Izhaja vsak ponedeljek zjulraj Uredništvo: Kopitarjeva ui. št. 6/111 Telefon št. 2050, interurban 2050 Rokopisi se ne vračajo Posamezna št. 1 "Din. mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom In po pošti dostavljen list 5 nin. Celoletna naročnina 5O Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inserati po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ul. 6/11 Poštni ček. račun, Ljubljana 15.179 Telefon štev. 3030 Zadnji trenutki Vladimir j a Gortana O zadnjih urah Vladimirja Gortana prinaša sušaška »Naša Sloga« to zanimivo poročilo: »Včeraj je prišel no Sušak begunec i/. Julijske krajine, naš rojak, ki jo zasledoval vse fazo famoznegn procesa v Pulju in ki je imel tudi priliko, da je i/, najbolj avtentičnega vira izvedel, kako se je izvršila sama justifikacijn inučeniku Vladimirja Gortana. Ta naš rojak je pravil: Razglasitev sodbe. Navzoč sem bil pri čitanju obsodbe v puljskeni procesu. Po ozračju, ki je vladalo v sodni dvorani, se je vedelo že naprej, kako bo izpadla sodba. Vedeli in čutili so to tudi obtoženi. Zato jih sodba tudi ni iznenadila. Samo 17 letni Ladovac je upal, da bo zanj vsled njegove mladosti in absolutne nedolžnosti sodba mila. In samo on je, ko je slišal, da je obsojen na 30 let ječe, zajokal ko otrok in vzkliknil, zgrabivši z obema rokama železno kletko (v tej se nahajajo v Italiji vsi obtoženi pred sodiščem, op. ured.): Pustite me domov, jaz nisem nič kriv!« Ostali obsojenci pa so sprejeli sodbo mirno in skoraj s prezirom. Vladimir Gortan, ko je slišal, da je obsojen na smrt s streljanjem v hrbet, je komaj vidno prebledel, stisnil pesti, nato pa dvignil glavo in apatično pogledal po sodnikih, advokatih in branilcih. Vladimir Gortan v celici. Po sodbi so najprej odvedli iz kletke če-tvorico na 30 let obsojenih, a nato posebej Vladimirja Gortana, ki so ga odvedli v posebno celico. Citanje sodbe in odveditev obsojencev se je izvršilo naravnost očevidno z velikim policijskim aparatom. Ko je bil Gortan prepeljan v celico, je legel na žimnico in ležal nekaj časa negibno, gledajoč v strop in z ničemur ne odkrivajoč svoja čuvstva. Absolutno netočno je poročilo nekaterih italijanskih listov, da je Gortan po obsodbi zajokal in padel na kolena pred nekim karabinjerskim narednikom. Ko je ležal Gortan nekaj časa j molče v celici, je zaprosil stražarja, da pokliče j njegovega zagovornika Čerljenico. Ko je ad- • vokat prišel, sta sklenila, du vloži advokat prošnjo za pomilostitev. To je advokat tudi storil, toda komandant tržaškega kora ni hotel poslati prošnje ital. kralju. Ta negativni uspeh prošnje pa ni bil sporočen Gortanu, a niso mu do zadnjega trenutka povedali niti to, da bo ustreljen. Vendar pa je sam dvomil v uspeh svoje prošnje. Bil si je na jasnem, da bo žrtev eksemplarične kazni in se je zato tudi pripravljal na smrt. Zadnja noč Gortn. Vso noč je prebdel. Dali so mu cigaret m steklenico konjaka. Kadil je. Proti jutru je poklical duhovnika. Po prejšnjih določilih bi se moral Gortan ustreliti na istem mestu, kjer je bil dne 24. marca zadet Ivan Tuhtan. V zadnjem hipu pa je bilo to spremenjeno. Italijanskim oblastem se je zdelo preveč tvegano, da bi prepeljali Gortana iz Pulja tja v Pazin, pa čeprav je bila mobilizirana vsa 60. fašistična legija. Zato je prišlo od komandanta j tržaškega kora povelje, da se ustreli Gortan v neposredni bližini Pulja, nedaleč od pokopališča na puljskeni vojaškem vežbališču. Justifikacija. Ob prvem svitu je bil Gortan prepeljan na vojaško vežbališče. Tu je bila izkopana jama, pred njo pa so postavili stol, na katerega so posadili Gortana, obrnjenega z licem proti jami. V tem položaju so ga tudi dobili izvršilci in očevidci sodbe. Razume se, da je bilo vse vojaško vežbališče cernirano od številnih straž. Na niorišče so imeli pristop od neslužbenih oseb samo nekateri časnikarji, ki so imeli posebno pooblastitev. Privezan na stol je sedel Gortan nepremično, ne ozirajoč se ne na levo in ne na desno, temveč gledajoč v jamo, ki je v polumraku zijala pred njim. Okoli polšestih zjutraj je prišel na niorišče odred policije pod vodstvom miličnega oficirja z golo sabljo. Grobna tišina je vladala nad vežbališčem. V nervozni vznemirjenosti so se šepetaje dajala zadnja povelja. Pihal je hladen jutranji veter. Mravljinci so šli skozi ljudi. Vstajala je jutranja meglica in skozi njo se je videl nepremičen lik na stol privezanega Vladimirja Gortana. Nemo, voden od svojega oficirja, je prišel oddelek milice za Gortanov hrbet na deset korakov blizu in obstal ko zakopan. Oficir se je malo vznemiril iu za trenutek obstal. Nnto pa je nakrat odločno dvignil sabljo. Nu t.i znak so miličniki dvignili puške in namerili cevi na hrbet zvezanega niučcnika. Zanimivo je, da sta bila za hrbtom miličnikov dva ka-rabinjerja, rekordna strelca, katerih naloga jo bila, da usnirle Gortana, čc bi oddelek zgrešil cilj. Pa ne da se je dvomilo v poslušnost oddelka? Nekaj trenutkov je držal oficir sabljo v zraku, nato pn jo je naglo potegnil k sebi. V tem hipu je padla salva šestih strelov. Nemi molk in skoraj nekaka potrtost je vladala ves čas te ceremonielne ustrelitve. Ko je vzdignil oficir sabljo, je zastala vsem navzočim funkcionarjem sapa in mnogi časnikarji so zakrili obraz, da nebi videli ta prizor. Padlo je mrtvo telo Vladimirja Gortan i. Nad njim se je sklonil zdravnik, ki je kon-statiral smrt obsojenca. Nato je pristopil du-liovnki in s križem Boga Odrešenika blagoslovil truplo, na kar so ga pokrili s plaščem. Kmalu nato je bilo položeno truplo v hrbet ustreljenega Vladimirja Gortana v tru-go. Njegov duh pa z njegovim zadnjim smrtnim krikom je preletel istrske hribe in doline, napolnil vsako hišo v Istri in šel čez Učko in se dvignil nad našo zemljo. Tu sedaj biva.. Hrvat, kmetje v Topoli Belgrad, 20. okt. AA. Danes ob 14. uri so se hrvatski seljaški zadrugarji pripeljali z avtomobili v Topolo, da posetijo dom Nj. Vel. kralja, pivega zadrugarja Jugoslavije. Pri prihodu v Tcpolo je hrvatske goste pozdravila množica meščanov in seljakov i/, vse okolice. Pred spo-, menikom, ki je bil postavljen v čast junakom, padlim v vojnah za svobodo, jih je pozdravil | načelnik Topole, ki je dejal med drugim: Jugoslovanski kmetje šumadije so srečni, | da lahko v srcu Šumadije pozdravijo hrvatske kmete, svoje brate in da jim morejo prirediti gostoljuben sprejem. So trenutki, ko uvidevatno koristi im čutimo potrebo medsebojnega spoznavanja, tflasti v kraju Velikega Karadjordja, v i kraju, kjer je bil izpaljen prvi strel za osvobodi-' tev ne samo šumadije, nc samo Srbije, temveč vseh Srbov, I Irvatov in Slovencev. Ko se bomo j danes poklonili spominu Velikega borca, ko sc ' bomo poklonili na grobu blagopokojnega kra-| Ija Petra, brezsmrtnega Osvoboditelja, tedaj se i spomnimo tudi onih, ki so s krvjo odkupili naše l osvobojenje in ujedinjenje. Pozdravimo p;i tudi kraljevino Jugoslavijo, v kateri moramo biti | vsi srečni. Zatem se je razvrstil sprevod iu hrvatski zadrugarji so krenili v spremstvu velike množice domačinov v Oplenac, da se poklonijo spominu kralja Petra, lit jih je pozdravil prota Stevan j Guzvič. Odgovoril tnu je hrvatski zadrugar Ma-rinčič, ki se je v svojem toplem govoru spomnil zaslug blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja. I'o kratkem zaključnem