Stev. 96.
V UubSIani, v pondeUek 28. aprila
US.
Lete (I!.
tikala razan n«cialj tm prašnikov v»ab d a it
Br poldan,
Drednlitvo Je v Ljubljani,
Frančiškanska ulica Jrt.fl/L, Učiteljska tiskarna*
Dopisa fcfankiratl ia pod* pisati, tič« se jih ne pri* oba. Rokopise se ne vrača,
Imeratl s Bnostolpna pettt* Vrstic« 30 vin., pogoje® prostor 1 razglasi ia poslana vrstica po 60 vj »ežkratne objav« po do» govora primeren popub
Posamezna ttw. sIim
Sit vlnirieu. oa
Glasilo Jugoslov. socialno • demokratične stranke.
Karodnina: Po poiti ali S dostavljanjem n« dom aa celo leto 60 K, z& pol leta 80 K, ca četrt let* 18 K, m mesec 6 K, Za Nemčijo ceio leto 05 ia ostalo tujino ir Ameriko 12 JL — Reklamacije sa list no poštnine prosta.
DpravuiStvo je * Ljuoijaa^ Frančiškanska ulica 6t. 6/1» Hčtteljska tiskarna.
Telefonska it. Sl St
Jugoslovanska demokratska — mešanica.
Jugoslov. demokratska stranka
j® tu. Ima že parlamentarno večino. Kmalu bo najbrže imela tudi svojo vlado. Prevzela bo v kratkem sama vodstvo našega naroda v svoje roke. fo bo veselje. Govorila in delala bo v imenu narodovem in odločevala o njegovi usodi.
Analizirajmo postanek te stranke. Ni to stranka, ki je nastala od spodaj, t. j. po normalnem razvoju iz male politične struje do velike stranke. Nastala je nasprotno preko noči z zbobnanjem vsega in vsake-Ka- Jugoslov. demokartska stranka je zbirališče vseh mogočih političnih odpadkov. To so renegati aristokracije, ki iz ljubezni do oblasti Popuščajo tradicijonalno napuhnje-nost in preziranje demokracije, se namažejo z demokratskimi in nacionalnimi frazami m so pripravljeni v slučaju potrebe in iz ljubezni do svojin veleposestev in posestev pred cerkvijo kolo plesati, da vzdrže ravnovesje med svojimi dohodki, pre-|eiJ'ki in izdatki. V njej se nahajajo tudi razni drugi renegati n. pr. socialistični, za katere so bile proletarske vrste premajhne in preslabe, da tadovolje njihovim osebnim ošabnostim in ambicijam ter njihovim računom. Tu so tudi oni, ki so napravili mastne kupčije po raznih vojnih centralah in z raznimi izvoznicami [n se nadejajo, da bodo to mogli tudi delati še v naprej.
Na mesto vezane trgovine s suhim sadjem, svinjami, govedino, špiritom, ki je tako cvetela pod pokojno Avstro Ogrsko, naj stopi kak drugi dobičkanosni posel: n. pr. parcelacija veleposestev potom močnih nnancijelnih inštitutov, potom uvedbe težkih bremen na račun »osvobojenega« kmečkega ljudstva, z utemeljevanjem raznih industrijskih Podjetij itd. itd. Za vsemi temi političnimi vrhunci hodi temna, brezime-na masa političnih približnosti od najtemnejših macedonskih kut do veselih črnogorskih »djetičev v parlamentu«.
Nepravični bi bili, če Bi to stranko nazvali samo stranko poslovnih računarjev in političnih »štreberjev«. So to poštenjaki, ki mislijo, da bodo s svojo pisano politično vojsko osvojili Jeruzalem, da bo ta stranka sijajno in vzorno reševala naše težke politične in socialne probleme, Ali kaj za to! Ti poštenjaki napravljajo to politično godlo le še bolj raznovrstno; napravljajo to mešano voj-
sko Svetozarja Pribičeviča Se bol pisano in heterogeno.
Vso to fik-fakovsko stranko vodi neka naivna neukrotljiva sila: t. j. žeja po neomejeni, popolni o b 1 a s t i. Ta velika žeja je prav za prav vstvarila to stranko, je zlepila v njej vse najbolj heterogene elemente: od črnogorskega djetiča do ogrskih baronov in grofov, od socialističnih renegatov do macedonskih komitaških vodij, od nacionalističnih fantastov in ideologov do hladnih političnih računarjev. Vse te elemente veže, kakor rečeno, le mogočna želja po oblasti, da s pomočjo te zadovolje svojim »ciljem«.
Po svoji ekonomski konstrukciji je demokratska stranka pretežno stranka drobne buržoazije in svobodne inteligence, torej stranka dveh ekonomsko najmanj določnih razredov, ki imajo vsled tega tudi najmanj določno politično psihologijo. Te stranke so običajno kratkega življenja, ker heterogeni interesi njenih pristašev zlomijo še tisto združajočo moč, ki jih je nekdaj spojila.
In res — velika zgradba JDS kaže že svoje razpoke. To je najboljši dokaz, da je zgradba zidana na pesku. To bo polom.
V	naši državi se pač ne morejo več ustvarjati kar preko noči velike stranke po madžarskem oligarhičnem vzorcu, kot so to delali Khuen-Hedervary, Tisza, Appony in drugi blagopokojni veliki učitelji naših jugoslovanskih »Demokratov« To se ni posrečilo niti v zasužnjeni Hrvat-ski in Slavoniji pokojnemu Nikolu Tomašiču, Čeprav so od zgoraj bili za to dani pogoji. To se tudi ne bo posrečilo Svetozaru Pribičeviču.
S hribov in dolin zbrane ljudi, ki so brez volitev prišli v začasni parlament, te ljudi, Jki nimajo za sebe nobenih organizacij, niti edinstvene politične preteklosti, niti velikih edinstvenih socialnih’ In političnih idej voditeljev, ki nimajo niti strankinih tradicij, niti jasnih ciljev, te Uudi bo v resnici mogoče držati skupaj le dotlej, dokler obstoja težki zunanji in notranji položaj naše države le dotlej, dokler ostanejo še v navadi vojne manire, dokler bo mogoče tlačiti svobodo tiska in zborovanja, dokler ne pride narod v položaj, da izgovori svojo besedo.
Tako sestavljena »velika« jugoslovanska demokratska stranka bo trajala samo dotlej, dokler se ne ure-de in konsolidirajo notranje razmere. Taka edinstvena parlamentarna večina bo trajala tja do — prvih volitev !
Položaj Nemške Avstrije.
(Po govoru drž. tajnika s. Deutscha.)
Dosedanja taktika nemško-av-strijskega proletarijata se Je ogibala preloma z antanto. Trenutno štr limo pred vprašanjem: Ali naj ostanemo pri stari taktiki, ali pa v svojo obrambo vporabimo radikalnejšo taktiko. To se pravi: Naj Ii s trajnimi poga-ianji čakamo, da se v zahodnih državah utrdi proletarijat in zadobimo s tem možnost, odvezati si raz vrat vrv, ki nas duši, ali pa naj že seda) razglasimo sovjetsko republiko, stopimo v zvezo z Ogrsko in Rusijo in stopimo v boj proti antanti.
Da prav volimo med obema taktikama, je treba pazno premoti iti naš položaj. Če volimo drugo, t. j. Če se pridružimo Rusiji in Ogrski, bi to za sedanje čase pomenilo katastrofo za ves nemško-avstrijski proletarijat. Poglejmo! — Naša republika šteje okroglo 6 milijonov prebivalstva. Mesto Dunaj ima samo 2 miliiona. Ta dva milijona se sama preživljati ne moreta in sta povsem vezana na an-tantine pošiljatve živil. V Rusiji je povsem drugače, ker Rušila kot plodna zemlja ni vezana n auvoz živil; tudi Ogrska Je povsem na drugem glede tega kot mi. Iz voine gotovo ne bi mogli in tudi nočemo več. Na to gotovo ni misliti. Preveč smo trpeli ravno mi v tej dolgi svetovni vojni. Antanta nam dnevno pošilja 12 vlakov živil! AH bi nam mogla Ogrska pomagati? Ne! Ona bi nam mogla (Če bi imela Banat!) pošiljati dnevno k večjem 2 vlaka živili Nastala bi na Dunaju navadna lakota! Ljudstvo bi se uprlo. Iz Rusije bi živil tudi ne nr-gli dobaviti Niti Czerninu se to ni posrečilo. Samo ena proga le, ki nas veže z Ukrajino. Sovjetska Rusija pa tudi nima toliko moči, da bi ukrajinskega kmeta prisilila v to, da nam odstopi čezmerna živila. Upanje torej, da bi nas, če proglasimo sovjetsko republiko, podpirala in zadostno podprla z živili Rusija in Ogrska, je utopija. Kdor to proti svoiemu prepričanju trdi, Je zločinec ne samo nad delavstvom, ampak tudi nad revolucijo, ker bi ravno s tem privedel proletarijat do catastrofe in reakcija bi triumfira-cče zmagala. Radikalizem bi bil za nas erobar revolucije.
Nemška Avstrija je za antanto veliko važnejšega pomena kot Ogrska. Če s proglasitvijo sovjetske republike prelomimo vez z antanto, bi a zasedla vse naše železnice. De-avstvo bi se pa s pomočjo guerilla-vojne tudi ne moglo držati In bi prelalislej podleglo. Spomnimo se sa-
mo Belgije 1 Se nekaj preostaja: Ce začnemo pri nas, bo kdo rekel, potem bo revolucija buknila tudi v ostalem delu svetal — Da, če bi to bilo! Aii to upanje je goljufivo 1
Zgodovina nas uči, da so revolucije nastale pri premaganih narodih, nikdar pa ne pri zmagovalcih! 1870—1871 je zmagala Nemčija. Ljudstvo Je bilo neverjetno vdano šovinizmu in hura — patriotizmu. Takrat se je zapiralo in preganjalo socialiste na vse pretege. Francija Je bila premagana. Pariški proletarijat se je dvignil v komuni. Tako ie tudi danes. Revolucionarno gibanje se vedno omejuje le na mesta, dežela sama pa se zadrži pasivno. In kot je podlegel nekdaj Pariz, tako bo tudi v Nemčiji mesto za mestom podleglo organizirani moči reakcije.
Žalostna resnica je. da v zmagovitih deželah do danes ni revolucionarnega gibanja, čuli smo, da je vstala vzhodna Oalicija, da se je dvignila Srbija, ali vse to se le izkazalo za neresnično. Italijanski so-drugi so proklamirali generalno stavko v Rimu, pa brez uspeha! Ka-rabinijerje se je takrat pozdravljalo. Revolucijonarno gibanje Je propadlo vsled pijanosti zmage. Pomagati nam bi mogla razrušitev antantmega militarizma. Volja ljudstva v antan-tinih državah pa je za to še preslaba; tudi proletarijat ni za to še dosti močan. Razpoloženje v Franciji označuje zadostno oprostitev morilca Jaurčsa. To se je zgodilo brez ugovora s strani proletarijata, medtem ko se je Chotina, atentatorja na Clemenceauja, obsodilo na smrt! To so simptomi, ki govore krepke besede. Kot je torej momentano prazno upanje na revolucijo v Italiji in Franciji, toliko manj je to pričakovati v Ameriki in Angliji, ki imata naikon-servativnejše delavstvo!
