenja«. Pričetek ob pol 16. Prijatelji sokolstva vljudno vabljeni! Iz Ptuja _ Sesnam obveznikov is ljudsko delo je razgrnjen pri mestnem načelstvu in se pozivajo obveznik, naj ga pregledajo ter podajo morebitne pripombe, v kolikor je nepravilen. Do 12. t. m. se moraju tudi izjaviti, aH se bo obveznost z delom odslužila, ker se bo sicer predpisalo plačilo v denarju. _ Zaradi masker v smrt. Žalosten dogodek se je odigral v ponedeljek popoldne na državni cesti v Spuhlji. Iz Zabovc ie prišel oblečen v Kurenta posestnikov sin Franc Janžekovift, ki je v Spuhlji blizu neke gostilne naletel na večjo skupino fantov, med katerimi je bil tudi 28 letni Janez Horvat iz Spuhlje. Horvat je na vsak način hotel dognati, kdo se skriva pod kožuhom in ga je hotel JanŽekoviČu izstrgati. Ker se mu nikakor ni hotel udati, je nastalo med njima ruvanje, v katerem je JanŽeko-vič segel po krivcu ter ga zasadil Horvalu v vrat. Z veliko zevajočo rano in ves oblit s krvjo je Ho-vat omahnil v obcestni jarek in že nekaj minut nato i7dihnil Komisija je ugotovila, da je imel Horvat prerezano Šilo odvodnico in da je bila smrt neizbežna. Janžekovič se je po dejanju sam prijavil oblastem. Ali si že član ..V'vrihnkove družli***0 9 pasto. Id Je na vitko najpopolnejših sredstev za nego xob In ust, x »Bievtero« zobno pasto. Zahtevajte Jo Izzvano. REKLAMNE KOLEDARJE in LESENE OKRASKE izdeluje v najbogatejši izberi tovarna „P A K S", Novi Sad TvTdkm A. & E. SRABERVE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljubljanske kreditne banke in Ljudske posojilnice. 24/L t Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je danes ob 10. uri dopoldne nenadoma zapustil, previden a tolažili sv. vere na* prelju bi jem soprog, očka, brat, svak in stric, gospod IVAN KUMER gostilničar, posestnik in občinski odbornik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 8. marca, ob 16, un iz hiše žalost} na tukajšnje pokopališče. Masa zadušnica se bo brala v kranjski farni cerkvi. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Kranj, dne 6. marca 1935. £ali)}o£a soproga z otroki in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI v v*efi malih oglasih zelja oeseda 50 para. davek Din 2.— Najmanji enesek za nah >glae Din 5.—. davek Din a.— vlali oglasi *e piacuje)c ihkoj pn oaj-oCilu. lahko tudi v znam nložiL) znamuo - Popustov za male oglase ne priznamo I39SD2I Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din KMETSKE POSOJILNICE vlozne knjižice do 100.000 Din kupim. — Ponudbe takoj. — Naslov: Resnik, Prečna ulica št. 4 ali telefon 2329. 923 ' PLETTLN1 STROJ kupim. — Ponudbe: »Lorde, Čakovec. ZIMNICO (MODROC) že rabljen ali samo zimo kupim. — Ponudbe s ceno na: Srečko '-Covač, Kranj, poštno ležeče. 922 t SLUŽBE Beseda 50 pai davek 2 Din Napnanisi znesel* ? Din PEKOVSKI POMOČNIK star 25—35 let, samski, čedne zunanjosti, dobi službo. — Kos, Mokronog. Beseda 50 par davek 2 Din Najmanjši znesek i Din LEPO SEPARIRANO SOBO s souporabo kopalnice oddam »talnemu solidnemu gospodu. — Ogleda se od 12. do ^2. ure. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 921 Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din Prima športne suknjič* a Din 98.—. pumpar.ee modne hlače itd. - kupite zelo ugoo no pn PRESKERJĐ. UlIBUANA Sv Petra e 14 PRIDOBITNA PODJETJA trgovine, industrije, notele restavracije, kavarne, bufete vi-notoče. gostilne, trafike mlekarne, drogerije, parfumerije. pekarne, mesnice — prodaja ln posreduje nakup naglo in uspešno: Poslovnica Pavleko-vič. Zagreb. Ilica 144. pritličje, levo. 20/L ZENITVE IN POROKE boljših stanov posredujemo naj-vestneje. Razpošiljamo informativne prospekte diskretno proti predplačilu 10 D*~\ v postnih znamkah: REZO K, Zagreb. poŠta 3. i3 L VELIKO IZBIRO SPALNIC in kuhinj po jako nizki ceni dobite pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov. Vegova ulica St. 6. 19 L NOVO PLAHTO sem izgubil 5. t. m. od Ljubljane do Celja. Najditelj naj jo odda v Ljubljani prt Jugoavto. JABOLKA po najnižji ceni nudi M. Kom-pare. Ljubljana, Pogačarjev trg St l in Gradišče st 7 923 KROJAŠKEGA MOJSTRA za stalno delo. vajenega boljše konfekcije — iščemo V poste v pridejo samo dobre moči iz Ljubljane ali najbližje okolice. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 920 Sveže najfinejše norveško RIBJE OLjr lx lekarne DR O. PICT-OLMA • Ljubljani — se priporoča bledim m slabotnim osebam 05/1 Kupite novodoele državne SREČKE beograjske glavne kolektore v — Menjalnici »RE1CHEF A TTJRK«. 992 Kako se odstranjujejo kurja očesa in omehčajo žulji ? Mnenje dr. L. CATRINA Mala koničasta korenina kuriega očesa pritiska aa občutljive živca *ei Vam tako povzroča ({rožne bolečine Zaman tratite čas, ko režet« z britvu o *rh kuriega očesa ali pa ga žgete z ostrimi tekočinami m obla* gat« z ublažuiočimi obkladki Rezani« e dobila vid»2 mleka Ta zdravilna kisikova voda razkraia lojnate to mastne »nov- *er omehča trde m žutiave plasti kože Ta ko* Eeli omehča kuna očesa v tolik- men da tih ihko takoi m br«2 bolečin odstranite s prsti t korenino vred 2ulie ps ostražite s topim delom noža Saltratova kopeli odpravita vse bolečine in boleča vnetia nog Kuna očesa prenehaio zbadati brazgotine pa zaceliio. Saltrat Rodell ie «red«tvo ki poživlis obtok krvi. krepi sklepe « vrača zdravie bolnim nogam Saltrat Rodell se Drodaia v vseh apotekah, drogeriiah in parfumeriiah. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno UaJtarno« Fran JezeraeS — Za upravo is inaeratiu del usta Uton ChnatoL — Vsi t Ljubljani.