nagovoru prote j Guzviča so si hrvatski zadrugarji ogledali gro-i bove in cerkev ter se divili veličastnim zgrad bam, zlasti mavzoleju. Na grob kralja Petra so položili prekrasen venec, čegar trakovi imajo naslednji napis: Velikemu kralju Osvoboditelju, vzvišenemu očetu kralja Preporoditelja — Hrvatski seljaški zadrugarji, 20. okt. 102<>. Zatem so hrvatski zadrugarji počastili spomin Karadjordja, očeta Jugoslavije. Po opravijo nih svečanostih so bili hrvatski seljaki gostje šu 1 madijskih zadrugarjev v hotelu < )plenac . Jugoslavija spornim* Gortana Manifestacija Ljubljane Na veličasten, dostojanstven način je Ljubljana danes izvršila žalno komemoracijo za padlim Vladimirjem Gortanom. Ob pol 11 dopoldne se je vršila v novi cerkvi v Spodnji Šiški žalna služba božja. Službe se je udeležila skoro vsa akademska mladina Ljubljane ter več tisoč občinstva, med katerimi smo opazili tudi mnogo odličnih predstavnikov, zlasti pa še primorskih rojakov. Žalno službo božjo je daroval pri oltarju Matere Sveto-gorske g. Doktoric. Po maši je odšel po glavnih cestah iz Šiške do univerze impozan-ten sprevod z dvema žalnima zastavama. Iz žalnega sprevoda ni padel ves čas niti en vzklik in je sprevod ravno s svojim molkom in nemo žalostjo globoko učinkoval. Pred univerzo so položili manifestanti trnjev venec na ploščo, posvečeno Primorju. Trije mladi govorniki pa so se spominjali padlega Gortana in naših rojakov v Primorju. Manifestacija je napravila na vse gledalce globok očinek. Lepa mariborska manifestacija Na svečan in impozanten način se je Maribor poklonil spominu puljskim mučenikom. Ze v soboto zvečer je zlasti tukajšnja mladina pokazala svoje sočustvovanje z VI. Gortanom in obsojenci puljskega procesa. Isto so storila ludi narodna društva. Tako se je s liho komemoracijo puljskih žrtev otvorlla proslava desetletnice društva »Drava«, ki se je vršila v soboto zvečer v unionski dvorani. Društveni predesednik M o h o r k o je uvodoma pozval številno navzoče občinstvo, da vstane in z dvo- minutnim molkom počasti spomin nesrečnih žrtev puljskega procesa, posebno Vladimirja Gortana. Danes ob pol 12 pa se je ob ogromni udeležbi občinstva vršila v tukajšnji baziliki Matere Milosii zadušnica za pokojnini Vladimirjem Gortanom. trotest Pirota Pirot, 20. okt. (Tel. SI. 1.) Danes se jc v velik dvorani hotela »Esnaf« vršilo protestno zborovanje pirotskih meščanov proti justifikaciji v Pulju. Govorniki so naglašali, da sc svetovni tisk v takih slučajih zelo ostro obrača proti taki jurisdikciji, sedaj pa je bilo čuti le malo protestov. Govorniki so sc zahvalili vsej jugoslovanski akademski mladini, da je na dostojen način protestirala proti puljskemu procesu in tisku, ki je objektivno poročal in obsodil krivico. O redukciji univerz ni govora Belgrad, 20. okt. (Tel. Slov. 1.) Te dni so sc mudili v Belgradu rektorji univerz v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu dr. Dolenc, dr. Belobrk in Čeda Mitrovič. V razgovoru z Vašim dopisnikom so rektorji dali naslednja pojasnila: »Rektcrski svet je zboroval v Belgradu cd grede do danes. Danes med 10-11 smo se vsi trije rektorji zglasili v prosvetnem ministrstvu, včeraj pa smo bili v finančnem. Povsod smo našli zelo prijazen odmev in veliko razumevanje za popolno avtonomijo univerz. Kar se liče zboljšanja profesorskih plač, je gotovo, da sc plače zvišajo, in sicer bo znašala plača ne tako, kakor je bilo prvotno poročano, to je do 10.000 Din, ampak Avtonomija univerz zasigurana približno 8000 Din. Avtonomija univerz je zavarovana z zelo smetrenimi in natančno izdelanimi disciplinskimi predpisi, vendar tako, da bo avtonomija varovana. Osnutek vseučiliškega zakona in druge uredbe je rektorski svet v končno-veljavni redakciji izročil prosvetnemu ministrstvu, ki je načrt sprejelo. Fakultetne uredbe, ki bodo važne zlasti pri ustanavljanju novih stolic, bodo izdale posamezne fakultete sporazumno pismenim potom. Popolno uveljavljenje novega : univerzitetnega zakona je pričakovati v pričetku ; bodočega proračunskega leta.« Na vprašanja, ali in v koliko so imele smisla govorice o redukciji gotovih fakultet, bodisi v Ljubljani, Zagrebu ali Belgradu, so rektorji s poudarkom naglasih, da ni padla v leku celega posvetovanja niti ena beseda o kaki redukciji, nasprotno so rektorji na vseh merodajnih mestih dobili zagotovilo, da ostanejo vse sedaj obstoječe tudi za naprej. »Beseda redukcija fakultet naj bi se sploh enkrat zbrisala z dnevnega časopisja*, so izjavili rektorji.' Nadalje smo doznali, da prideta te dni v Belgrad v imenu ljubljanske univerze še profesorja dr. Lukman in dr. Izidor Cankar, ki se bosta skupno z rektorjem dr. Dolencem javila na dvoru, kjer bodo izročil adreso iu spomenico ljubljanske univerze Znak kulturnega naroda je razvito zadružništvo Belgrad, 20. okt. (Tel. >S1. Listu«.) Danes se je vršil 8. kongres Zveze zdravstvenih zadrug. Kongres je bil važen zlasti vsled lega, ker se je pri tej priliki ponovno poudarjalo stališče, ki ga ima kmetijsko kol resorno ministrstvo do zadružništva. V tem stališču kmeti jskoga ministrstva sc poudarja, da je razlika med kulturnimi in nekulturnimi narodi ta, da slednji ne mislijo na svojo bodočnost in žive lo od danes na jutri. Ce s lega stališča sodimo naš narod, bi bilo zadosti, če podčrtamo samo delovanje zdravstvenih zadrug, kajti zdravstvena zadruga je ena največjih ustanov, ki si jih moremo zamislili pri kulturnem narodu. Nadalje podčrtava kmetijsko minislr-stvo pomen zadružništva sploh, ki je glavno netivo za dosego harmonije v človeštvu in po-mirjenje strasti, ki izzivajo poostrene razredne boje, kar vede do notranjih nemirov in bojev tudi med narodi. Edino zadružništvo lahko ublaži in odpravi la nasprotstva. Mnogi veliki misleci in pisci smatrajo zadružništvo kot času odgovarjajoče sredstvo za dosego src če in blagostanja naroda in zlasti kmečkegr prebivalstva. Najmočnejša manilesticiia Belgrad, 20. okt. (Tel. Slov. 1.) Danes sc je Vladimirja Gortana spomnila tudi srednješolska mladina, ki je z večininutniin molkom in premišljevanjem izkazala Gortanu čast. Bctgrajshe vesti Belgrad, 20. okt. AA. Nj. Vel. kralj je danes odpotoval v Topolo. Belgrad, 20. okt. AA. Minister financ dr Stanko švrljuga je nocoj odpotoval v Pariz, d; | sodeluje na sejah komisije za vzhodne repara cijc. Ministra spremlja dr. Milorad Djordjevič 1 e:ef proračunskega odseka v ministrstvu financ Naša propaganda Muecniška smrt Vladimirja Gortana je zopet razplamtela naš narodni čut in je zopet enkrat zjedinila ves naš narod v eni sami narodni misli. Bojimo se pa, da se bo tudi to pot ponovila ona žaloitna izkušnja, da bo tudi to sveto navdušenje izpuhtelo brez pravega učinka. Bojimo se, da tudi to pot ne bo nikogar, ki bi to znova porojeno narodno gibanje zajel in s pridom uporabil njegovo ustvarjajočo silo. Kakor vedno, tako bi se moglo zgoditi tudi sedaj, da bo vedno bolj ginilo in ginilo navdušenje, dokler ga prazne fraze in mrtve geste ne ubijejo docela. Vse navdušenje bo ostalo morda tudi to pot le na ustih, mesto da bi se zajedlo globoko notri v srce, da bi večno delovalo in dvignilo naš narod 't realnemu napredku. Da sc to ne zgodi, treba narodno navdušenje usmeriti v pozitivno smer. Ne deklamacij in ne hrupnih demonstracij ne potrebujemo, temveč