Nemška Avstrija je torej v krogu dežel, katerih proletarijat za zdaj še ni zrel za revolucijo. Tudi agrarne razmere so pri nas vse drugačne kot v Rusiji ali ha Ogrskem, kjer je velika razredna razlika med veleposestvi in revnimi kmetijami, pri nas pa smo dežela malih kmetov in se razredne razlike po deželi le težko najdejo. Zato bi dežela tudi ne sledila mestom, ko bi se ta dvignila, ker ravno na deželi ni ničesar, kar naj bi se socializiralo, če bi se dvignil Dunaj, bi bil odrezan od province. Značilno za to je, kar smo opažali zadnje tedne, da je prišlo do nesporazuma med narodno obrambo in kmeti. Opazili smo močan, organiziran odpor napram mestom. Dunaj je podoben bolniku, ki se ga mora hraniti
žlico za žlico in ki se ga pripravi V! lakoto s pomočjo provincialne narodne obrambe. Sodrugi naše narodne obrambe so mislili, da so pr! rekviziciji živil revolucionarni, pa so izprevideli, da so s tem samo inštrument reakcije. In tako vidimo, da smo vezani na antantina živila in da si oblik boja ne moremo prosto voliti, ampak da so nam te diktirane potom razmerja; v katerem moramo živeti.
Proletarijat more uspešno delati, če Je narodna obramba revolucionarna sila, disciplinirana in ki je pripravljena Iti čez drn in strn z delavstvom. Narodna obramba mora bit! prežeta solidarnosti z delavstvom. Vsak mož se mora v vojaški si+njf čutiti proletarca. Politika narodne obrambe mora biti samo politika delavskega razreda. Naša oolitika je dosedaj onemogočila medsebojna pielivanje krvi med proletarijat odi, kar se je žalibog v Nemčili dog??alo in kjer se reakcija okrepčule ravno radi.tega. Na ta način samo, kot sem ga vam predočil« moremo in moramo obvarovati revolucilo wi k> dovesti do zmage proletariata!
Sodrugu Deutscht?, ki je to govoril, Je skupščina vojaških svetov kot zaupniku delavstva za narodno obrambo izrazila nooolno zaupanje.
Vojna Zveza,
»Naša Moč« se neprestano zaletava v mojo osebo zaradi Vojne Zveze in pa na sploh. Ti napadi me zelo malo zadenejo; konštatirain le to-le:
Načelstvo Vojne Zveze je v svoji seji pred občnim zborom sklenilo, da naj se Zveza š e ne razide. Jaz sam sem bil za razdružitev Zveze, ker ljudmi h Ia Alojzij Kocmur od 1. delavskega konsutnnega društva — ki je inspirator napadov v »Naši Moči«
—	ni nobeno skupno delo mogoče -« ali uklonil sem se večini in sem tudi v zmislu sklepa večine na občnem zboru poročal. Ako je g. prokurist Mayer z Jesenic odgodil zbor, je to vendar njegova stvar in ne moja, ker občni zbor vodi predsednik nadzorstva in ne predsednik načelstva. Da ni g. Mayer slovensko govori!, je jasno, ker ne zna, ker je povedal in prosil obenem, da se mu to oprosti.
Smešne so trditve »Naše Moči« o nagradah, češ, da so se te izplačale na predlog g. Maherja — kajti naravno je, da predsednik nadzorstva stavi take predloge.
Oospod Alojzij Kocmur je član načelstva Vojne Zveze — ni se pa nikdar brigal za njo, izvzemši tedaj,
™ rUf ’ 80 71!'« nPovite se, da ga dostojno proslavite 1 Kolportirajte »Majski spis“ in ,,Majske iazge<nice >— Pridobivajte ta dan naročnike za dnevnik „Napre.j“, tednik »Ljudski glas , mese ni „ emokracija“. — Agitirajte za pristop k politični organizaciji ter izobraževalnemu društvu »Svoboda". — Udeležite se shoda, manifestacijskega izprevoda ter drugih prireditev vsi, ki čutite solidarno z delavsko internacijonalo! — Proletarci na plan, praznik tu, praznik zatiranih in izkoriščanih, praznik brezpravnih ljudskih mas! ssssssrsa
LISTEK.
A' Toman:
S
(Dalje.)
Nekaj posebno čudnega Je spretnost, s katero razpolaga Amerika-nec pri delu. Že v ljudskih šolah se priuči krasne pisave. V vseh službah, kjer inteligenca kaj šteje, se nahajajo ženske. V velikih, važnih strokah Imajo one prednost pred moškimi. Pravijo, da so bolj točne in vestne v tnalih rečeh — in tam v Ameriki zares tirlajo precizno in brezhibno de-
lo,	bodisi v uradih, bodisi pri ročnem delu. In to ni nič čudnega, če se pomisli, da Je tam čas, prostor, delo vse natanko odmerjeno, prešteto — In če le v enem kraju kaj zastane, trpi cela mašinerija.
Želja vsakega poedinega mladega Amerikanca je, postati čimprej samostolen gospodar in si ustvariti svoje ognjišče. Prav nič nenavadnega niso v Ameriki 17. ali 18. letni zakonski gospodarji.
V	verskem oziru niso pravi Ame-rlkanci prenapeti — vendar obhajajo nedeljo v krščanskem duhu — tiho in mirno. Res lepo je ob nedeliah v kakem pravem ameriškem mestu: Ljudje obiskujejo drug drugega ter si postrežejo z raznimi domačimi dobrotami, nazadnje berejo iz sv. pisma in pojejo pesmi. Največja vljudnost in prijaznost vlada med njimi in tako delajo farmarji, delavci ali pa bogatini — to je res prava demo-kraška kultura v najlepši luči. Srečen, ponosen, blagoslovlien, v obilici živeči narod je to, kakor ga še svet ni videl.
Eno najlepših čednosti ameriškega naroda (in tudi angleškega) sem pozabil navesti, in to le njih ravnodušne v vseh slučajih. Pravega Amerikanca ne more ničesar spraviti iz duševnega ravnotežja. Vedno hladnokrven, bo takoj presodil, kal in kako ima storiti v danem slučaju. On je človek svoje »iniciative« v vseh odnošajih. Res, velike vrline ima ameriški narod, vrline, ki so Jih vzgojile dobro premišljene lavne uredbe in skrb vlade tekom časa. Pa
ne samo vzgojile, temveč one tudi čuvajo, da se te uredbe in naprave izpopolnujejo in razširjajo, da prehajajo v meso in kri naroda
In ljudstvo, tako neodvisno in samozavestno, se rado pokorava vsem pametnim in modrim ukrepom iavnib oblasti. Ravno tako hitro in energično pa se postavi Hudstvo proti vsaki nepotrebni in škodljivi napravi ali zakonu. To le res zrelo ljudstvo, zrelo politično, zrelo go. spodarsko — v vseh ozirih!
Kier se shajajo velike množice ob narodnih slavnostih itd., vlada največji red; na ulicah se gibljejo množice mirno in gladko, vsak se ozira na druzega — in ta ozir na drnzega le največji dokaz, da znajo Ameri-kanci svobodo ceniti in upoštevati, ne le pri sebi, ampak tudi pri druzih. Pred gledališči stoje časih že več ur kupovale! vstopnic, pa vsak se postavi na konec vrste — naj bo to delavec, bogatin ali večkraten milijonar. Na železnicah ]e ravno isto. Enakost vseh se kaže posebno na železnicah, ker tu le samo en razred. in to ie prvi razred. V tem raz-
redu je vse elegantno in bogato urejeno in opremljeno. Vozovi so še enkrat večji, kakor pri nas in tudi bolj visoki so. Sedeži so tapecirani z baržunom ali žametom, topla in mrzla voda, milo in brisače so na razpolago vsakomur. Za kadilce Je pa poseben vagon. Razume se, da je pri vsakem osobnem in brznem vlaku Jedilnica. Izvrsten obed velja en dolar. Med vožnjo hodijo po vlaku dečki, ki prodajajo raznovrstne slaščice, kendl, sadje, knjige, cigare in časnike. Ako se človek na ameriških železnicah tudi več dni in noči zaporedoma vozi, ne čuti nobene utrujenosti.
Naj še povem, kako žive v Ameriki naši rojaki Za velik, prav velik del bogastva, moči in slave, se imajo zahvaliti Zedinjene države baš Slovanom. Le-ti so proizvajalci in-dustrialnih surovin. V premogoko-pih in železnih, koprenih itd. rudnikih dela na stotisoče Slovanov: Slovakov, Poljakov, Slovencev, Hrvatov, Rusinov. Ravnotako v livarnah in fužinah, kler delajo pri prvem pre-ustroiu vlitega železa iz rude. Dalle
delajo Slovenci v gozdih, kjer pripravljajo les za stavbe in trgovske namene. Ta dela opravljajo oni, ki so izišli iz kmetskega stanu; pa le malokdaj se naleti na Slovenca, ki bi stopil v službo pri kakem kmetovalcu. Vse drugo prej, kot to. On pravi: kmetoval sem že doma preveč. Seve, plače pri tem delu niso tako visoke, kakor pri industrialskih podjetjih, pa če se vse upošteva, ie to delo najboljše, ker tam se na polju dela povsod s stroji, hrana iti preskrba sta izvrstni in ves denar se lahko prištedi. In kar je tudi upoštevati: to delo je med vsemi deli najbolj zdravo.
Velika množina Slovencev živi v naselbinah, ki imajo že čisto slovenski značaj. V svojih naselbinah tma-Jo Slovenci svoje cerkve, šole, narodne domove, dobrodelna, zabav’>a in športna društva. Naši roiaki žive v Zedinjenih državah v jako dobrih gmotnih razmerah, to se vidi takoj, če se obišče slovensko naselbino, Lične, snažne hiše z vrtovi pozdravljajo obiskovalca. Vse kaže. da vlada tu delavnost In Da tudi blagosta-
kadar je zabavljal. Ko sem bil vsled bolezni in drugega dela zadržan, sem ga še posebno prosil, naj vendar tudi on pomaga — ni pa prišel kljub vsem pozivom v Vojno Zvezo, da bi delal in s tem preprečil eventuelne nevednosti. Da so se kake nerednostl v moji nenavzočnosti lahko zgodile, so pač krivi gospodje k la Alojzij Kocmur, ki niso izvrševali prevzetih dolžnosti.
Na vse drugo ne odgovarjam, ker o koristih Vojne Zveze so pač razna mnenja; na občnem zboru so n. pr. tovarnarji jasno povedali, da je veliko storila za prehrano delavstva. Da pa vse ni bilo tako, kot bi kdo rad, je umevno — tudi jaz bi marsikaj rad drugače kot je bilo in je. Gospodje okrog »Naše Moči« niso sodelovali, ampak ovirali in škodovali.
Anton Kristan.
»Nehajte !a
»Narod« je rabil celih osem dni, da nam je odgovoril na članek pod naslovom »Nehajte!«. Mislili smo, preden smo odgovor prečitali, da mora biti to umotvor polemične spretnosti. Toda, o svetniki, če se nas ni takrat lotila griža, smo presneto trdnega zdravja! čitaš in či-taš, skušaš uganiti, kaj hoče tisti na dolgo in široko podpisani gospod, ki vodi polemiko pri »Narodu«, pravzaprav tehtnega povedati, pa ne prideš do argumenta, ki bi t! kollkor-**toliko razbistril pojme, četudi v »Narodovem« zmislu.
»Zveza«, uradniki, ljubljanski kolodvor, Kopačeva bolezen, slovenski postajenačelnik v Sisku, nemški železničarji v Mariboru, vse, vse se vrsti in preganja po »Narodovih« predalih, ki so se celih pet let kadili avstrijskih slavospevov, v tako obupni zvezarsko-železničarski prozi, da bi se nedolžni čitatelj nazadnje najraise takoj preselil Iz tega klavernega sveta.
Zakaj nam ni »Narod« raJŠe povedal, malcar v enem samem odstavku, kdo je pravzaprav hujskaj z železničarsko stavko . . . pred 3. aprilom? Vprašanje vendar ni tako malenkostno . . . Pravzaprav: AH Ima morda vaš »članek« namen, odvrniti našo pozornost od bolj perečih momentov . . . brzojavov In datumov? Ne pojde! Ste preveč nespretnf.
S prozo g. Držlča, revldenta, itd. itd., in s članki, ki se ogrevajo za javno denucijacljo v velikem obsegu, ne boste želi ne »lave, ne uspehov.
Sal se poznamo.
Kaj vam je bolj pri srcu:
Želja, da dobite pretvezo za Hujskanje proti socialističnemu gibanju in socialističnim voditeljem, ali pa splošna železničarska stavka, ki naj bi izbruhnila makar s pomočjo gotovih brzojavk, da organizirate stavkolomstvo? Voditelji »Zveze« naj nam odgovore vsaj na to poslednje vprašanje.
V	ostalem ne vemo, kaj naj bi * omenjenim odgovorom gospoda Dr-žiča itd., itd., itd., pravzaprav počeli. Ali naj mu čestitamo, če nas ni njegova proza popolnoma umorila?
Veseli nas, da imamo v Sisku po* štenega in pametnega slovenskega postajenačelnika. Prosimo, da se ta izredni pojav še enkrat posebej beleži, In če je res na drugi strani, da imamo v Sisku tudi adjunkta, ki Je Nemec in socialist In ki je vkljub temu tako neumen, da smo mu morali povedati odkrito in pošteno v našern socialističnem listu (nismo usmiljeni niti s socialisti!), da nosi pod svojo uradno kapo mesto glave ooromno kaščo, prosimo tedal. da se
nje. 1'udi s trgovino se pečajo naši rojaki, in marsikateri Je postal že bogat. Zavarovalnice za slučaj bolezni in smrti so jako številne. Vsak Slovenec - delavec pripada takemu društvu. Ta društva so zedinjena v slovenskih enotah, ki štejejo zdaj več ko 60 tisoč članov. Tudi h La-bor-Unions ali delavskim zvezam pripadajo Slovenci v veliki meri. S tem si osiguraio linijske mezde in varstvo zoper protizakonskemu izkoriščanju kapitalistov.
Otroci, ki se rode slovenskim staršem v Ameriki, se morebiti v prvem pokolenju zavedajo že svoje narodnosti — prihodnji rod pa se smatra za Arnerikance. Tako se godi pri vsakem narodu in skoro ne more drugače biti— ker res srečen Je oni zemeljski otrok, ki se je rodil pod krili ameriškega orla. Najnižji in naiubožnejši se lahko povspne do največje časti, ki Jo Ima narod na razpolago in tudi do takega blagostanja, kakor nikjer drugod na svetu. Ko pride čas, da Slovenci ne bodo več zapi^čali svojo grudo In se selili v Ameriko, se bo slovenski živeli v Ameriki že tudi vtopil v ameriškem ljudstvu. (Konec prih.)
f
zabeleži tudi ta Izredni pojav, in naj se vsepovsod razglasi, da je kolodvor v Sisku nekaj tako izrednega, da si ga mora ves svet ogledati. Stvar bo v ogromno korist odbora za pospeševanje tujskega prometa.
Soglašamo nadalje skozinskoz s trditvijo, da je velika razlika med našo maso in našimi voditelji ter med . . . maso ln voditelji »Zveze«. Ker nima namreč »Zveza« ne mase, ne voditeljev, je naravno, da ni tam nobenega, ki bi napadal ali zagovarjal, ali sploh kaj vodil. S tem mislimo, da je tudi ta del članka ob vsesplošnem zadovoljstvu izčrpan.
Glede Kopačeve bolezni smo se pa brzojavno obrnili na najbolj pristojno mesto, namreč na njegovega zdravnika, t. j. na . . . podpredsednika Narodnega predstavništva v Belgradu, gosp. dr. Jankoviča, ki je sodr. Kopača ves čas bolezni očetovsko zdravil in ki je, poleg vlade ter celokupnega Narodnega predstavništva, z vso svojo osebnostjo In oblastjo vedno pripravljen pričati pred katerimsibodl Zvezarskim sodiščem, da je bil narodni predstavnik Kopač zares bolan, in sicer nevarno bolan. Njegovo bolezen je analiziral tako-le: »Ce je srečno prebil nevarno bolezen, je to pripisovati njegovim Izredno utrjenim živcem. Vidi se mu, da je imel v svojem življenju veliko opravka s političnimi nasprotniki, in sicer s političnimi nasprotniki podrejene bikovske mentalitete.« Prosimo, da vzamete to uradno Izjavo na znanje.
Kar se pa tiče Kopačevih' izjav na shoda v Mariboru, smo se prepričali, da je zašel vaš stenograf v nekatere malenkostne stilistične In bistvene napake. Natančno se oni odstavek Kopačevega govora giasom protokola glasi tako: »To našo spomenico oddajo delegati železniškemu ministru v Belgradu, ako Jo vlada odklon!, je znamenje, da je »Zveza« pripravljena organizirati stavkolomstvo makar s pomočjo obsovraženlh Nemcem.«
Drugače pai Verba movenf, exempla traHunt , , .
»Majski spis"
) e 'danes Izlet. Razpošlje se ga najpreje organizacijam Izven Ljubljane, potem se ga odda ljubljanskim naročnikom ln v kofporta/o. — So-druge zaupnike prosimo, d« tako) prično k razpečavanjem ter v slučaju, da spisa zmanjka, naročilo brzojavno obnove. Noben so« drug, nobena sodružlca, ne sme Biti Brez »Majskega Spisa«. — Naročajte tud! Majska razglednice ln Jih kofportlraite!
Politične vesti.
Jugoslavija.
b neodrešene Jugoslavije,
Iz Opatjegasela ln lz vseh Kraških vasi, ki so se nahajale na fronti, so Lahi izgnali vrnivše se begunce in jih naselili v Furlaniji. Slovensko govorico Lahi sovražijo In zgodilo se Je že več slučajev, da so aretirali v gostilni slovensko govoreče ljudi ter jih imeli 24 ur zaprte. Tako se je zgodilo n. pr. v Ronkih, kjer so zaprli tri slovensko govoreče delavce.
—	V Pulju se je navdušenje pri Italijanih za »mater« Italijo silno poleglo. Dela ni In ne zaslužka. Prebivalstvo komaj čaka, da se reši nadležne zalege. — Suroveži. štacijski poveljnik v Šempasu, neki laški stotnik, laz! vedno okoli javnih lokalov In gorje onemu, ki ga ne pozdravlja tako spoštljivo, kot on zahteva. Nekaj udarcev z jahalnim bičem Je najmanjša kazen, — V Lokvi na Krasu je hotel laški eolonello (polkovnik) z revolverjem v roki prisiliti tamošnjo inteligenco, da bi ga ponižno pozdravljali. Naši ljudje se mu niso hoteli pokoriti vkljub vsem grožnjam ln nastal je »proces«, kjer jih je moral nadutež prositi odpuščanja. — V Gorici. Laške oblasti so premestile obrtni referat, ki je bil prej oddelek glavarstva, na komando karabinjerjev. Obrtni referat vodi sedaj bivši pisar pri glavarstvu, Jus-slch (Jušlč). Ta renegat je oni, ki odjema našim obrtnikom koncesije. P.P.
Po svetu.
Zveza med Reko ln Dunajem se otvorl.
LDU. Lugano, 26. (ČTU.) Po poročilih Italijanskih listov se železniška zveza med Reko ln Dunajem v najkrajšem času zopet otvori. Začasno naj vozita po dve dvojici br-zovlakov z 20urno vožnjo, ln sicer na obe strani. Nadalje se upelle na dan po en tovorni vlak.
Rotzlegel padel.
LDU. Budimpešta, 25. (DtmKU.) OKU poroča: V bojih pri Debrednu je padel znani komunist Rotziegel.
Viljem se psihiatrično preišče.
LDU. Praga, 26. (CTU.) »Ven-kov« javlja: Pariški listi poročajo, da se bivši cesar Viljem na zahtevo članov angleške komisije psihiatrično preišče, šele ko bo izdano zdravniško IzpričevaJo, se odloči, ali naj se postavi Viljem pred sodišče aH ne.
Preki sod v Hamburga.
LDU. Hamburg, 26. (CTU). Včeraj so po prekem shodu ustrelili 6 plenilcev, ki so se borili z orožjem v roki proti varnostni brambi. Pozno zvečer je bilo čuti močno streljanje Iz pušk. Telefonski promet z Berlinom je bil snočl moten.
Izjava Wilsonovega tajnika.
LDU. Curih, 26. (CTU.) Po nalogu predsednika Wllsona je njegov tajnik v odgovor na Orlandova izvajanja izjavil, da ga postopanje italijanskih debgatov ni niti najmanj presenetilo, ker so grozili že več dni z odhodom. Italijanskih ugovorov pa ni mogoče upoštevati brez kršitve
14.	točk, ki so bile priznane po vseh zaveznikih. Wilson zelo obžaluje, da se je zdelo italijanski vladi potrebno tako delati. Vendar pa še vedno upa, da se dž ta slučaj zadovoljivo rešiti. Sani ni našel drugega izhoda, kakor obrniti se na javnost. Položaj italijanske delegacije je zaradi italijanske kapitalistične akcije, ki podpihuje italijansko ljudstvo glede Reke, zadnji čas jako mučen. Predsednik ne veruje na italijansko-jugoslovan-skl konflikt In zagotavlja, da Amerika ne bo intervenirala, ako spor vendarle Izbruhne. Končno je tajnik Izjavil, da Je Italija popolnoma odvisna od svojih zaveznikov, najsibo glede preskrbovanja z živili, ali glede finančnega ravnotežja.
In spe.
LDU. Curih', 26. (ČTU.) Italijanski listi trdno upajo, da Wilsonova izjava ne pomeni zadnje besede v Jadranskem vprašanju. Okoliščina, da ostane Sonnino do nadaljnjega v Parizu, da spravi stvari, ki so se tako dramatično končale, zopet v red, meri na to, da verujejo na mirovni konferenci še vedno na možnost kompromisa.
Zakaj Je sestavil Witeon noto?
LDU Curih, 26. (CTU.) Kakor Javlja zastopnik »Neue Zflricfier Zel-tung« iz poučenih krogov, je sestavi! Wilson svojo noto glede Italijanskega vprašanja, ki jo je zapisal v nedeljo, zato, ker Je bil Izvedel o Sonnlnovi nameri, da namerava podati v Italijanski zbornici Izjavo o reškem vprašanju. Lloyd George ln Clemenceau sta odklonila podpis note, ker sta se smatrala vezana po londonski pogodbi. Nato jo je Wilson priobčil v lastnem Imenu.