samo tiho, a uspešno delo. Cim manj govorenja, a tem več dela, to mora bit naš cilj. Gortanov slučai pa nas sam opozarja na eno delo. ki že leta in leta čaka na uresničenje, ki pa tudi danes ni še začeto. To delo je organizacija in izvedtm naše zunanje propagande. Kdor je te dni k količkaj listal po tujih listih, ta je videl, da ni v skoraj niti enem tujem listu sledi naše propagande. Le kar so tuji listi sami od sebe napisali v naš prilog, le podatke, ki so jih ti sami nabavili, so bili natisnjeni. Večina listov Da je bila navezana zgolj na uradna poročila ita-ijanskih oblasti in italijanskih časopisov. Ni ruda, če je potem celo v nemških listih bil opisan puljski proces na način, ki je bil v absolutnem nasprotju z rcsnico in nam v škodo. In vendar bi imeli prav vsi nemški listi velik vzrok, la bi v Gortanovem slučaju z vso močjo branili lašo stvar. Zakaj danes je umrl mučeniške smrti stranski kmet, kdo jamči, da jutri ne doseže ista isoda tirolskega kmeta. Vsaj to bi morali znati topovedati nemški javnesti. A mi tega niti ne »skusimo. A v Gortanovem slučaju nc gre samo za oodo Gortana, temveč ves puljski proces po-jieni velikansko kleveto proti naši državi. Veliki svet polagoma že spoznava, da ni naša država oni nemirni kot Balkana, ki stalno grozi z novim izbruhom krvavih dogodkov. Tam preko pa so interesirani na tem, da ne izgine ta Idevctniška bajka na naš račun 'in zato so hoteli s puljskim procesom vsemu svetu dopovedati, da deluje na italijanskem ozemlju jugoslovanska iredenta, da Jugoslavija ogroža mir. Nad vse grda kleveta jc to, a za nas nad vse opasna, ker ne vidi ves svet j laži v tej kleveti, ker se mi ne potrudimo, da to laž razkrijemo. A razkriti jo moramo in zato mora naša propaganda pričeti delovati. Interes države že zahteva to. Ne zadostuje pa samo oficielna propaganda, temveč je potrebna tudi privatna. Imamo vse polno društev, ki imajo namen, gojiti z enim ali ; drugim narodom prijateljske stike. Velik del teh ; društev tudi ima te stike. Ali pa so ta društva j uporabila svoje zveze in potem njih informirala ; tujo javnost, kako je bila poteptana človeška j pravica v puljskem procesu? Naravnost čudno je n. pr., da se je v čeških listih tako malo pisalo o puljskem procesu. Pravzaprav so samo socialno-demokratični listi krepko nastopil, a ne iz ljubezni do nas, temveč vsled našega ostrega nasprotja do fašizma. Ve-. liki češki listi pa so bili tihi in njih obsodba je izostala. Ali res ne more doseči Čehosl.-jugosl. Liga, da se hidi češki meščanski tisk zavzame za nas? — A tudi posamezniki pri nas imajo dobre zveze v tujini, saj je naš človek vsled svoje dobrosrčnosti v tujini skoraj vedno priljubljen. Ali so ti posamezniki informirali svoje znance o mu-čeniški smrti Vladimirja Gortana, ali so storili svojo narodno dolžnost? Vse sile moramo napeti, vsa sredstva moramo uporabiti, da bo javno mnenje sveta za nas in za našo misel. To moramo storiti že zaradi tega, ker na ta način najbolj učinkovito zasigu-ramo mir. Nam je svetovno mnenje največja opora in najbolj učinkovita garancija za mir, zakaj se vendar ne okoristimo s tem orožjem? Danes vlada še sveto navdušenje za našo narodno misel, danes je še narodno gibanje živahno, zato je danes še čas, da se to gibanje prav usmeri in prav uporabi. A mora biti tu nekdo, ki za to poskrbi. Pa je kdo tu, ki hoče to izvesti? Ali bo tudi to navdušenje izpuhtelo? Ali nas tudi inučeniška smrt Vladimirja Gortana ne bo ozdravila od praznega govorjenja? 7. zmaga Aljehina Berlin, 20. okt. (Tel. »Slov. 1.«) Včeraj sta Aljehin in Bogoljubov nadaljevala prekinjeno 16. partijo, ki je bila za Aljehina zelo ugodna, ker je imel enega kmeta več iu razen tega dva prosta skupna kmeta na damski strani. V končni igri so bili sicer še zelo inte-resantni položaji, ki jih pa Bogoljubov ni mogel trajno držati. Po BO. potezi se je moral Bogoljubov udati. Stanje: Aljehin 7, Bogoljubov 4, remis 5. Prihodnjo partijo bosta igrala Morilec Janez Pa\k v preiskavi V preiskavi radi strašnega zločina delavca Janeza Pajka, ki je umoril mestnega vrtnarskega ravnatelja Vaclava Hejnica, ni nastopil noben nov moment, ker je bil dejanski stan vsega zločina že itak pojasnjen. Morilca Janeza Pajka je policija zaslišala še v soboto pozno zvečer. Janez Pajk je robusten človek, surov in razburljiv. Zato tudi pri preiskavi ni mogel v prvih urah razburjenja le količkaj omiliti ali olepšati svojega strašnega dejanja. Še celo več: zarekel so je celo nekoliko in se izdal, da je gojil jezo na Hejnica že res teden ter da je le čakal ugodnega trenutka, da se nad njim maščuje. Janez Pajk je bil pri mestni občini usluž-ben kot vrtnarski delavec, predvsem pa kot kosec. Kosec je bil zelo izvrsten, ali čas košnje je že davno minil, in kakor ponavadi vsako leto, se je moralo vodstvo mestnih vrtov tudi sedaj odločiti, da odpusti preko zime nekaj delavcev. Ker Pajk za druga dela ni bil ravno izvrsten delavec, mu je ravnatelj Hejnic že poprej namignil, naj si čez zimo poišče drugo delo, toda Pajk te stvari ni smatral za resno. V pondeljek, 14. t. m., pa mu je Hejnic dejal: »Ta teden lahko še ostaneš. V soboto boš iz- plačan, potem si poišči drugo delo. Tokrat mislim resno k V Pajku je ves teden vrelo, in kakor sam pravi, jc ves čas mislil le na to, du bi po odpustu Hejnica kje dobil in ga pretepel. Zgodilo pa se je, da je Hejnic le dobro uro poprej, predno bi se moral Pajk posloviti od dela v mestni službi, prišel v mestno drevesnico iu tam dal Pajku nedolžno povelje, naj zamenja sekiro s krampom. Tedaj je bruhnila Pajkova jeza na dan in Janez Pajk je postal zločinec. Pri zaslišanju je bil Pajk zelo deprimiran. Je kmetski človek in ne kaže na zunaj kesa, ki ga grize na znotraj. Je pa drugače miren, ko mu zasliševalni uradnik stavlja razna vprašanja. Danes, v ponedeljek, dopoldne bo v meslni mrtvašnici obdukcija Hejnicevega trupla, nakar bo Pajk radi zločina umora izročen državnemu tožiteljstvu. Policija je o zločinu državno tožiteljstvo že obvestila. O tragični smrti Vaclava Hejnica je mestni magistrat tudi že obvestil njegovo hčerko, poročeno in živečo v Pragi. Od njenega prihoda ozi-' roma odgovora je odvisno, kdaj se bo vršil pogreb. MacDonaid misli na mSsiop izvedba razorožitvenega programa je njegov cilj London, 20. okt. (Tel. - Slov. !.<) V angle- ' r.adbkega visokega svetu ne bo součinkovalo ških političnih krogih so sedaj na dnevnem tako, da bi me oropalo za onih par let, ki bi redu razgovori o nameri MacDonalda, da bi jih rad še prebil samo kot gledalec, ko bom Občni zbor Trgovskega in podpornega društva V dvorani Delavske zbornice se je včeraj vršil občni zbor »Trgovskega bolniškega in poH-ponresa društva v Ljubljani«;. Zu občni zbor je vladalo veliko zanimanje iu je bila dokaj velika dvorana polna delegatov in članov. Občnemu zboru je prisostvovalo okrog 100 oseb. Predsedoval je občnemu zboru g. Ivan J e 1 a č i n st. V svojem predsedstveuem poročilu je navedel zgodovino in razvoj društva, /lasti njegove borbe za obstoj zadnjih let ter smernice za bodoče leto. Danes je^ težka borba zu obstoj društvu že skoro dokončana in so društvu zajamčeni vsi Pogoj i, du bo moglo plodonosno nadaljevati svoje socialno delovanje, ki ga vrši že 9-t let. Do uvoljuvljcnja zakonu o zavarovanju delavcev z. dne 14. maja 1922 je delovalo dru.