WHsona bo podpiral Italijanski narod.
LDU. Berlin, 26. (DunKU.) »Deutsche Allgemelne Zeltung« poroča Iz Curlha: V ameriških vladnih krogih sodijo, da bo v sporu med Wilsonom in Italijansko vlado italijanski narod podpiral Wllsona In da je potem padec Sonnlna neizogiben.
V	tem primeru pričakujejo, da bo Italija odposlala novo delegacijo v Pariz, ki bo imela pooblastilo, da sprejme kompromis v reškem vprašanju.
Ugodnosti nemškim delegatom v Parizu.
LDU. Bern, 26. (CTU.) Iz Pariza se poroča: Kakor je znano, bo nemškim delegatom v Versaillesu dana prilika, z Berlinom brez kontrole francoske vlade občevati direktnim telefoničnlm ln brzojavnim potom. V to svrho se bo med posvetovalno dvorano v hotelu Reservolr v Versaillesu In med berlinskim uradom za zunanje zadeve napravila posebna telefonična In brzojavna proga in sicer dvojna, da zveza delegatov z Berlinom ne bo motena. V Versailles odpotujejo trije nemški brzojavni uradniki, da upravljajo tam svojo službo. Naprava bo izgotovljena tako, da je izključeno vsako prisluškovanje telefonskih pogovorov med Versalllesom ln Berlinom.
Nemški delegati v Versaillesu.
LDU. Pariz, 25. (DunKU.) Prva skupina nemških delegatov je danes dopoldne dospela v Versailles.
Mirovna konferenca.
LDU. Curih, 26. (CTU.) Kakor se Javlja Iz krogov mirovnih odposlancev, so se pojavile težkoče v kitajskem vprašanju. Kltaiskl delegati
Imajo fc Pekinga naročilo nete zavarovati se proti japonskim zahtevam glede kakršnegakoli napada na Kitajsko, nego tudi nastopiti proti Internacionaliziran ju kitajskih železnic. Nadalje se poroča, da soglaša Kitajska le s takim mirom, ki se strinja v vseh ozirih s 14 točkami Wll-sona.
LDU. Curih, 26. (CTU.) »Gloire« zatrjuje, da bodo ustregli Italiji v Parizu na ta način, da ji bodo dovolili že pri sklepu predhodnega miru z Nemčijo tudi nekako specijalno mirovno pogodbo.
Antanta nastopi proti Rusiji?
LDU. Curih, 26. (CTU.) Agentrea Radio potrjuje, da pripravlja antanta vendarle akcijo proti Rusiji.. Akcijo bodo započell najprej RumunI in protiboijševikl v Rusiji. Franclja }e pripravljena podpirati akcijo na morju.
Stavka na Irskem.
LDU. Amsterdam, 25. (DunKU). Iz Dublina prihajajo vesti, da se splošna stavka na Irskem Č3mdalje bolj širi proti jugu dežele. Angleški vrhovni poveljnik je bil prisiljen, raztegniti poostreno obsedno stanje še na pet grofij. Vsled železničarske stavke Je mnogo mest brez vsakršnega dovoza živil In premoga.
Iz časopisja.
»Narodna volja«, socialistično glasilo, je pred kratkim pisalo o parlamentu ln diktaturi proletariata: Recimo odkrito! Vsaka državna oblast, vsaka oblast v obče, Je nasilje, je diktatura. Diktatura Je edina forma državne oblasti, ki Je logična, ki Je v stanu, da vodi državo, da vstvarja in stopnjuje. Vsa naša kulturna historija se je rodila pod diktaturo, najprej pod diktaturo poedinca, za tem rodov, zdaj pa diktaturo socialnih razredov. Mesto diktature kapitalizma nad proletarijatom hočemo diktaturo proletarijata nad kapitalizmom, kot moralnelšo in pravičnejšo obliko državne oblasti. Razlogi za to so: Številno razmerje med socialnimi razredi. Najglav-nejši etični moment pa Je: Diktatura proletarijata ne more zavzeti nikdar tako slabih In nečloveških oblik kot diktatura kapitalizma. Pod diktaturo proletarijata ne bo nihče umiral gladu, izčrpanja in izmozganosti. Kapitalisti, ki se Jim bo diktiralo, bodo postali proletarijat, člani diktature in bodo kot taki živeli ob svojem delu pošteno človeško življenje. Tako bodo Izginjala razredna nasprotstva.
»Murska Straža« je nov list, ki izhaja v Radgoni kot glasilo obmejnih Slovencev. V uvodniku »Kaj hočemo« pravi: Ime »Murska Straža« vam že pove polovico našega programa. Dalje pravi: Posebno pozornost bomo obračali delavcem. Ne poznamo razlike med bogatinom in siromakom, med gospodom In hlapcem. Vsak je naš brat ln mora živeti, Živeti svobodno, človeško življenje. Sužnjev ne poznamo! Vsi smo si enaki pred Bogom, moramo sl bid enaki tudi pred ljudmi! V strankarski bo) se ne bomo mešali, ker pri nas ob meji je vsako strankarstvo naša smrt. Vse naše moči moramo zbrati samo v ta namen, da rešimo naš narod, da vzbudimo v njem prepričanje, da smo svobodni sinovi svobodne majke Slave. Vse kar je narodno, slovensko, vse kar je dobro, bomo podpirali. Odločen boj pa vsem odpadnikom, vsem izdajalcem! Našemu ljudstvu pa hočemo priboriti novo dobo, dobo svobode, prostosti, dobo trdne narodne zavesti in narodnega ponosa. — Namen dober — vprašanje pota? Nič fiksnega?
Majske razglednice
so Izšle. Naroča se jih pri tajništvu »Svobode« v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica 6/11 ali v upravi »Napre-Ja«, Učiteljska tiskarna. Sodrugi! Naročajte In širite te razglednice povsod?
Socialna politika.
Socializacija lista »Abend«. Ve-černlk »Abend« je poleg »Arbelter-
zeitunge« eden izmed najboljših dunajskih listov. Vedno je kazal razumevanje za socialistične ideje ln Je bil njih zagovornik tudi v Časih stare avstrijske persekucije. Sedaj v svo-bodomiselnejši dobi brani socialistično levico in koristi — ker je razširjen — s tem zelo revolučnl misli proletarskih mas. Izdajateljstvo »Abenda« pa noče le propagirati v svojem listu socializacijo drugih podjetij, ampak je prestopila tudi k njenemu reallziranju (uresničenju) in sicer v lastnem zavodu. Od 1. aprila naprej je postavljena uprava podiet-
Ja na socialistični temelj, vodstvo zavoda je prevzel novo izvoljeni de« lavskl svet, v katerem sta uredništvi ln upravništvo lista enakomerno zastopana. Delavskemu svetu načeluje dosedanji izdajatelj lista Golbsrt. Ta svet bo odslej naprej odločal o daljšem vodstvu zavoda, o smeri lista, o denarnih vprašanjih, o sprejemanju. odpuščanju ter plačah uslužbencev. Izdajatelj je izjavil, da prostovoljno odklanja vse dosedanje privi-legije; sprejemal bo ie del čistega dobička, kakor vsi drugi, ki so usluž* benl v tem socializiranem zavodu. Vsled tega, ker je bil ta korak napravljen lepo mirnim potem, je vreden občne pozornosti in priča o zrelosti in načelnosti ljudi, ki vodijo podjetje lista »Abend*. Zopet korak naprej v realizaciji socialističnih načeli
Dopisi.
Trbovlje. Veliki pondeljek so bili ljubljanski sodrugi in sodružice naši gostje. Igrali so v Fortejevl dvorani C, Ganglovo dramo »Sin« in nam nudili ure užitka, ki jih ne pozabimo. Malo smo videli iger, ki bi bile tako fino uprizorjene, kot je bila ta žalo-igra. Slišali smo izpoved Arturja, ki se nam je v dušo smilil, čutili bol starega Šlemenca, smilila se nam je nesrečna Helena, ki Je bila le srce. Velika sta bila Ciril in Helena — igrala v afektu tako dovršeno, da sl osupnil. Zazebel nas je konec Cirilov
— omračen je duha — in gledali smo zastrti mater naravo na njenih tajnih potih. Truda je stala igralce uprizoritev, hvaležni smo jim. Srčno dobrodošli na našem lastnem odru, ki ga zgradimo! Iskreno pozdravljeni 1
— Zltin.
Amateur-fotografi!
Prvega maja fotografirajte Izpro« vode, shode, veselične prostore itd. Pošljite po en izvod vsake slike strankinemu tajništvo v Ljubljano. Sodrugi, pridobite si fotografov, da povzamejo slike majskega slavja,
Dnevne vesti.
— Se dobro razumemo. Sodr« Tokan Je na Polzeli »dvakrat priporočal delavcem strojilne tovarne, da
naj pristopijo socialno-demokratičnl organizaciji«. Po »Narodnem mnenju« so te besede tokanovi »Singerji naprain svojim komunistom«, Kaj ni za »Narod« šlager? Odkar »Narod« izhaja, ni sploh še nikoli objavil najmanjšega šlagerja. Niti v članku, ki razlaga potrebo lavne denunciacije kot sredstvo za duševni preporod in moralno povzdigo slovenskega naroda. Tokanove besede da so bile tako prepričevalne, da sta se takoj pridružila naši organizaciji italijanski obratovodja in nemški inženir .,, Kapital v bratovskem objemu z in-ternacionalizmom — dostavlja du« hoviti dopisnik. Nam se pa nasprotno zdi, da gre tu za bratovski objem dopisnikove neumnosti z »Narodovo« perfidnostjo. Naj se takoj vpišeta v društvo »Straža kralja Matjaža«.
— Razveljavljenje zakona glede primorane udeležbe religioznih služb v Nemški Avstriji. V Nemški Avstriji le izšla naredba državnega podtajnika za uk, s katero preneha vsaka prisiljena udeležba na cerkvenih itf religioznih službah na vseh, državnemu uradu za notranje zadeve id uk podrejenih srednjih, ljudskih Irt meščanskih šolah .Ce se učenci ver-« skih služb ne udeleže, to ne sme nikakor uplivati na njih klasifikacijo. Tudi so razveljavljene one določbe, ki so določevale, da se mora šolska mladina udeleževati raznih verskih služb pod gotovim nadzorstvom učiteljstva. — S tem Je izšel zakon, id daje vsem šolam prostost glede verskega vprašanla. Tudi v šoli v Nemški Avstriji velja zdaj ono, kar y življenju velja, da dela vsak tudi glede verskih vprašanj po prepričanju svojega razuma in po svojem srcu.
— Padli Ljubljanskega pešpolka
št. 17. Kebelj Franc, r. Golobi njo, Mirna peč pri Novem mestu, 1898, padel 11. oktobra 1918; Perše Ivan, r. Radovlja pri Krškem, 1898, padel 19. okt. 1918; Milinkovič Vinko, r. Srebrenca, Bosna, 1878, padel 11. oktobra 1918; Sajko Jožef, r. Hrastovec pri Mariboru, 1885, padel 11. oktobra 1918; Markučlč Ivan, r. Kr-stovlje, Koper, 1884, pade! 16. okt. 1918; Koszuta Jan, r. Czortkow, Galicija, 1899, padel 11. okt. 1918; Glad Anton, Fara pri Kočevju, 1899, pade!