šivo 87 let. Čluni so imeli prosto izbiro zdravnikov ni zdravilu so se predpisovala po prosti presoji zdravnikov. Društvo je imelo zu obolele člane na razpolago prostori; v sanutoriju Leonišče. Bolniškemu oddelku društva je bil priklop-Ijcii tudi podporni fond, iz katerega so dobivali onemogli člani redne podpore. Do blagajne se je zutekel član le v skrajnem slučaju in ztiio je moglo društvo, kljub nizki čiunurini. nuditi obolelim članom večje ugodnosti, kakor so jih nurllie katerekoli druge socialne ustanove. Z ti velja vljenjein zakonu o zu varovanju delavcev hi se moralo naše društvo likvidirati in bi se morala vsa imovina dne 1. juliju 1922 izročiti v last Osrednjega urada /a zavarovanje delavcev. Velikemu prizadevali ju društvenega vcJstvu in zlasti naše Zbornice i Ol se je posrečilo, du je ministrstvo zu socialno politiko izd-'lo 14. aprila I92"5 odlok, da se likvidacija društvi odlaga. ] Da bi se očuvaio pred likvidacijo, se je začelo i vodstvo pogajali z bolnisi.o blagajno Merkur v Zi- se umaknil s svojega mesta, katere vesti je MacDonaid nekoliko omilil, ne pa popolnoiun demantiral. Ugiba se tudi o terminu, ko se bo MacDonaid najbrže preselil v gosposko zbornico. Po stenografičnem poročilu MacDo-naldovoga govora, katerega je govoril očivid-no pod vtisom nenadne Slresemannove smrti, ki ga je močno pretresla, je rekel MacDonaid dobesedno: Nobenemu človeku ni prijetno, če mora neposredno iz delavnice v grob. Upam, da imenovanje za častnega člana ka- odložil vso svojo odgovornost in jo odstopil mlajšim močem in možganom.« V Londonu se smatra, da si hoče MacDonaid zagotoviti sijajen političen odhod in po končani konferenci o pomorski razorožitvi prevzeti kako mesto, na katerem bi po končani pomorski razorožitvi in po doseženem at!a»tiškem in sredozemskem paktu vse svoje sile koncentriral za zastopstvo Anglije na svetovni raz-orožitveni konferenci, ki se bo sestala tekom enega leta. Volitve v francoski senat Nobenih bistvenih izprememb Pariz, 20. okt AA. Danes so se vršile v 33 t danji senatorji obdrže izjemoma svoja mesta do francoskih departmanih volitve tretjine članov j 1. januarja, nakar prevzamejo njihove položaje francoskega senata. Scnatorski mandat traja 9 novoizvoljeni senatorji. let. Vsako tretje leto izpade ena tretjina senatorjev. Novi senatorji sc ne volijo s splošno volivno pravico, temveč jih velijo poslanci, oblastni poslanci, okrajni odposlanci in občinski zastopniki. Davi ob 8 se je začelo pno glasovanje, ki je trajalo do 11.30. Po zakonu o volitvah senatorjev se vrši drugo glasovanje cd 14 do 16. V primeru, da kandidat tudi topot ne doseže absolutne večine, se vrši tretje glasovanje od 18 do 20. Za izvolitev zadošča pri tretjem glasovanju relativna večina. Današnje volitve niso prinesle nobenih bistvenih izprememb. Med ponovno izvoljenimi senatorji se nahajajo ugledni francoski politiki, kakor Paul Doumergue, Cheron, minister financ itd. Po dosedanjem zakonu so se volitve senatorjev vršile vsako tretje leto in to januarja meseca. Z novim zakonom je določeno, da se bedo odslej vršile vsako tretje leto 20. oktobra. Dose- Pariz, 20. oktobra. A A. >Havas< poroča: Danes so bile v 33 departmanih volitve senatorjev. V smislu zakona je postalo 97 sena-terskih mest proslih. Pri prvem glasovanju je bilo izvoljenih 60 senatorjev, 50 starih in 10 novih. Od novoizvoljenih senatorjev pripada 1 republikanski stranki, 3 neodvisnim radikalnim republikancem, 4 radikalnim socijalistoin in 2 republikanskim socialistom. Razmerje strank v senatu je ostalo neizpremenjeno. Pariz. 20. okt. (Tel. Slov. 1.«) Pri dopolnilnih volitvah v francoski senat, na katerih je bilo izvoliti 98 senatorjev, jih je pri prvi vo-litvi zmagalo že 60. Do velikih sprememb v sedanjem razmerju ni prišlo, ker je bila izvoljena večina onih, ki so sedaj izstopili iz senata. Od dosedanjih 65 izvoljenih senatorjev so dobili socialisti 2, demokratična levica 84, neodvisni radikali 5, levi republikanci 5, desni republikanci 12 in neopredeljeni 2. Obsodba angleškega Ihta London, 20. oktobra. AA. Londonski tednik Referee« priobčil je članek o smrtni obsodbi izrednega sodišča v Pulju in o demonstracijah v Jugoslaviji, ki so jih jugoslovanske oblasti naglo udušile. Nato pa nadaljuje: Čeprav so italijanske oblasti tehnično upravičene, da izrekajo smrtne obsodbe in da se te pravice poslužujejo tudi napram jugoslovanskim omiadincem, se po drugi strani ne more zanikati, da izvaja italijanski fašistični režim v Istri terorizem najhujše vrste in da odbija kulturne pravice slovanskih manjšin, kakor jih odklanja tudi napram nemškim manjšinam na Južnem Tirolskem. List se nato obrača proti zadržanju pacifističnega časopisja na Angleškem, ki je navzlic svojemu pacifizmu prijateljsko razpoloženo napram fašizmu. Hesmwehr&vec jutri popoldne v kavarni Konig. Poslednjič! Ciganska ljubezen Mihael Varkonyil Film izredne lepote! Hiiio Ljubljanski dvor. Telefon št. 2730. Dunaj, 20. okt. (Tel. »Slov. 1.«) Srditi boj med Heim\vehrovci in Schutzbundlerji je zahteval danes novo smrtno žrtev in sicer v Lan-genvvaldu pri Mtlrzzuschlagu. Iz Kapfenberga vračajoči se Heimvvehrovci so se sprli s Schutzbundlerji, od katerih je nekdo zamahnil z nožem, nakar je voditelj Heimvvehrovcev, gozdni inšpektor Mayer, potegnil revolver in na mestu ubil dotičnika. Tretji poraz H a o ver »a v senatu Pariz, 20. oktobra AA. »Temps« poroča, da je ameriški senat odklonil klavzulo v novi carinski tarifi, ki j6 je zahteval predsednik Zjedi-njenih držav Uoover. To je že tretji poraz, ki ga je doživel Hoover v parlamentu. Z odklonjeno klavzulo je zahteval zase dalekosežnc pravice pri določanju in izmenjavi carin. Novosadska vremenska napoved. Oblačno. Mestoma dež. Zmerni vetrovi. Temperatura bo padla. Arabci proti priseljevanju Židov v Palestina Jeruzalem, 20. okt. (Tel. -Slov. 1.«) Preteklo noč so se ponovili napadi Arabcev na otroško selišče Kfar Jeldim pri Emeku Je-sreelu, kjer so nastanjeni otroci židovskih rodbin, ki so svoječasno bili tam nastanjeni kot sirote Zidov, pomorjenih za časa ukrajin-! skih pogromov. Prebivalci so napad že priča-j kovali, ker so bili obveščeni po svojih zaup-I nikih in so bili zato zelo pozorni. Pozvali so ' pomoč iz sosednega kraja Afulah in Arabce | pregnali z nekoliko streli. Na židovski strani ni bilo nobenega ranjenca. Pri vrhovnem angleškem komisarju se je zglasila delegacija Arabcev, ki je zahtevala, da se priseljevanje Zidov prepove iz političnih in gospodarskih razlogov. Dne 27. okt. bo posebna konferenca mohamedancev, katere se bodo udeležili tudi odlične osebnosti sosednih dežel, člani vrhovnega moliamedan-skega sveta. Bavili se bodo pri tem z vprašanjem zida objokovanja. S tem je smatrati, da so Arabci začeli svoj glavni napad proti re-patriaciji Židov v Palestini. Zaroka ital. prestelonasledika Pariz, 20. ckt. AA. Po vesteh iz Rima bo službena zaroka italijanskega prestolonaslednika I lumberta z belgijsko princezo izvršena tekom jutrišnjega dne v Bruxellesu. To vest pa proglaša belgijska agencija za preuranjeno in ugotavlja, da bo zaroka izvršena šele 24. oktobra, ko jo bo belgijski dvor uradno proglasil. Mednarodna družba za promet s „Zeppelini4* NewYork, 20. okt. (Tel. »Slov. 1.«) Za začetek prve atlantske zračne proge s prometom z zrakoplovi se je izvršila sedaj prva formalnost. V Newyorku se jo namreč sodno vknji-žila mednarodna družba za transporte s »Zep-oelink. Podrobnosti o družbi Se niso znane. .. J — . w — - - — - — Q J JH vv i . i r\v/1 ivuu., r\i Jih js prekinil Osrednji urad z a zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki je s svejim topilom z dne 2. novembra 1026 obvestil Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, da je izvršiti likvidacija i rgovskega bclniškega in podpornega društva za dan 31. januarja 1927. Obenem je postavil likvidacijskega komisarja, in je pričel v društvu že poslovati pciebcn uradnik Okrožnega urada v Ljubljani. Ker je društvo doledaj uspevalo prav dobro in m bilo povoda za tak razpust, je nastalo v Sloveniji velike ogorčenje. Društvo je izkazovalo vsa leta pc vojni prav znatne prebitke. Akcijam vodstva se je posrečilo, da se je likvidacija ponovno cdgodila iu da je bil likvidator odpoklican. V ficaiičncii zakonu iz Ista 1927-28 je bilo določilo, ki deloča, da se nc likvidira Trgovsko podporno društvo v Ljubljani, nego re smatra za oni krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki vodi rnsle za privatne iu trgovske nameščence. — Vendar ni bil s tem položaj društva še urejen in je društveni odbor takoj izdelal pravilnik, ki naj bi dal društvu trdni pravni temelj. Dasi je bil ta pravilnik že pred leti predložen Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu v odobritev se je odebrifev izvršila šc-le pred nekaj dnevi. S toplini aplavzom je sprejelo članstvo I predsednikovo poročilo na znanje. I O pravilniku je poročal podpredsednik g. I Ev gen Lovšin. Preoital je pravila. Iz teh in iz komentarjev |ioročcvulcu je bilo razvidno, dn so pravilu zasnovana zelo vsestransko. Poročevalce je vabil, naj se trgovski nastavljenci, ki morajo po zakonu že itak biti zavarovani, še preko tega zavarovanja zavarujejo pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. Članom ne ugasnejo njihove pravice, tudi ko vrše vojaško dolžnost. Dalje je poročevalec g. Lovšin omenjal, da namerava društvo zgruditi na Gorenjskem primeren sanatorij ter l>o pritegnilo k temu tudi belgrajsko Omladino« in pa eventualno tudi zagrebški »Merkur«. G. Klinar jc stavil nato predlog, naj se pra. vilnik sprejme. Dalje naj se mesečni prispevek zviša na 2« Din za Člana. Osnuje naj sc pri društvu posmrtni fond. G. V rtovcc je poudarjal, du jc treba zaupati odboru, ki je z ljubeznijo do stvari sestavil ta pravila ter naj se debata o njih zaključi. Pravila so bila nato sprejeta z ogromno ve-čino članstva. Sledile so volitve društvenega odbora. Soglasno je bila izvoljena tule listu: Gg.: Baho-vcc, Lovšin, Vrtovec, Poljak, Klinar. Pleničar. Jelačin ml.. Triller, Rib ni kur, Rakovec, Smer-kol, Gombuč, Weixl, Skazn, Fazarine in Munda. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni: felačin st., Zemljič, Kavčič, TerčHj, Avsenek, Pleško. koc-mur in Sedej. G. Vrtovec je nato predlugul naj se v znuk manifestacije enodušnosti člunstva in priznanja dolgoletnemu delu izvoli g. Jelačin st. za častnega člana. Z velikim odobravanjem jc bil ta predlog sprejet. G. Jelačin st. se je ginjcD zahvalil za izkazano čast. Dr. Lovšin je nuto odgovarjal na razna vprašanju radi borbe z zagrebškim »Merkurjem«. Trgovsko bolniško in jx>dporno društvo' želi sporazuma z »Merkurjem«. Domenjeno je bilo že svojčas, du »Merkur« ne vrši svojega z i. varovanju po Sloveniji Sedaj društvo ne bo iskalo borbe z »Merkurjem«, ninpak bo lc bru-nilo svoje postojanke. Obenem odobrava željo nekaterih članov, da se dela za sporazum med vsemi tremi društvi: ljubljanskim »Trgovskim bolniškim in podpornim društvom«, zagrebškim i-Merkiirjeni* in Jnd grajsko»Omladino«._ Posrečena vaja ljubljanskih gasilcev Ob 2 popoldne sta Ljubljančane prestrašila dva strela z gradu. Začudeni so se povpraševali oni, ki ne čiiajo časopisov: »Kje gorile Gasilska postaja v Mestnem domu je bila namah telefonsko oblegana od radovednežev 7. istim vprašanjem. Pa so hitro zvedeli, da gre le za gasilsko vajo. Šlo je pa za to, da se »pogasi« »požar.: v pivovarni »Uni-on«. Pri vaji je sodelovalo 11 gasilskih drušlev Iz najožje ljubljanske okolice, včlanjenih v ljubljanski gasilski župi. »Goreče objekte pivovarne »Union« je gasilo kakih 200 gasilcev, ki so prihiteli s svojih čakališč na raznih koncih mesta ter 5 motornih brizraln. Vajo je vodil gasilski starosta Josip Tur k. Vajo je seveda opazovalo mnogo radovednežev. Ob pol 4 je bila vaia že zaključena. Starosta Turk se je nato zahvalil gasilcem za njihovo požrtvovalnost, ugolovil, da je vaja dobro uspela ter pozval gasilce na nadaljno pripravijo nost. Vodstvo pivovarne je po vaji gasilce pogr stilo. Ogenj nu Galjevici. Na Galjevici je včeraj okrog 6 zvečer nastal v baraki brnnjevke Erklavc manjši požar. \ neln se je ena stena. Ogenj so hitro pagasil sosedje. Škoda ni velika. Mariborska nedelja Maribor, 20. oktobra. Bila je danes predvsem nedelja naše prosvete. V Prosvetnem kinu »Omladina« se je s popolnim uspehom ter ob mnogoštevilnem odzivu občinstva predvajal sedemdejanski velefilm »Sv. Frančišek«, ki je vsem obiskovalcem ter ljubiteljem kulturnega filma zelo ugajal in ki je dokazal, kako zelo je bila potrebna tudi ta kulturna ustanova. V unionskem kinu se je predvajal film Prosvetne zveze — znameniti »Kozaki«. V Studencih se je vršil sestanek ta-mošnjega Kat. izobraževalnega društva, na katerem je govoril urednik dr. Valoveč o blagovesti Katoliške akcije. — Agilno pevsko društvo »Maribor« pa ie konrertiralo ob veliki udeležbi domačinov, pa tudi Mariborčanov, pri Sv. Lovrencu na Pohorju. S svojim bogatini ter izredno skrbno sestavljenim pevskim programom so naši priljubljeni pevci »Maribora« želi pcpolen uspeh in priznanje. * Na današnji dan je padla tudi proslava 40-let-nicc iukajšnje moške kaznilnice. Proslava je bila bolj internega značaja ter je obsegala razne pevske, glasbene in deklamacijske točke, ki so jih predvajali kaznjenci. Naj ob tej priliki poudarimo, da je bila mariborska kaznilnica najmodernejša v bivši Avstriji in da je tekom zadnjih desetih let sprejela 12.048 kaznjencev. Naša mariborska kaznilnica je namreč pristojna tudi za okrožni sodišči v Splitu in šibe-niku ter za kaznjence muslimanske veroizpovedi iz Južne Srbije. S svojimi obrtnimi delavnicami, dvema šolama ter dvema knjižnicama je omenjeni zavod, ki mu načeljuje višji ravnatelj N. Vrabl, veliko so-prispeval k duhovnemu oblikovanju kaznjencev. •k Po nekaterih predmestnih gostilnah, /lasti v Studencih, pa je tekla kri. Fantje-delavci, ki so dvignili v soboto svojo mezdo, so se zvečer ob dobri kapljici spoprijeli in spopadli z noži. Posledica je blia. da je dobil 29 letni delavce I'rane Kostnaftr. doma iz Studencev, pri tepežu globoko runo na desnem ramenu. Na lice mesta je prispelo moštvo rešilnega oddelka, ki je ranjenca obvezalo; bil pa je Franci tako togoten, da ga niso mogli spraviti v rešilni voz, da bi ga prepeljali v bolnico. Slična usoda je doletela 24 letnega delavca Antona Kokota, tudi doma iz Studencev. Noževo ostrino mu je pri spopadu porinil eden od zmikavtov v levo prsno polovico, da ie bil na mali ves v krvi ki je curljala vse uuokrog. Rešilni oddelek je Kokota prepeljal v bolnico. * Današnja nedelja pa je bila