15.	junija 1918. Pokopani so vsi na polkovnem pokopališču v Val <J’Aea pri Asiago. Meseca septembra ni imel polk nobenii izgub. Smrt v ju* liiu in avgustu padlih se je naznanila
sorodnikom Sn razglasita po Časopisih. Mrtvaški listi zgoraj imenovanih m ?e sledečih padlih so svojcem na razpolago v pisarni »Slovenskega Rdečega Križa« (Poljanska cesta 4). iVegel Martin, r. Sv. Križ, Krško 1893; Piltauer Fr. Krška vas, Krško, 1554: šloser Pavel, Matulje, Volo-sko 1896; Leskovšek Marko, Dobje, 'Celje 1886; Osolin Fr. Krtina, Kamnik, 1891; Dimnik Ivan, Ježica pri Ljubljani, 1898; Senica Alojzij, Smi-hčl, Novomesto, 1899; Kucler Fr., Spodnja Šiška, 1896; Feldin Henr., Dobrna. Celje, 1899. Vsi so padli 15. Junija 1918. Po 1. maju se pošljejo mrtvaški listi na pristojna okrajna sodišča, Ubežniki 17. pp., ki so se vrnili iz ujetništva, niso vedeli poročati o nobenem smrtnem slučaju.
Š—c.
— Brezalkoholna proslava Prvega Maja v Zagrebu. Vsled sklepa organiziranih natakarjev in natakaric bodo prvega maja morale tudi vse gostilne in kavarne biti zaprte. Zagreb bo prvega maja torej ustavil delo na vseh koncih tako kot še nikoli.
Drobno.
— Župnik umoril duhovnika. Na Velikonočni pondeljek je bil v ICatu-mini v Dalmaciji umorjen v župnišču duhovnik Miljenko Jurišič z udarci s sekiro in zaboden z nožem v vrat. Morilec je nato še svoji žrtvi odrezal glavo in jo skril v potni kov-čeg. Ob času umora so se nahajali v 'župnišču samo župnik Fran Jeršič in dva njegova nečaka. Trojico so prijeli in zaprli, ker so osumljeni, da so Izvršili umor. Župnik je zelo potrt in dolži umora nečaka, ki sta pa izjavila, da se je župnik dve uri boril z umorjencem ter ga končno ubil. Vzrok umora je še neznan.
— Slepar z zlatimi verižicami. Občinstvu v svarilo: Nikolaj Gauš, rodom iz Dobrinj, otok Krk, 27 let star, prodaja prav lepo Izdelane pozlačene verižice za žepne ure kot pristno zlate po gostilnah in je na ta način že mnogo oseb osleparil. Policija ga je radi tega že večkrat are-tova'a, pa to ga 5e ni pobolpmlo, tako da je bil danes radi takih sleparij zopet izročen državnemu pravdnl-štvu v Ljubljani.
— Samomor. V noči od 25. 'do 26. se je ustrelil s samokresom pekovski pomočnik Janko Kralj, rojen
1.	1893. v Podgradu pri Ljutomeru. Sejlaj je bil zaposlen pri peku Jenko na Marije Terezije cestL Samomor ie izvršil pred hišo v Spodnji šiški, Kamniška cesta 266. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen.
— Splošna železničarska organizacija, krajevna skupina Zldanlmost. Tem potom se naznanja vsem članom. da se je na občnem zboru železničarskega glasbenega društva sklenilo enoglasno mesečni prispevek na 1 K zvišati radi nabave ta popravila pihal. — Odbor železničarskega glasbenega društva.
— Trgovsko bolniško In podporno društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se nahaja društvena pisarna od danes naprej v Gradišču št.l 7., I. nadstropje.
— Državna posredovalnica za delo naznanja, da se je osrednji urad kakor tudi podružnica za Ljubljano in okolico preselila s 26. aprilom v svoje nove, velike in moderno urejene prostore v Oradišču, nasproti dramskega gledališča (v Lukman-novo hišo). S tem bo posredovalnici v mnogo večji meri možno ustreči vsem interesentom. Uradne ure za stranke so od 9. do i2. dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. V nedeljah, praznikih in sobotah popoldne se ne uraduje.
— Cene vina padle. »Plječ SHS« je izvedela, da so cene vina v zadnjih dneh padle. To radi tega, ker so Italijani plasirali v Nemški Avstriji velike količine vina, kamor so se preje izvažala naša vina. Vsled tega. ker so vina ostala doma, tudi slovenski trgovci niso vzeli v Hrvatski kupljenega vina in Je prišlo do večjih dražb vina.
— Akad. društvo »Slovenija« vabi vse člane in starešine, da se udeleže sestanka, ki se vrši v sredo. 30. aprila ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Roži« v Židovski ulici v češki sebi, I. nadstropje. Predmet sestanku: pogovor, eventuelno sklepanje glede društvenega obstoja in ukre-nitve z društvenim premoženjem, posebno društveno knjižnico, ki se nahaja sedaj v Ljubljani.
— Uradni list št. 81. Je izšla. Prl-Jaša naredbo o kmitroll proste tr-jovine v kraljevini SHS; naredbo poverjeništva financ o zvišanju pristojbine za punclranje; naredbo o imenovanju sosveta vladnemu ko-mi«:ariu avtonomnega mesta ptujskega. Pri poverjeništvu za socialno skrbstvo so razpisana štiri mesta konceptnih uradnikov, eno mesto
nraMfča ffl mesfo manfpulantnega
uradnika, Istotam se sprejmeta dva izvežbana in jezikovno popolnoma usposobljena prevajalca za slovenščino in srbohrvaščino.
— Vsem društvom. 30. t, m. zjutraj ob pol 4. uri vozi iz Ljubljane v Zagreb poseben vlak. Vožnja v Zagreb iz Ljubljane stane I. razred 38 K 18 v, II. razred 22 K 73 v, III. razred 14 K 85 v. Iz Zagreba se vrača posebni vlak ob pol 7. uri zvečer. Poživljamo vsa društva, da se polnoštevilno udeleže slavnosti v Zagrebu. Naše ženstvo naj nastopi v narodnih nošah. Iz drugih krajev se priklopijo društva in posamezniki v najbližjih postajah. — Pripravljalni odbor.
— Muzejsko društvo za Kranjsko. Občni zbor muzejskega društva za Kranjsko se vrši v torek, 29. t. m., ob 4. uri popoldne v muzejskih prostorih. Ker naj se ustanovi društvu nova smer, je želeti, da se društve-niki udeleže čim najštevilnejše.
— Zbiranje vojnih matic in vojaških cerkvenih predmetov. Po poročilih vojaških duhovnikov so se za časa poloma avstro-ogrske armade in združenega državnega preobrata porazgubili razni službeni predmeti vseh ver, kakor vojne kapelice, vojne matice, cerkveno - službene knjige in spisi ter drugo. Taki predmeti tvorijo narodno bogastvo in obenem često vsebujejo podatke o umrlih in padlih vojakih. Občinstvo se vabi, da pri zbiranju sodeluje in o zasledenih stvareh obvesti neposredno vojni superijorat v Ljubljani.
— Aretacija nekega Rusa na Dunaju. Kakor doznava »Volkszeitung« so v dunajski banki aretirali Rusa, ki Je nameraval dvigniti šek. glaseč se na večjo vsoto denarja. Pri njem so našli več milijonov rubljev in nekaj tisoč kron. Poleg tega je imel pri sebi natančno izdeian načrt organizacije boljševlškega gibanja na Dunaju in prevrata v Parizu. Na revolucijo v Parizu se nanašajočo listino so izročili francoskemu poslaniku Allizeiu.
— Zveza med Tareutom In Carigradom. Iz Tarenta poročajo, da se ie ustanovila redna paroplovna zveza med Tarentom in Carigradom.
Brzojavke iz Londona. Iz Bruslja poročajo; Brzojavke za v Londona, katere je bilo treba poslati do sedaj preko Nizozemske, se morajo odslej pošiljati direktno, ker je kabel med Angleško in Belgijo že popravljen. Novi kabel je napeljan tako, da se izogne onim predelom morja, ki so posejani z minami; Severno morje namreč še ni očiščeno od min.
Sodrugi, sodružice v Ljubljani!
Na predvečer Prvega Maja $e vršita dve predstavi za organizirano delavstvo Ljubljane in okolice. V opernem gledališču predstavljajo Smetanovo »Prodano nevesto«, v dramskem Tolstojevo »Moč teme*. Ker je danes v Ljubljani nad 8000 organiziranih delavcev, prostora v obeh gledališčih je pa samo za 1400 oseb (operno 800, dramsko 600) mora dobiti vstopnice za gledališče komaj petina organiziranega delavstva. Na razpolago Je ie še nekaj sedežev v obeh gledališčih In nekal parternlh In galerijskih stoiišč. Glede lož naznanjamo sledeče: Lože v parteru in lože L reda stanelo 20 K za štiri osebe; za vsako nadaljno osebo velja vstopnica 3 krone; lože
II.	reda (balkonske lože) stanejo 15 kron za 4 osebe, vsaka nadaljna vstopnica 2 K. — Prosimo sodruge. ki so vzeli vstopnice za ložo. da dovolijo prisostvovati igri tudi drugim proletarcem. V vsaki loži je prostora za 6 oseb.
4i
Na dan Prvega Maja se vrši ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« velika umetniška akademlla. pri kateri sodelujejo: operna pevka gdč. Rlchterje-v a, operni pevec g. Levar, solist na gosli virtuoz g Z y k a . na klavirju spremlja kapelnik g. Ravnik. Spored te umetniške akademije Je sledeči: 1. Fr. Albrecht: »Naš Rdeči Maj«, deklamira sodrug Vehovc. 2. Smetana: Arija iz »Talnosti«; Verdi: Arija iz opere »Traviatta«; No-votny: »Prišla ke mne Ižska«; poje gdč. Richterjeva, članica opernega gledališča v Ljubljani. 3. Wieniaw-ski: Faust - Phantasija«; Chopin: »Nocturne«; Kreisster: »Capriccio Vienoise«; Brahms: »Ciganski plesi«: izvaja na gosli g. Zv k a, član orkestra opernega gledališča v Ljubljani. 4. Lajovic: »Več ne Šumi rž...«; I. Ravnik: »Kdo na mole mesto?«; poje gosp. Levar, član opernega gledališča v Liubliani. — Posamezne točke spremlja na kla-
virju g. 1. Ravnik, kapelniK opernega gledališča v Ljubljani. — 5. Pevski zbor »Svobode« zapoje tri pesmi. — 6. Tamburaški zbor. — 7. Prosta zabava.
Vstopnice za veliki umetniški koncert na dan Prvega Mala se dobe od danes naprej pri tajništvu »Svobode«, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstropje. Kdor želi vstopnico, naj jo takoj nabavi, ker je tudi tu število prostorov majhno In bodo vstopnice hitro razprodane.