tudi v znamenju veselju po mariborskih okoliških gričkih in holmih; kar je Mariborčanov vinogradnikov oziroma njih prijateljev; po okoliških vinogradih šo se razposajali obhajajoč tako zaključek letošnje bogate ter izredno ugodne trgatvene sezone tam, kjer še ni bilo »bratvec. Pcskus samoumora. Maribor, 20. okt. (Tel. SI. I.) Samomorilni poskus je izvršil na trotoarju Vetrinjske ulice okoli 17 27-letni Štefan Š. s tem, da si je narezal s »fajtelnom« levo roko pod komolcem. Okoli samomorilnega kandidata se ie zbrala velika množica ljudi, nato pa je prispelo moštvo rešilne postaje, ki je Štefana Š. prepeljalo v bolnico. Vzrok poskušenega samoumora je brezposelnost. Gospodinje — stara resnica je, da se kot nekdaj tudi še danes najbolje pere le z milom. Zavedajte se, da nobena stvar ne pere tako temeljito in poleg tega povsem neškodljivo kot milo v celoti res izrabljeno samo za pranje, omehčajte vodo z navadno sodo. Nc pozabite tudi na to, da pri Vašem trgovcu dosledno zahtevate pravo terpentinovo milo »Gazela«. Napravite en sam poskus in uverili se bodete, da govorimo resnico! ~~~ »LJUBLJANA.« Ob 19 ženski zbor, ob 20 moški zbor. Hbajtipijo"-Dunajska c. f6 HlllllUlOUlIllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIHIIIMIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIflllllllllHI Trboveljski premog Šlezijski premog Koks za industrijo in kovače Koks za centralne kurjave Oglje Drvn v najboljši kvaliteti Telefon 2820 Spori Letalski dan v Ljubljani Zelo zanimiva letalska tekma se jc vršila danes na vojaškem vežbališču pri Devici Mariji v Polju; zanimiva kljub temu, da je reklama obljubljala mnogo več. Priredil je to prireditev ljubljanski Aeroklub. Zato se tem bolj čudimo, da ni bilo povabljeno k prireditvi naše uredništvo in da so bili v sobeto povabljeni na polet le uredniki »Jutra in »Slovenskega Naroda . Enako ne moremo smatrati za srečno misel, da je delal en aeroplan reklamo za »Jutro . Vse to nas pravzaprav odvezuje vsake dolžnosti, da poročamo o letalskem dnevu. Iz splošnih in državnih interesov pa se na te nedestatke nočemo ozirati, v prepričanju, da so bili le slučajni, nc pa posledica vse prej ko skladne tendence z Aeroklubom. Na vežbališču se jc popoldne zbralo zelo mnogo ljudi, po približni cenitvi 10 do 15 tisoč. Vlaki, tramvaj in avtobusi niso zmogli vse.ua prometa in jc šla večina obiskovalcev tja peš. Okrog vežbališča jc parkiralo mnogo osebnih avtomobilov. Vojaštvo in reditelji so s težavo vzdrževali red, vendar je bila organizacija prireditve še dokaj dobra. Vreme je bilo prireditvi naklonjeno le na pol: sijalo jc sicer solncc, pihal pa je močan veter, ki je onemogočil vse pade z letal in radi vetra tudi ni moglo leteti lahko letalo »Ljubljana«. Na vežbališču so bila tudi tri vojaška letala, ki pa niso sodelovala pri prireditvi. Vse točke sporeda so izvajala tri letaia nemške tvrdke Raab. Pilotirali so spretni in znani piloti Raab, Miiller in Knopf. Ti trije so izvajali razmeroma zelo bogat in pester spored. Najprej so letela vsa tri letala v skupinskem letu. Nato sta Raab in Knopf izvajala razne akrobacije z letali, kakor loopinge, rolinge itd. Krasni so bili Raabovi »vijaki«. Sledil je zanimiv »dvoboj- v zraku med Kncpfom in Raabcm. Višek navdušenja so seveda izzvale akrobacije češkega akrobata Roberta Kellnerja. Ta se je iz letečega Raa-bovega letala spustil na pritrjeni trapec, obvisel in telovadil na njem, splezal na površino letala in držal gori stojo itd. 27-letni Kellner si ie s takimi in podobnimi akrobacijami pridobil že slavno ime v raznih evropskih državah ter je sedaj namenjen v Barcelono. Zadnja točka sporeda je bila tudi prav zanimiva: Na letalo, ki ga je pilotiral Miiller, jc bilo pritrjeno z vrvjo brez-motorno letalo, ki ga je vodil Ranb. V zraku se je brezmotorno letalo odtrgalo, nekaj časa letelo po zraku, nato pa gladko, v lepi vijugi pristalo na tla. Občinstvo jc moglo biti s sporedom, ki ga jc videlo, prav zadovoljno. PRIMORIE : SVOBODA 10 : 0 (4 : 0). Pri tej tekmi se je pričakovala cul Svobode vse drugačna igra. Moštvo je igralo večinoma brez vsake ambicije. Pač pu so posamezni igralci pridno debatirali, kar je napravilo na maloštevilno publiko slab ulis. Tako visokega poraza je kriva slaba igra branilcev, predvsem levega branilca in stranskih krilcev. Napad je pokuzal nekaj lepih potez na gol, ni pa bilo strelca, ki bi znal izkoristiti vsaj eno priliko. Sicer tudi moštvo Primorju ni podalo najboljše igre, vendar doseženi rezultat odgovarja poteku igre. V napadu Primorja je ugajal s svojo prodornostjo Zemljak, ki jo zabil tudi največ golov. Krilci so premalo zaposlovali krila, zlasti desno. Tudi krilska vrsta Primorja ni igrala dobro, branilca sta bila precej nesigurna. Edini Korče je v obrambi ugajal s svojo mirno igro. Preprečit je več težkih strelov V splošnem bi rekli, da ta tekma ni nudila nobenega športnega užitka. PRIMORIE, rr: : SVOBODA, rez. ?. : 2 (0 : 0). Igra re/.erv je -.ličila igri prvih moštev. Vsi štirje goli so padli v zadnjih minutah. HERMF.S : | ADR AN 5 : 1 (1 : 0). Jadran ie s svojo igro tudi pri tej tekmi pokazal, da se od tekme do tekme boljša. MoStvu se pozna reden trening. IADRAN, rez. Rezorva Jadrana zervo Herinesa. GRAFIKA : SLAVI|A 3 : 0. Grafika je odnesla lepo zasluženo zmago. To >profesijonalno»- moštvo je najresnejši tekmec za prvorazredno*!. Tudi v tej igri je z lepimi potezami na gol stalno ogrožala vrata Slavi je. Najboljši mož je bila desna zveza Katalič. Slavi ja je sicer igrala izredno požrtvovalno, ni pa vzdržala ostrega tempa. HERMES, rez. i : 0. je z lahkoto odpravila re- Napoleon je prehodil vso Evropo in slišal jezike vseh njenih narodov. Tebi danes tega ni treba. Sediš udobno v svojem stanovanju ijski aparat pa Ti prinaša v sobo govore, deklamacije, predavanja, pelje in glasbo vseh evropskih mest. Odloči se za nabavo takega aparata še danes ter obišči v ta namen prodajalno RADIO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 5 paviljon poleg hotela Uniona. Telefon 3190 NATAKAR : REKA 6 : 2 (2 : 0). Tudi v tej tekmi se je pokazal napredek druge«« ljubljanskega profesionalnega« kluba. Ekskurzija pedagoške centrale ua Dunaj Min. prosvete je odobrilo vsem učiteljem, ki s< Ude It že ekskurzije pedagoške centrale na Dunii-dopust od 20. do 27. okt. t. 1. MARIBORSKI ŠPORT. Maribor, 20. okt. (Tel. SI. 1.) Rokometna tekma med Cirazer Sportkhibom in SK Železničarjem se je končala z rezultatom 0:3 (4:1). Gostje so pokazati lejHi in vzorno igro ter so v vseh |x>gledih nadkrilje-vali domačine. Maribor, '20. okt. (Tel. SI. I.) Nogometne tekme v MarilKiru se niso vršile, ker je SK Maribor dobil od LN1' danes brzojavno pre|x>ved, da ne sme igrati dva msseca. Zato se med drugim niso vršile j>okahie tekme za prehodno darilo mcdklubskega od-rvora in je tudi mariborski derhy Maribor-Rapid odpadel. LNP je s to svojo prenagljeno odločitvijo hudo oškodoval klub, ki s smotrenim nacionalnim delom vrši ob severni državni meji važno narodno vlogo. Maribor, 20. okt. (Tel. SI. 1.) 26-letni zidar Josip Letunja se jc pri skladanju drv [jonesrečil. ' cžkl hlod mu je padel tia levo nogo, ki mu jo je nad kolenom zmečkal. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. PRASKE TEKME. Praga, 20. okt. (Tel. vStov. U) Viktorija Žižkov : Spurla 3 ; 1 (2 : 1). Gledalcev je bilo 500U. Slavij« : Ceehie Kuri in 3:1(1: O). Sin vi ju i e do sedaj dobila vseh pet prvenstvenih iger in vod' z K) točkami OFC : Moravska Slavija. Brno 9 : 2 (B : 2) Kolin : Spnrla, K"»ir 2 : 1 (2 : 0). DUNAJSKE TEKME. Dunaj, 20. okt. (Tel. -Slov. 1.«) Na Igrišču HUtteldorf sla se pred 16.000 gledalci grali igri1 ttukoah : Witfker I : <> (1 : O); Kupid : \Viener Sportklub 5 : 1 (3 : 1). Na Hohe \Varte sla igrala pred 70000 gledalci: Admira : Viena 3 : 0 (1 : 0) in Austriii : Floridsdorfer Atletikklub 3 : 0 (2 : O). BUDIMPEŠTA: Budimpešta lit : Uastya 1 : 0(0 : 0>; Kispest : Nemzety 1 : 0 (1 : 0), DEBRF.CIN: LttR'.ikay ; Bacs Haranya 2 : 1 (O : !•). MIšKOLC: Szomogv : Atila 1 : 0 (1 : 0). Proslava petdesetletnice Jugoslovanke knjigarne Danes se je vršila v ravnate! jskili prostorih Jugoslovanske knjigarne prav prisrčna |>roslava petdesetleUiice ustanovitve Jugosl. knjigarno. \ slavnostno okrašenih prostorih so se /.brali vsi uslužbenci knjigarne, zastopniki raznih podjetij KTD in in skoraj vsi odborniki KTD s predsednikom preletom g. Kalanom. Slavnost se je razvila v proslavo ravnatelju g. Mesarja, ki je že 40 let v jxkI-jetju in 25 let ravnatelj knjigarne. Pod njegovim veščim in spretnim vodstvom s«; je knjigarna razvila v največje slovensko založniško podjetje. Poslovodja g. Slana se je v zbranih besedah spominjal važnosti Jugonlov. knjigarne v našem Kulturnem življenju in s toplimi besedami pozdravil ravnatelja Mesarja, ki je duša podjetja. Nato je govoril predsed"ik KTD, prošt Andrej Kalini. Za jemljivo jo prikazal spomine iz jirve dobe knjigarne in iz vajeniških let g. Mesarja. Govornik je poudarjal, da je ostal g. Mesar vso dobo, inu 12 Citroenovih« avtomobilov, ki potujejo v propagandne namene iz Parizu \ Zagreb. Ob 2 popoldne so sc avtomobili ustavili prod spomenikom Ilirije«, ki so si gu njihovi j>otniki ogledali. Kmulu nuto so avtomobili nadaljevali svojo vožnjo proti Zugrcbu. Ljubljanske lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg, Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Ljubljana VII. Med tednom Pa prav zares ne vem več, kdaj so se znašli v Pragi gospodje slovanski filologi in čisto pozabil sem, da bi si bil to kam zapisal. To pa vem, da tega še ni dolgo, ker sem se vsak dan jezil, ko sem v časopisih bral, da zborovanja še ni konec. Jaz bi bil namreč rad bral že kaj drugega, da bi bilo kaj izpremembe, pa vedno listi dolgčas, tako da sem bil na gospode filologe res že prav hud. Kakor kaže, so menda vsi oženjeni, da so tako radi ostali v Pragi, namesto da bi šli domov. Filologi so pa taki ljudje, ki znajo vse jezike sveta, zato jim pravimo mi po naše jezikoslovci, sitneži jim pa pravijo jezičarji. Če je tisti, ki seka in mrcvari meso, mesar, zakaj ne bi bil tisti, ki mrcvari jezik, jezičar ali jezikar? V Pragi so se torej zbrali slovenski jezičarji in jezikarji, ki znajo vsak vsaj en slovanski jezik, nemško znajo pa vsi. Med temi jezikarji je bil v Pragi, kakor sem bral, tudi gospod Belič. Jaz tega gospoda ne poznam in veni le toliko o njem, kar sem bral, da namreč ni iz Ljubljane, ampak je iz Beograda, kjer je profesor, in da so ga poslali v Prago zastopat vsa naša vseučilišča in vse naše akademije znanosti, kar pomeni, da mora biti go- ; spod že precej imeniten in učen. No, pa' to je | koncem koncev vseeno, če je imeniten in učen j ali pa ne, ne zdi se mi pa vseeno, kar je ta mož rekel, ko je prišel iz Prage zopet domov. Rekel je pa to-Ie: »Ono osi obod jen je, koje smo mi Srbi po-stizavali sa puškom, kroz krv, sjeverna su brada oko VItave postiravala sn laganim proučevanjem bogatstva svog jezika i izazivanjem ljubavi za njega.« Ne vem, če je učeni In imenitni mož res tako govoril — iaz sem pač tako bral natiskano, torej bo že res. In kakor sem bral, tako sem si te besede prepisal. Pri prepisovanju pa se mi je zazdelo, da je za moža velika sreča, da je iz Beograda. Gorje mu, če bi bil 011 iz Ljubljane! Če bi bil namreč mož Ljubljančan, bi bil jaz prvi, ki bi mu povedal, da ne bom zaradi njega in njegove sitnosti proč vrgel še skoraj nove svoje ko-šulje, ki jo oblečeni vselej, kadar hočem korakati v kakšni svečani povorki, in da ne bom oblačil ves stare in po-nošene srajce. Srajce naj nosi 011, če jih hoče, jaz bom nosil pa košuljo, čeprav nisem bil v Pragi. Tako bi mu jaz povedal, pa kar na glas bi mu tako povedal, če se ga ne bi bal. Gospod namreč ni iz Ljubljane, zato pa lahko tako govori... Kakor je torej videti, ni dobro hoditi v Prago. Zato se vsaj jaz veliko rajše držim Ljubljane iu gledam, če je v Ljubljani kaj novega. Mnogo ni, nekaj je pa le. Včasih se mi zgodi — ampak to ni nič novega, prosim —, da imam denarja kar preveč. Takrat grem v imenitno kavarno, kjer me natakarji že poznajo, in pregledujem same imenitne reci. Pregledujem » Ljubi j. Zvone, potem »Dom in svet , včasih tudi »Lovca« in »Planinski vestnik« — tega zato, ker hodim včasih na Rožnik in na Grad. Ne berem pa vsega, ne, ampak samo pregledujem. Berem namreč samo take reči, ki so zamazane, »Ljubljanski ifvonc in »Dom in svet« pa nista nikoli zamazana, kar je zame dokaz, da jili ljudje ne bero mnogo. Če jih pa drugi ne bero, je to zame zopet dokaz, da so premalo zamazani. Mladika«: je pa včasih zelo zamazana in vsa poniečkana, zalo jo pa jaz včasih kar vso preberem. Včasih je bilo to čisto drugače. Včasih sta bila »Ljubljanski Zvone in »D0111 in svet« zelo zamazana. Zakaj danes nista več zamazana, to je zame prav važno in zanimivo vprašanje. Nekateri sicor pravijo, da umazane knjigo niso za nič. Jaz pa pravim, da se ravna vrednost knjig prav močno po umazanosti. In prav zanimivo je premišljevanje, zakaj ljudje mažejo , enkrat to, kar čez noč pa nekaj drugega. To ! mora nekaj pomeniti! Tudi strokovne liste pregledujem, kadar j imam preveč denarja. Natakarji so pa od vra-! ga ljudje: če naročim kakšen strokoven list, i se mi že vsi muzajo! Kakor da ravno jaz nc bi ! smel brati »Gostilničarja- , ki vse gostilničarje še bolj poznam kakor gospode natakarje! Zato pa nalašč pregledujem strokovne liste in ne zastonj. V nekem strokovnem listu sem namreč te dni bral opomin in svarilo, naj ljudje, ki imajo kaj na prodaj, nikar ne sleparijo in naj prodajajo le dobro in pošteno blago, ker samo takšno blago vabi kupce trajno. Kavno kavo sem mešal, ko sem to bral, pa mi je skoraj žlica iz rok padla. Bral sem to še enkrat in še enkrat, poleni sem pa list odložil in se zamislil za nekaj let nazaj, na tiste zlate čase, ko smo kupovali prislno angleško sukno iz kopriv in pili zlalo banaško kapljico iz Banata pri Šiški, pod Šiško in nad Šiško in za Šiško. To so bili krasni časi! Danes naj ima pa kar naenkrat svojo veljavo le dobro in pošteno blago? Kam smo pa prišli? To je že kar ! cela revolucija duhov! In lo naj bo strokovni list, ki tako piše? Namesto da bi ljudi poučeval, kako se na pošten in soliden način zasluži denar, pa piše, naj ljudje prodajajo dobro in pošteno blago — kje pa smo? Kako lepo je bilo, takrat, v dobi zlatih kopriv! Vse je živelo, vse je rajalo, vse sc je veselilo, vse je vriskalo, polo in plesalo. Posebno plesalo. Vsak mesec ali vsaj vsako leto kaj drugega. In kako imenitni so bili tisti plesi, ki so jih k nam zanesli iz vseh zamorskih dežel in jim dali