*
Sodrtige in sodružice opozarjamo. da zaprosimo ravnateljstvi obeh gledališč, da se po možnosti v najkrajšem času priredita v vsakem gledališču najmanj po dve delavski predstavi, ker se je sedaj pokazalo, da sta bili obe gledališči mnogo premajhni in more Jedva petina delavstva dobiti vstopnice. Delavstvo Ljubljane ni moglo vsled previsokih cen niti enkrat obiskati gledališča in si privoščiti par uric umetniškega užitka ter si tako širiti svoio Izobrazbo. Apeliramo na ravnateljstvi obeh gledališč v Imenu organiziranega delavstva, da ustreže tel vsesplošni želji in nudi delavstvu vsaj ua koncu sezlje, da se seznani z umetnlkf-proletarcl gledališča.
Iz stranke.
Danes ob pol 8. zvečer seja odbora in zaupnikov kraj. pol. org. za Ljubljano in okolico.
V pondeljek, 28. aprila, ob 8. url zvečer v Mahrovi hiši seja ožjega odbora za majsko proslava
V	torek, 29. aprila, 08 7. Uri zvečer v Mahrovi hiši seja rediteljskega zbora za shod in Izprevod 1. maja. Vsaka organizacija naj posije deset odstotkov svojih članov za ta zbor; vsi ti naj se te seje gotovo udeleže. Kolesarji in kolesarice *o tudi vabljeni.
Sodrugi In sodružice, 0 Imajo veselje za prodajo majskega spisa in majskih razglednic ter znakov, naj pridejo v torek, 29. aprila ob 8. url zvečer v Mabrovo hišo, 'ča se vse potrebno razgovorimo.
Politični kurz za žene bo v pon-deljek, dne 5. mala ob 8. uri »večer v Mahrovi hiši.
Shodi.
V pondeljek ob 6. ur! zvečer *« vrši v veliki dvorani »Uniona« Javen železničarski shod, na katerem poročalo delegati o zaključku Dogajanj z železniškim ministrom v Belgradu In v Lfublianl.
Shod natakarjev, hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev se vrši v torek, dne 29. aprila ob 11. uri zvečer v kavarni »Central«. Na dnevnem redu je odgovor Zadruge na spomenico društva in Proslava Prvega Maja.
Strokovno gibanje.
Iz strokovnih organizacij.
Shod kovinarjev, podružnica Ljubljana se vrši v pondeljek, 28. t. m. zvečer takoj po delu v Mahrovi hiši, I. nadstropje. Udeležba vseh kovinnHpv dolŽn^U — Odhor
Strokovno društvo natakarjev Hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev je sklenilo, da praznuje Prvi Majnik solidarno z drugim proletariatom ter da ta dan počiva vse delo. Občinstvo se na to opozarja.
Kultura.
Repertoar Narodnega gledališča. Drama. 28. aprila, pondeljek popoldne: »Veriga«, akad. Izven abo-nementa. 29. torek »Tugomer«, znižane cene. Izven abon. 30. sreda »Aloč teme«, delavska predstava v proslavo Prvega maja. izven abon. 1. maja, četrtek popoldne »Krojaček junaček«, B 48. 2. petek »Revolucija«, A 38. — Opera: 28. aprila pondeliek zaprto. 29., torek, »Ma-non«, A 3/40. 30., sreda »Prodana nevesta«, delavska predstava v proslavo Prvega Maja. Izven abon. 1. maja, četrtek »Mamzell Nitouche«, izven abon. 2., petek zaprto.
Gospodarstvo.
Centralna uprava za trgovačk promet sa Inostranstvom, podružnica v Ljubljani, poživlja vse upravičene trgovce s suhimi jedilnimi gobami, ki nameravajo iste izvažati v Nemško Avstrijo, da vlože najkasneje do 5. maja pri zgoraj Imenovani podružnici prošnje za dovolitev Izvoda. Prošnjam naj se prilože tako? tudi vozni listi. Na po navedenem datumu došle prošnje bi se ne moglo več ozirati,
Prevoz blaga čez ozemlje kraljevine SHS. Giasora naredbe Centralne uprave za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu, c. br. 619 z dne 23.t. m. je prevoz (transit) čez ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v vseh smereh prost.
Strahovlada podivjanih tolp v Rigi
Tiskovni oddelek nemškega poslaništva v Libavi javlja o groznih razmerah med prebivalstvom v Rigi. Ko je bila v Rigi boljševiška vlada, je še vedno varovala gotovo človečnost. Po izgubi Miiave pa so pobegnile Loljševiške oblasti iz Rige in organizacija, ki je do tedaj obstojala, se je zrušila popolnoma. Prl-piosto ljudstvo je pobesnelo in zavladala je poulična drhal. Najnižji zločinski elementi so megli neovirano izvrševati grozodejstva. Splošna lakota je množice dovedla do fanatizma, ki se v takih izrazih sovraštva in besnosti kot tu, doslej še ni pokazal niti pri najsurovejših narodih. Vse moške so mobilizirali in poslali na fronto, vlado nad mestom Rigo pa so izročili najzavrženejšim ženskam. Ker so zadnje zaloge živil popolnoma pošle, skušajo hraniti naj-ubožnejše sloje z vodeno juho gnilih rib, da morejo preskrbovati fronto, medtem ko za ostalo prebivalstvo sploh nič ne skrbe. Zaradi tega leže izstradani ljudje po cestah, medtem ko Iščejo drugi ovsena zrna po konjskih odpadkih. Celo podgan, ki so jih početkom aprila plačevali po Štiri rublje kos, ni mogoče več dobiti. Kcnčno so sklenili, da bi zmanjšali število prebivalstva in se Iznebili inteligence in radikalcev, da se morejo Izseliti cele ulice, v katerih stanuje boljše prebivalstvo in izžene prebivalstvo na otok Hasenholm ter v barake zunaj mesta, kjer naj bi pod močnim varstvom podivjanih, v ta namen posebej imenovanih žensk, olagoma gotovo pomrli od lakote. !e 27. marca so pričeli s tem sistematičnim iztrebljanjem množic. Izrečno je bilo ukazano, da ne sme nihče vzeti več s seboj, kakor to, kar ima na sebi, tudi ne denarja in da se ne sme delati nobenega razločka med otroci in starci. Nihče se ne sme preseliti iz onega mestnega dela, ki ga hočejo iztrebiti, v mestne dele, v katerih je še dovoljeno bivati. Iz tega pismenega povelja je jasno razvidno, kaj se namerava. Živi ljudje so na Hansenholmti in v barakah zaprti skupno z izstradanimi trupli in blaznimi osebami. Protest danskega konzula ni nič pomagal. Nemški poveljnik v Mitavi je petkrat brezžično brzojavil v Rigo, grozil s protiodredbami ter zahteval parlamenterja v svrho izmenjave nekaterih ujetnikov, ki so v Mitavi, da bi vsaj dobil isto število iz Rige, toda vse je ostalo brezuspešno. Prebivalstvo onih mestinh delov, ki jih hočejo iztrebiti, cenijo približno na 70.000 ljudi. Upati je, da jih bo mogoče rešiti še kakih 10.000, ako pride pomoč pravočasno. Nesreča je nastala, ker se je ustavilo prodiranje proti Rigi. Treba bi bilo, da podpre antanta z morske strani nemške baltiške in latiške čete sedanje latiške vlade, ki vidijo v svoji maloštevil-nosti zelo težko nalogo v osvojitvi Rige. Antanta bi morala imeti nadalje pripravljena Živila, da bi se pri zavzetju Rige rešilo, kar se še more rešiti. Hitra pomoč r ne bo odvrnila katastrofe, pj pa jo olajšala. Tu ne gre več za narodnostno sovraštvo, pravna vprašanja in formalnosti, končuje poročilo tiskovnega oddelka neškega poslaništva v Libavi, temveč za grozno stisko Izstradanih žensk In otrok.
Kaj se ni že vse pisalo In govorilo o strahovladi boljševikov, ki plenijo In ropajo po naročilu Ljeninove vlade. Naslednje poročilo tiskovnega oddelka nemškega poslaništva pa nam naenkrat, četudi konfuzno. vendar dovolj zgovorno pove, da je vladal v Rigi, dokler so bili tam bolj-ševiki, red, in da je nered nastal šele potem, ko ni bilo več tam onih strašnih boljševikov, ki so bili po mnenju kapitalistične žumalistike vedno le moistrl nereda in ubojstva.
VVUsonova no*a mirovni konferenci.
LDU. Bern, 25. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Wll-son je na naslov mirovne konference izdal nastopno noto: Z ozirom na eminentno važnost vprašanj, o katerih se sedaj razpravlja, ln na potrebo, da se kolikor mogoče razjasnijo vse okolnosti, ki bi mogle upll-vati na rešitev teh vprašanj, naj bi nastopna izjava pripomogla k ustanovitvi končnoveljavnega nazlranja O teh problemih in pomagala najti
zadovoljivo rešitev. Ko je hali ja vstopila v vojno, je ta korak storila na podstavi točno očrtane, 'oua uuae pogodbe z Anglijo in Francijo, pogodbe, katero poznamo dar.es pod imenom londonski pakt. Od tedaj pa se je celotna slika položaja popolnoma izpremenila. Mnogo drug.h držav, velikih in malih, le vstopilo * borbo, ne da bi poznale oiterucil tajni dogovor. Avstro Ogrska monarhija, na čije troške bi se v primeru zmage zaveznikov moral teu-li/irati londonski pakt, je razbita ra kose in ne obstoji več. Da, še večl Razni deil monarhije — Itaiiia in vsi njeni zavezniki priznavajo to — se moralo izobraziti v neodvisne države in narodno stvoritl zvezo ne z drža-vami, ki so še nedavno bile naš sovražnik, ampak z Italijo samo in z državami, ki so v tej veliki vojni za svobodo stale ob strani Italije. Zagotovili bomo tem delom bivše monarhije toliko svobode, kolikor samim sebi. Spadali bomo morda med najmanjše države, toda njihove interese bo treba varovati prav tako vestno kakor one največjih sil. Vojr^ se je končala s tem, da smo Nemčijo dovedli do premirja in miru na podstavi jasnih' in nedvoumnih načel, ki naj ustvarijo nov družabni red, prava in pravičnosti. Na teh načelih se mir z Nemčijo ni samo za- , snoval, ampak tudi izoblikoval. Na podstavi teh načel se bo tudi izvedel. Ne moremo od te velike skupščine velesil v trenotku, ko propo* nira in sklepa mir z Avstrijo, zah te« vali, da naj na podstavi povsem dru* gačnih načel ustvari novo podlago za ustanovitev neodvisnosti in prava v državah, ki so prvotno tvorile Av* stro-ogrski imperij, in v državaH balkanske skupine. Pri uredbi Evrope'se moramo v teh krajih opirati na ista načela, ki so nam služila kot smernice pri sklepanju miru z Nemčijo. Le na izrečnem priznavanju teH načel je vznikla izpodbuda k miru in zato se mora nanje opirati vsa mirovna zgradba. Ako pa naj se ta načela uveljavijo, mora služiti Reka kol trgovsko torišče za izvoz in uvoz tul Italiji, maveč ozemlju, k! leži severno in severovzhodno od tega mesta, torej Ogrski, Cehoslovaški, Rti« muniji in novi skupini v Jugoslaviji združenih pokrajin. Prisoditi to mesto Italiji, bi pomenilo, izzvati občutek, da smo to pristanišče, na kal ero so vse omnjene dežele navezana predvsem zaradi možnosti dohoda h morju, drzno izročili velevlasti, ki y« bistvu nima nobene skupnosti z njimi in katere suverenstvo — ako bi se udejstvilo —- bi se neopoicčmi moralo dozdevati kot nekaj ti;ima* inozemskega. Ta velesila ne bi °-a nikdar mogla prilagoditi trgovskim in industrijskim potrebam pokrajin, katerim mora ta luka brezdvomnd služiti. Iz tega razloga Reka svoje:;s tudi ni bila sprejeta v londonski pakj temveč je bila končnov el javno delo« čena Hrvatom. Tudi se v londonskem paktu označena črta v svojem vijugastem poteku ne dotika velikega števila dalmatinskih otokov ia onega dela dalmatinske obale, ki naj-dalje moli v morje iz razloga, ker je morda prebivalstvo teh otokov ali omenjene obale italijanske narodnosti ali naklonjeno Italijanom, marveč v prvi vrsti, kar se je zdelo potrebno, dati Italiji med prelivi vzhodnega jadranskega morja možnost, da si zavaruje svoje lastno obrežje proti avstro-ogrskim napadom na morju. Danes pa Avstro-Ogrska ne obstoja več. Določeno je tudi, da se morajo utrdbe v onih krajih, odkoder bi bila pretila Italiji nevarnost, razdejati in popolnoma porušiti. Žarišče novega načrta, po katerem naj se vzpostavi red v Evropi, je, da zveza narodov
— ne samo sedanjih zaveznikov, temveč tudi nanovo nastalih držav
— sprejme omejitev oborožbe, ki ba onemogočala vsak napad. Nobeneg* povoda ni za bojazen, da bi se v teh pokrajinah bivajočim skupinam italijanskega prebivalstva godila kaka krivica, ker se mu bodo z med narodnimi določbami nudila primerna jamstva, po katerih bodo vse plemenske in narodnostne manjšin* vživale enake pravice. V zvezi s temi določbami dobiva to vprašanje novo lice,izoblikovano pozmagi pravice. K tej zmagi je prispevala tudi Italija z neizmernimi krvnimi in gmotnimi žrtvami. Ob strani ostallH štirih velevlasti je postala Italija ena izmed prvih zaščitnic novega svetovnega reda, na čigar osnovi je tako častno udeležena. Na severtr in na severovzhodu so Italiji njena meje zopet popolnoma vzpostavljene, tako tudi na vsej širini Alp od severozapada do jugovzhoda tja co iztočnic istrskega potuotnka, k okle-pajo veliko nobnčie s Trstom in Puljem. Vsi ti lepi kraji težijo z vzhoda proti velikemu poluotoku, na katerem je latinski narod od dneva, ko
Stran 4
je na sedmerih gričih postavil Rim,
skozi stoletja delal na svoji zgodovinski tvorbi. Starodavna' enotnost rimskega naroda se je zopet udejst-viia. Njegove narodne meje se raztezajo do velikega ozidja, ki tvori njegovo naravno obrambno črto. Od njega ie odvisno, da se odloči, ali hoče biti obdan od prijateljev in ali hoče pokazati svojo plemenito velikodušnost In prijateljsko blagohotnost nanovo izpod suženjskega jarma osvobojenim narodom onostran-«ke indranske obale s tem, da prizna pravici prednost pred lastno koristjo. Amerika je prijateljica Italije; na milijone njenega prebivalstva izhaja iz lepih pokrajin Italije. Ameriški narod vežejo z italijanskim tako krvne \ezi kakor čuvstva. Takih vezi nikakor ni mogoče strgati. Amerika je vsled pooblastila, katerega so ji velikodušno dali njeni vojni zavezniki, imela čast, da je dala inicijativo za mir, ki ga ravnokar izmota viiamo. Toda sklepamo ga na temelju, kakršnega si je Amerika izoblikovala sama in kakršnega sem proglasil v njenem imenu. Njena dolžnost je, s temi načeli v sklad spraviti vsak sklep, pri katerem je soudeležena; vsako drugačno postopanje je izključeno. Amerika zaupa Italiji in v tem zaupanju trdno veruje, da Italija ne bo od nje zahtevala ničesar, kar se ne bi strinjalo s temi svetimi obveznostmi. Sedaj ne gre za vprašanje interesov, ampak za pravice novih In starih držav, osvobojenih in takih narodov, katere njih gospodarji nikoli niso smatrali za pravične uprave vredne. V prvi vrsti pa gre za pravice, ki jo Ima svet do miru fn pa za tako uredbo interesov, ki nudi brezpogojno jamstvo za mir. Takšna in le takšna so načela, za katera se je Amerika udeležila borbe Samo takšna načela more sprejeti kot podlago za mir. Zato veruje In upa, da bo Italija zahtevala od nje pritrdilo samo k miru, ki se more skladati s temi načeli. Podpisan: Woodrow W»lsop
Najnovejše vesti.
Reka prosta luka?
LDU. Pariz, 25. »Pariš Midi« meni, da se reSko vprašanje bale na ta način uredi, da postane Reka prosta luka pod pokroviteljstvom zveze narodov.
Demonstracije na Rek!.
LDU. Reka, 27, Na Reki so zvedeli v petek opoldne, da so italijanski delegatje zapustili mirdvno konferenco. Italijansko časopisje silno napada Wilsona. Italijani so ukazali razobesiti italijanske zastave, ki pa se Jih je le malo razobesilo. Trgovine so zaprte. Včeraj dopoldne so se zbrali manifestantje. Demonstracije za Italijo so se udeležila vsa italijanska društva z zastavami in šolska mladina. Bilo jih Je okoli 4000. Na čelu izprevoda so nosili VViJsonovo sliko z iztegnlenlm jezikom in njegov kip z vrvjo okoli vrata.
Nato Je odkorakal izprevod pred stanovanje generala Graziolija. V imenu italijanskega prebivalstva Reke in zlasti v imenu Consiglia Nazionale, je pozval predsednik Grossich generala, naj prevzame v imenu italijanskega kralja Reko v last in na ta način radikalno reši pariški spor. General Grazioli le odgovoril. da ponudbe ne more sprejeti, dokler ne dobi instrukcii iz Ritna. Obljubil je, da se bo takoj obrnil do italijanske vlade. Med demonstracijami so sneli Italijani z bivšega hotela Deak desko »hotel Wilson« ter jo nadomestili z napisom »Italia«. Angleški vojaki so odstranili nov napis In obesili zoret starega. Italijani so ponovno vrgli desko z napisom »Hotel VVilson« na tla in prilepili nov napis »Hotel Orlando«. Vdrli so v Jugoslovanske lokale, zlasti v Čitalnico in štedlonico za Primorje in šiloma razobesili italijansko zastavo.
Mednarodna socialistična konferenca v Amsterdamu.
LDU. Amsterdam, 26. (DunKU.) Na tukajšnji mednarodni socialistični
konferenci bodo razpravljali o nastopnih točkah: 1. O teritorijalnem vprašanju: 2. o vzpoftavitvi inter-nacionaie na temelju moskovskega manifesta; 3. o preureditvi delovnih sil; 4. o vprašanju sklicanja mednarodnega kongresa v Lusernu meseca avgusta; 5. o mirovnih prelimi-narjih.
Izlava poverjenika SzamuelvJa.
LDU. Budimpešta, 26. (ČTU.) V današnji seji delavskega sveta Je govoril ljudski poverjenik Szainu-ely, ki je došel s fronte in se bo tja vrnil. Povdarjal je, da so sedanji komandanti nesposobni učiti Rdečo armado, vojaška izobrazba potrebuje časa; potrebno je, da vojaški strokovnjaki, t. j. častniki prejšnje vojske, svoje znanje ravno tako stavijo v službo proletarijata, kakor se zahteva od vseh učiteljev, zdravnikov in drugih.
Kako bodo prodirali na Ogrsko.
LDU. Dunaj, 26. (CTU.) Danes objavljeno vest iz Pariza, da Je zavezniška konferenca dala mandat za vojaški pohod proti Ogrski Francozom, le utneti tako, da bo Francija prevzela vodstvo operacij. Ru-munske čete, ki Že prodiralo, se bodo ojačile še z zavezniškimi četami, ki se nahajajo na Balkanu. V Solunu, Carigradu in Bukareštvu je zbrana še velika francoska in zavezniška vojska, ki bi bila v prvi vrsti določena za to, da podpira ru-munske čete. Z druge strani pa bodo jugoslovanske čete nastopile iz Zagreba v smeri proti Čakovcu, ki leži v zahodnem kotu bivše Ogrske in ki je kot najkrajša zveza med jugoslovansko mejo in Budimpešto (daljava v zračni črti znaša komaj 200 km) i ozirom na zahodno-ogr-ske komitate velike važnosti, kajti pohod proti Stolnemu Belemugradu bi nemško-ogrske komitate takoj od početka rešil ogrskega gospodstva in onemogočil umikanje ogrskih čet proti nemško-avstriiski meji. Na prodiranje čehoslovaških čet iz več vzrokov ni misliti. Zaenkrat se seveda ne misli na nastop antante z baze na Nemško-Avstrijskem.
Rumunsko-ogrska fronta.
LDU. Budimpešta, 26. (DunKU.) OKU. poroča: Rumuni so 25. t. m., prodirajoč proti severnemu krilu vzhodne armade, dospeli do Nagv Kalla in Csapa. Na ostalih delili fronte vzhodne armade so Rumuni le neznatno napredovali. Na južni fronti so 25. t. m. zvečer Jugoslovani v smeri proti Szekszardu napadli naše varnostne straže in lih potisnih nekaj kilometrov proti severu nazaj. Sicer je položaj neizpremenjen.
Položal na Bavarskem.
LDU. Berlin, 26. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« Javlja iz Bamberga, da so vladne čete mesto Landshut iztrgale špartakovcem. »Vossische Zeitung« Je izvedela iz Bamberg da je bil danes nad vso na desnem Menovem bregu ležečo Bavarsko proglašen preki sod. Operacije proti Monakovem potekajo po načrtu. Čete so se mestoma pomaknile že prav do Monakovega.
Imperialisti demonstriralo.
LDU. Berlin, 26. (ČTU.) »Berli-ner Tageblatt« poroča iz Lugana:
V vseh večjih italijanskih mestih so bile burne Hudske demonstracije zoper antantr rlasti proti Wilsonu.
V Rimu ie ve ■ uska množica, med njo vojaki in častniki, sramoteč Wilsona z vzklikanjem pridrla na Kapitol, kjer so poslanci in mestni svetniki dali duška svoji ogorčenosti. Potem je množica odšla proti Consulti, kjer so zopet nastopali govorniki. Nad Consulto so izvesili narodno trobojnico. Pred ameriškim konzulatom so komaj preprečili demonstracije. Tudi v Turinu. Padovi, Neapolju in Firenzi so bile burne manifestacije. V Genovi so v znak žalosti zaprli borzo. V Milanu se je ljusdtvo zbralo pred spomenikom Vittorija Emanuela, kjer je govoril pokrajinski svetnik Ferrari. V svojem govoru je Wilsona imenoval navadnega trgovca in ameriškega sleparja, ki tepta civilizaciio in zgo-
NAPREJ.
dovino. Množica je njegova Izvajanja sprejela z gromovitimi klici »Dol z Wilsonom!« Ferrari ]e svol govor končal z besedami: »Na piano, prostovoljci, ki hočejo iti proti Reki, proti Splitu in Zadru!«
Italijani se popolnoma odstranijo.
LDU. Pariz, 25. (DunKU.) Kakor javlja »Agence Ha vas«, ne ostane od italijanske delegacije noben član v Parizu. Luzzati je naslovil na Clemenceauja brzojavko, v kateri ga prosi, naj se zavzame za to. da dobi Italija glede svojih zahtev, ki poine-njajo itak minimum narodnih pravic, zadoščenje.
Kronski svet v Rimu.
LDU. Berlin, (DunKU.) Kakor Je »Abend« izvedel iz Lugana, se je danes v Rimu vršil kronski in pa ministrski posvet. Sodijo, da bo pod pritiskom javnega mnenja treba vojaško zasesti Reko.
Prihod Orlanda v Rim.
LDU. Rim, 27. (DunKU.) Agenzla Stefani poroča: Ob pričakovanju prihoda ministrskega predsednika Orlanda je mesto v zastavah. Velikanska množica je na cestah. Vsi ministri ter državni podtajniki, nad sto senatorjev, 300 poslancev, občinskih predstojnikov, provincialnih svetnikov, častnikov itd. se je zbralo na kolodvoru. Ko je prispel vlak z ministrskim predsednikom Oriandom na kolodvor, so zadoneli evviva-kllci na Italijo, Reko, Dalmacijo ter na Orlanda in Sonnina. Orlando je zapustil z generalom Diazom ;in Bar-zilajem vlak ter se podal na trg pred kolodvorom, kjer je Imel nastopni nagovor: »Sedaj ni časa za fraze. Mi moramo biti trdni, imeti moramo mirno in veselo vest. Odgovoriti moramo na dve vprašanji: Sta-li vlada In Italijanska delegacija natanko Izrazili mišljenje in voljo italijanskega naroda?« — Soglasno je nato odgovorila množica: »Da!« — »Nikoli nisem dvomil o tem odgovoru, ker poznam dušo svojega ljudstva, potreboval sem pa potrdilo. Sprejem, ki ga nam je napravil Rim, potrjuje pravičnost našega dela. Prvo vprašanje je s tem rešeno. V drugi vrsti gre za to, da spoznamo resnost položaja. Ne zahtevam takojšnjega odgovora. Po štiriletnih nepopisnih žrtvah stojimo sedaj morebiti pred novimi žrtvami. V tem trenotku je Italija pripravljena. Italija je sedaj večja, kakor je bila maja 1915. Naš sklep mora biti dobro premišljen. Manjka nam prehrane, toda Italija, ki pozna lakoto, ne bo poznala nikoli sramote. Nočem zatajiti opasno-sti tega resnega časa. Med Vami sem kot Vaš brat. Kot Vaš vodja pa zahtevam, da se pokorite volji naroda. Mogoče bomo ostali sami. Toda Italija mora biti edina in mora imeti samo eno voljo. Množica je nato priredila Orlandu viharne ovacije. Orlando, general Diaz in Barzilai so na to vstopili v avtomobil, ki je prevozil kratko pot od kolodvora do Kvi-rinala v dveh urah. Na balkonu kraljevega gradu so razvili zastavo. Kralj, kraljica, vojvoda genoveški ter prestolonaslednik so se pokazali na balkonu, kjer so jih pozdravile viharne ovacije množice. Ko se je voin! minister pokazal pri kralju, so zadoneli evviva- klici na vojsko. Kmalu nato je stopil ministrski predsednik Orlando na balkoni n pozdravil kralja. Po zopetnih ovacijah se je množica razšla.
Llovd Oeorges posredovalec.
LDU. Pariz, 27. (ČTU.) Listi poročajo: Llovd George le prevzel vlogo posredovalca med Ameriko in Italiio. Predlaga kompromis, po katerem bi bila Reka gospodarsko mednarodna, politično bi pa pripadla Jugoslaviji. Po tukaišniih vesteh bo Italija vzllc sedanjim dogodkom od Amerike dobila že dovoljeni kredit 250 milijonov. Iz teea sklepajo, da bo kriza kmalu rešena.
Kriza.
LDU. Berlin, 26. (ČTU.) Iz Haaga poročajo: Vedno večli je utisek, da je pariška zavezniška konfcrcnca vsled odhoda Italijanov kar najbolj ogrožena. Tudi Japonci se kažejo v
vprašanju Klau-Cana nepoprstljivej tudi njihovi delegati se pripravljajo
na odpotovanje.
Francoska moja zaprta.
LDU. Frankfurt ob Menu, 26. (DunKU.) Iz Basla poročajo, da Je francoska meja od snoči za izvrše-valno sporočanje zaprta. Vsekakor zato, ker se francoski cenzuri ne vidi primerno, da bi v Jadranskem sporu na mirovni konferenci v inozemstvo dospevala poročila.
.Japonci tudi groze. — Imperialisti!
LDU. Berlin, 26. (ČTU.) »Le Progres« Javlja iz Pariza, da se Japonci resno pripravljajo na to, da prekinejo razprave in odpotujejo iz Pariza. Demonstrativni poset japonskega brodovja v Genovi je smatrati za lasen migljal Ameriki.
Aprovizacifa.
Peki hi prodajallc kruha se vabijo, da predlože takoj vse krušne karte v mestni posvetovalnici, da se Jim bo moglo v torek nakazati moko.
Peki In prodajalci kruha smejo odvzeti strankam Ie A-izkaznlce.
Gg. načelniki krušnih komisij se
vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v torek ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici.
Prodaja moke za kruh za II. In
12.	teden. Od danes naprej se dobi na vsak prvi odrezek C-karte po pol kilograma bele moke za kruh. Kilogram stane 4 K 66 v. Moka se prodaja v onih trgovinah, ki so bile objavljene v listih. Spremembe so le sledeče: V V. okraju se dobi moka na C-izkaznice št. 24, 25 in 26 pri Krivcu, Dunajska cesta (ne Kham); v VI. okraju se dobi moka na C-Iz-kaznice št. 27. 28 in 29 pri Češno-varju. Kolodvorska ulica (ne pri Le-gatu, Slomškova ulica).
Prodajalci moke za kuho. Oziroma pecivo, smejo prodajati moko le na B-izkaznice.
Prodajalci moke za kruh smejo prodajati moko le na odrezke C-izkaznice, kakor se bode objavilo v listih. Kdor bi pri prodaji delal nered, ali jemal druge vrste izkaznice, kakor tiste, na katere sme oddajati nakazano mu blago, se mu bode prodaja kruha ali moke odvzela.
Krompir na rdeče Izkaznice A.
Stranke z rdečimi izkaznicami A prejmejo krompir v torek, dne 29. t. m. pri MUhleisnu na Dunaiski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 90, od 9. do 10. št. 91 do 180, od 10. do 11. št. 181 do 270, popoldne od 2. do 3. št. 271 do 360, od 3. do 4. št. 361 do 4ZQ, od 4. do 3. št. 451 do konca. Stranka lahko dobi vsako množino krompirja. Kilogram stane 40 vinarjev.
Kis za I. okraj. Stranke prvega okraja prejmejo kis v torek, 29. t. m., na krompirjeve izkaznice pri Mfthl-eisnu na Dunajski cesti. Določa se ta-le red: dopoldne od 8. do 9. številke l do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, od 2. do 3. št. 601 do 800, od 3. do 4. Št. 801 do 1000, od 4. do 5, št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kisa. Liter kisa stane K 2:20. Pripraviti je drobiž.
Raznoterosti.
* Korporativno. Profesorji gimnazije v Subotici, člani premonstra-tenskega reda, so korkorativno vstopili v socialistično stranko. Dne 15. t. m. so^ cerkveni oblasti naznanili, da so vsi izstopili iz reda.
Agitirajte za naše časopisje I
Stev. .
  1,1	i i »■"1    —	-	■<
Poslano.-
>Skm ki Narod« je dne 19. t. m. v člank. V imenu pravice« obdolžil g. stou; : a Alfonza Svetek, da je kot poveljnik etapne postaje v Miličih zagrešil več težkih zločinov, ko je dal obesiti in postreliti siromake, ki niso drugega zagrešili, kakor da jih je rodila srbska rnajka. Zraven mu pripisuje najslabše lastnosti, kakor okrutnost, krvoločnost, perverznost in krivičnost, ter se ga slika kot človeka, za katerega med poštenimi Slovenci, med častnimi JueoslovanJ ni več mesta.
Zoper pisca tega članka g. Ra-sto Pustoslemšeka je vložil g. stotnik Alfonz Svetek dne 24. t. m. pri tukajšnji deželni sodniji predlog na uvedbo uvodne preiskave radi pre-greška zoper varnost časti v svrha dviga obtožbe, pred porotnim sodiščem, da se bode tako nudila prilika, prepričati pisca, kako neresnične in izmišljene so tamkaj navedene go-rostasne obdolžitve, in kako krivično se mu podtikajo lastnosti, katere niso bile njemu prirojene.
Stotnik Svetek je kot bivši aktivni avstrijski Častnik poprosil pri ap-robativnl komisiji za nastavljanje častnikov v državi kraljevine SHS v Ljubljani za sprejem v vojaško službo. Z ozirom na povedani javni napad na njegovo čast in poštenje je sam poprosil navedeno aprobativno komisijo, da uvede proti njemu v tej zadevi preiskavo, ter se mu tako ponudi prilika, dokazati neutemeljene sovražne osebne napade na njegovo čast in poštenje.
Ni res. da bi bil g. stotnik Svetek dne 23. t. m. aretiran, kakor je poročal »Slovenski Narod« dne 24. t. m Nahaja se svoboden na prostem.
Prosim za oblavo tega pojasnila, da ne bode Imela Javnost napačnih predsodkov o stanju zadeve g. stotnika Svetka.
Veleodličnlm spoštovanjem
Odvetnik dr. Franc Frlan, pravnJ zastopnik g. stotnika Alfonza Svetek,
* Za vsebino je uredništvo od(?ovor»o le v smislu tisk zakona.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josin Peteian.
Tt«;V »ITfit	c i - r-n n * v T
V liulsliano cotiiiPin
»Restavracija v Prešernovi nlfci štev. 8.*
Inženir dr. Miroslav Ka a!
oblastveno poverjeni stavbeni inženir.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilserjeva ulica št. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezovef mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonsko ia železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvršitev vse no črta stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo str ank v teli-niških zadevah.
Kum se ve?
Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravništvo.
■■BBBSXS|gSI9HWRia
—n——r——.mi , m iimui i i- —*
Cebelni vosek
suhe satirce in odpadke sv&i kupuje po na j višji dnevni cen
J. KOPAČ,
LJuiblana, Celovška cesta
Za martinovo peč
se iščejo
spreten kovač
preskuševalec ali za orodje in samostojen marljiv topilec oz. prvi pomočnik pri peči. Ponudbe na tovarniško ravnateljstvo železarne v Zenici (Bosna).
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po čistih
Rezervni zaklad nad K 1,100.000.
2
brez odbitka rentnega davka.
Ustanovljena 1. 1881.