sama angleška imena: one-step, two-step, foxtrotl, blites, charleston in tako naprej. Ljudje so se pačili in zvijali, kakor da jih božje meče. Zraven pa godba, da so se ljudem kar kurje oči svetile, tako jc bilo lepo. Kar čez noč je pa nekaj prišlo nad ljudi, nekaj čudnega in nenavadnega in plosalcev je. bilo vedno manj, čim bolj je zamorska godba vreščala, in kar giniti je začelo vse po vrsti od one-slepa do tvvo-stepa. Iz gramofonov se pa z.ojiet oglašala poskočna polka in zaokroženi valček... Čudno je to! Tudi jiodobe po časopisih so vw drugačne kot so bile. Nekaj časa se je zdelo, da bodo ženskam sneli se zadnjo srajco s teles, tako je že šla trda za kotonino in tnoderpolau. Sedaj je pa kar naenkrat vsega zopet dovolj in liišnant kmalu ne bo treba več brisati prahu s parketov, ker ga bodo obrisale že same gospe s svojimi vlečkami, kakor pred 30 leti. Tudi človeške podobe so se silno spremen i le. Nekaj časa so imeli naslikani ljudje kar po par metrov dolge prste in glave so jim visele ob bok kakor hrvaške torbe in čutare, sedaj pa imajo zopet glave nasajene na vratovih in nosove sredi obrazov namesto pod brado. Vse, kakor je bilo! Ali ni to čudno? In zopet mi prihaja na misel imenitni in učeni gospod profesor Belič. Kako je že rekel? Aha: da so Čehi dosegli svoje osvobo-jonje s proučavanjem svojega jezika in z negovanjem ljubezni do njega ... Čehi so torej postali veliki in močni, ker so gojili in spoštovali svoje, tujo navlako pa so iztrebili in jo se trebijo. Ali se ni morebiti začelo takšno trebljenje tudi pri nas? Pred leti smo svojo njivo še prav pošteno trebili in čistili. Potem je pa prišla vojska in povojna zmešnjava, ko smo visoko cenili koprive, ki so jih k nam vozili iz vseh krajev sveta v znamenju »mondenstva«. Te »mondenske« koprive smo požirali hlastno in slastno, dokler nam ni za-palinilo želodca, da danes kar ne moremo več niti zlatih tujih kopriv, ampak vedno bolj vpijemo po priproslem domačem mloku in po domačih ajdovih žgancih, ki jih tudi »profi-njen« želodec prav tako visoko ceni kakor najfinejše francoske kuharske umetnine, če so le prav narejeni. Nobeno drevo ne srka svoje modi iz sosednih korenin, ampak le iz svojih. Leto strahote i793 Spisal Victor Ilngo. 44 »Ker ne gre, da bi se tisočpetsto mož ustavilo enemu in ga pobilo.« »Drugič, ko so tvoji vojaki hoteli pobiti kmeta Jožefa Beziera, ki se je ranjen vlekel po tleh, si ga velel pustiti. Čemu?« »Ker vojak ne pobija sovražnika, ki leži že na tleh.« »Napačno, prijatelj moj, v tem slučaju. Jean Tre-lon in Jožef Bezier sta četaška poglavarja; enemu pravijo muštafar«, drugemu »srebrna noga«. Ko si tema dvema možema rešil življenje, si republiki ohranil dva sovražnika.« Hotel sem ji pridobiti dva prijatelja.« Zakaj po zmagi pri Landean nisi dal tristo ujetnikov ustreliti?« Bonchamp je bil pomilostil republičanske ujetnike in jaz nisem hotel, da bi očitali republiki, da ne pomilošča rojalističnih ujetnikov.« »Torej boš Lantenaca pomilostil, ko ga ujameš?« »Ne.« Zakaj ne? Saj si pomilostil tristo kmetov.« »Kmetje so nevešči in neumni; Lantenac pa ve, rri2 ni > n > qOSD>N SC^P a. B. " Ct/>< 2g< ,_ b n Oa < ».- N "PLSes-n ro N P 5«2 a N n S -B 4=. D S < *4° w o pi ff <3 J?. (/> ■ no' '» i. i S«g o v1 p " s5 < „w P-P fO — c r* .U ■ K T I 1. N P P I = P S"O^g p " ° . ~n to ug i >?TU' s o N c«s N p o V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena sestra, gospodična Zofija Gvajc v soboto, dne 10. oktobra 1929, ob 21.45 previdena z tolažili sv. vero verno v gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v ponedeljek dne 22. oktobra ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Po-brežju. Maša zadušnica se bo darovala dne 23. okt. ob pol 9 v župni cerkvi sv. Marije. Maribor, dne 30. oktobra 1929. ANTON GVAJC, prof.; JOSIP GVAJC, uadgeometer; brata. IDA GVAJC. roj. HAMA, svakinja. Zastopstvo za RADIO APARATE SLORD se pod največjimi ugodnostmi oddajajo. Pri neposrednem primerjanju jasnosti in čistosti sprejema ter selektivnosti, jakosti in predvsem izredne cenevrednosti je vsak kupec brez izjeme dal prednost SLORD-aparaiu pred najboljšimi aparati. Noben aparat se ne kupuje, kjer se je slišal Slord. Za Slovenijo smo iz gotovega razloga določili brezprimerne reklamne cene. Prihodnji teden začnemo s predavanji in predvajanjem v vseli večjih mestih. Počakajte iz previdnosti z nabavo. Razpošiljamo tudi priobčila. Družba SLORD, Ptuj, Vičava. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu- Spisal M. Humek. Vez. 80 Din. Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelujemo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po lastnih izkušnjah priredil in z 42 podobami pojasnil M. Humek. 10 Din. Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Priredil M. Humek. 24 Din. Slovenska kuharica. Velika izdaja, ki ima 668 strani in 2508 receptov, 193 slik v naravnih barvah in veliko slik med besedilom. 7 izpopolnjena in pomnožena izdaja. V celo platno vezana 160 Din. Sirarstvo. Spisal Anton Pevc, državni mlekarski inštruktor. 60 Din, vez. 70 Din. Gospodinjstvu. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj. 40 Din, vez. 60 Din. «ssb. arih. Priporočam svoj prvovrstni krojaški atelje za gospode in dame. .iožc Gregorin, Marmontova ulica 19 na Mirju. W> ^ f ■ y y SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNBCA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. Oo V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE časopisni papir se dobi po Din 3 - 7a leg v JUGOSLOVANSKI TISKARNI, ILriad. iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiin Pupilarno varni zavod, najbolj varna naložba! Oblastna hranilnica mariborske oblasti Centrala: Maribor, Trg Svobode št. 3, tel. 281. Poštna hranilnica 12.363. Podružnica: Celje, Cankarjeva št. 11, nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranilnica. Tel. št. 93. Pošt. hran. 10.727. Sprejema vloge - najugodnejše obrestovanje. Dovoljuje vsakovrstna posojila - najugodnejši pogoji. - Za varnost jamči Mariborska oblast z vso svojo davčno močjo in premoženjem. itiiiiiiiiiiiFiiiiitiiiimiiiiitmiiiiiiiiiiiiumitiuMiiiuuitimiiiiiuiiiiuiiiiiiiMi Edini slouenski zauod brez fngega kapitala ie Vzajemna zaoaroo v Ljnbliani, Dunajska cesta 17 Sprejema v zavarovanje: |. Proti požaru: a) raznovrstne idelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem življenskeni oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Skupno premagamo skupne teiaoe! Soofi k soo|im! najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modetov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuna" F. B. It., tovarna dvukoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4. Špecerijsko m koEoniialno Ma$o, umetna gnofila. cement itd. dobavlja Gospodarska zveza v m PravHna odločitev! Poleg vode igra pri pranju največjo vlogo ludi milo. Uspeh pranja je odvisen od njega, vsled cesar je v interesu gospodinje, da kupuje najbolje. Tako milo, ki vzdržuje vse dobre lastnosti je poznane terpentinovo milo Go^ssta po Katerem sesa danes na s?o!9so£c gospodtnl! Brzojavi: Gospobanka Miklošičeva cesta 10. Telefon štev. 2057, 2470, 2979. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000'—, vloge nad Din 400,000.000'—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji.