W» piVMnrUH
Ueto II., itev. 217	V Uueljant, trada dn« 14. septembra 193«	posamezna b*©v. 50 par - 2 %
•» « ajutraj. • • 140 K
Oglasi ae vsak mm viilne ItoTpe* (68 mm) . 3K ali oglasi do M na
(68 dud) * 1 0
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
k It MU
UpravalMv« na
Ljubljana, 13. septembra.
Konstantno padanje naše valute je Jarmiralo eelo jugoslovansko javnost, časopisje pridno išče vzroke in tudi ni smo včeraj po.lSrta.li nekaj momen-«jrv, katerim bo treba posvečati vso «žnjo, ako hočemo, da se trajno dvig-le ugled našega novca. Gospodarski irogi priznavajo pravilnost naših vče-■ajšnjih izvajanj in pozdravljajo zlasti, !» hoče državna, uprava energičnejše lego dosedaj pristopiti izravnavanju laših pasivnih saldov napram inozem-tvu z zaščito domače produkcije, igraničenjem uvoza in pospeševanjem »voza. Nesporno je tudi potrebno, da rlada kakor mogoče vzpostavi bud-[etno ravnotežje ter zajezi naraščanje :irkulacije novčanic Narodne banke >rex pokritja. Večjo pažnjo kakor do-edaj bo morala naša država posveča-
i	špekulaciji z našo valuto doma in ia tujih borzah. Vemo, da je n. pr. cu-iški kurz le fiktiven, in da se v Cu-ihu za naž denar, odnoeno našo kro-10 mora plačati mnogo več, nogo iz-cazujojo vsakdanji kurzni telegrami, taano je, da italijanski, avstrijski, lemški interesenti, ki kupujejo pri las poljedelske pridelke z ogromnimi ntrigami upropaščajo našo valuto.
se pridružujejo politični nasprot-lUd in inozemstvo je polno najnever-etnejših poročil o slabih finančnih, rospodarskih in političnih razmerah v Ingoslavip.
Mi pa stojimo in mirno držimo svoj lrbet, da padajo udarci z vseh strani m njem. Navzlic najbridkejšim izkuš-ljam še nismo tako daleč, da bi uvi-ieli važnost in naravnost usodepolno lalekosežnost dobro organizirane in-ormacijske službe — da o propagan-
ii	za Jugoslavijo niti ne govorimo. Jdor vidi, kaj znajo Cehi, kako daleč 10 v tem ozim pred nami celo Bolgari — pa primerja z ogromnimi inozemski-ni informacijskimi aparati naš rudi-nentarni «presbiro», skrivnostno »Ava-o», o kateri pravijo, da je ustanov-jena kot dopisna agentura (bog v6, Mlfrtl"1irTCkj dopisuje), naše primitiv-le dopisne in novinske urade, temu se nora milo storiti. Da ni par privatnih lacijonalno zaneslijivih zvez z inozemstvom, mi bi bili sploh popolnoma prepuščeni Dunaju, Budimpešti, Rimu n menda še Sofiji, da informirajo zu-aanji svet o Jugoslaviji. Še na čeških istih, ki so bratskemu narodu gotovo najdonjeni, se pozna, da jim manjka sanesljivega informatorja o naših razmerah. Tako se širijo dan na dan o Jugoslaviji prave roparske vesti. Včasih priropota za njimi okorna demen-rirna brizgalna, da brizga po — pogoriščih.
Mi smo zemlja atentatov. Res je padel Draškovič in trije ali štirje poskusi so bili izvršeni ali pripravljeni. Na Nemškem je bilo v zadnjih dveh letih 389 političnih umorov, le 27 atentatorjev je prišlo v roke pravice, vsi drugi so ostali nekaznovani — in vendar se o Jugoslaviji stokrat več govori nego o Nemčiji. Mi smo semlja nemirov. V vseh treh letih našega obstoja ni bilo toliko bun in štrajkov, kakor v Italiji v enem tednu. Mi smo država plemenskih bojev. Najostrejši spor med Hrvati in Srbi ni dosegel dimenzij, kakor borba med Bavarci in Prusi. Smo reakcijonarna država »Ob-rnane*, Po celem svetu so naznanjali dunajski telegrami, da vzdihuje v naših ječah 20.000 komunistov, da je uvedena tortura pri zasliševanju komunističnih poslancev. V Berlinu so locijalni demokrati na en sam dan fiostrelili več svojih komunistov, nego iih je bilo pri nas kdaj izročenih sodiščem in demokratična Nemčija krepko ustavlja liste a lit »Slovenec* in •Jugoslavija*, na Angleškem svoje Irske Radiče ubijajo, v Ameriki štrajke lušijo z ognjem in mečem. Našteli smn nekatere najbolj značilne primere. Inozemska, zlasti laška, habsburška in madžarska propaganda deluje z vsemi kilami. Obširne organizacije so zaposlene samo s tem, da na tisoče nači-aov vsak dan znova dokazujejo, kako Jugoslaviji ni obstanka. Pred nami leži informacijski članek, kakoršnega razpošilja neka »Madžarska Liga* po teli Evropi, vsem državnim kancela-"ijata, novinam, gospodarskim institucijam. Članek se sove »Razpad jugo-dovanske driave* in dokazuje na podlagi naših klerikalnih, zajedničarskih, narodno - socijalnih, radidevsklb in drugih opozicijonalnih listov, da se zar 'irani »hrvatski, slovenski, nemški, nadžarski. albanski, bolgarski, banje-
Albansko vprašanje pred odločitvijo
ANGLIJA IN FRANCIJA PODPIRATA ITALIJO.
Beograd, 13. septembra. (Izv.) Iz Ženeve poročajo, da se je Italiji posrečilo pridobiti angleško in francosko vlado za svoje stališče v albanskem vprašanju, ki pride te dni na razpravo pred svetom zveze narodov. Obe vladi bosta baje podpirali italijansko zahtevo po posesti otoka Saseno in vztrajali na znanem Bal-fourjevem predlogu, da ostanejo Albaniji meje lz leta 1913.
Vkljub tem, bržčas točnim vestem iz italijanskega vira, naši politični krogi položaja ne presojajo pesimistično. Naše stališče pred Zvezo na-
rodov bo tem lažje, ker je dospelo ravnokar iz Skadra poročilo, da bo poslala revolucijonarna vlada Miriditov v Ženovo k Zvezi narodov poseb-pe odposlance, ki bodo zahtevali, da se prizna severna Albanija za samostojno državo. Albanci bodo na ta način sami najboljše dokazali, da je Albanija kot urejena država nemogoča. Zato je verjetno, da bo Zveza narodov Balfourjev predlog, ki Je istoveten s sklepom nekdanje tro-zveze, odklonila in upoštevala jugoslovanske zahteve.
Političen položaj v Bolgariji
EKSPOZE STAMBOLIJSKEGA V SOBRANJU-
Zveza narodov noče posre* dovati v avstrijsko-madžar-skem sporu
Ženeva, 13. septembra. Razen kora-j kov, katere jc storila avstrijska vlada pri posjaniški konferenci v vpra-l šaniu madžarskega vpada na avstrij-! sko ozemlje pri Kirchschlagu, se ja' imenovana vlada obrnila tudi na zvezo narodov. Svet zveze narodov je v svoji današnji seji. katere se je udeležil tudi zastopnik avstrijske vlade pri tajništvu zveze narodov, izročil nastopni odgovor avstrijski vludi: »Svet zveze narodov jemlje na znanje avstrijske korake, kakor tudi to. da polaga avstrijska vlada važnost na to, da se člani zveze na-
rodov pouče o kršitvah določb s;icde avstrijskega ozemlja. ''gotavlja, spričo sedanjega položaja svet zveze narodov nc more posredovati. Zadeve. ki so združene s tem vpraSanjem naj ostanejo za sedaj nercšfctie. Svel zveze narodov jim bo posvečal največjo pozornost.
Pariz. 13. septembra. V tukajšnjih krogih prevladuje mnenje, da bo treba poseči iio nasilnih sredstvih, da se prisili Madžarska k izpraznitvi Zapadne A' ".irske in izpolniti obveznosti mirove po\*fJbc.
Beograd, 18. septembra. »Eehe de Bol-garie* prinaša ekspoze, katerega je imel Stambolijski v narodnem sobranju in ld se glasi:
»Oblast, katero imamo ▼ rokah, nam je postala pred dvema mesecema težko breme. Stavili smo si često vprašanje, ali bi predali to oblast v druge roke ali ne. To bi bili tudi napravili, tods tega ni dopustil narod, kateri nas je poslal semkaj. Naj naštejem nekaj razlogov, vsled katerih je nastala težavna situacija v naši državi. V prvi vrsti so tukaj zastopniki Kemala-paše, ki so prišli ir. Carigrada v Sofijo. Mi jih vendar ne moremo
bolgarski podanik. Pismo je bilo povsem , m, J M iuna'nj(, ^ dr. BeneS Je
zasebnega značaja
Nadalje se govori, da imamo skrito orožje. Izjavljam, da g& nimamo ln tndl medzavezniška komisija je izjavila, ds je nemogoče, ds h; imeli kaj skritega orožja Tudi nismo več vneti za vojno, mi smo samo ie za mir.
Meni tndl očitajo, da sem Ljeninov pristaš, ker sem nekje napisal, Aa si moramo Ljenina v marsičem postaviti za vzgled. Kar se pa tiče boljSeviStva, ga pri nas nič manj ne zatiramo, kakor v Jugoslaviji. Tudi proti kapitalu ee borimo. Toleriramo pa seveda produktiven
napoditi. Ali man eksistira kaka taka j kapital in želimo, da bi se_ tuji kapital
pogodba, ki zahteva, naj odženemo popotnike? Vsekakor so bili zastopniki Ke-mala-paše pod policijskim nadzorstvom. Pravijo, da je dr. Mohačev, član tracljske organizacije občeval z njimi. Zakaj bi ne? Saj ni nobena politična osebnost.
Potem pravijo: Na Bolgarskem se nahajata dva boljScviška zastopnika. Zahtevalo se je, naj jih stavimo pod policijsko nadzorstvo. Izjavljam, da nismo Imeli z njimi nobenih pogajanj. 0 čem pa naj bi se pogajali z boljševiki? Ali o tem, da bi skupno napadli Grško, kakor se nam očita? To je laž. Vlada je dobila poročilo o slabem stanju nekaterih hoKirsklh podanikov v Rusiji. Želeli smo našim podanikom v Ru3iji stanjo poboljšati. Ker v Rusiji ni bilo nobenih zastopnikov zavezniških sil, nam n! preostalo ničesar dragega, kakor to, da uredimo to vprašanje potom našega delegata Nikolajeva.
Govorilo se je dalje, da se je vojni mini ster Dimitrov sestajal s Ferdinandom. To je laž. Kar se mene tiče, Izjavljam, da sem prejel pismo od bivšega carja Ferdinanda, ki mi ga je pisal na svojem posestvu na Angleškem, kjer se nahaja kot
ndejstvoval v naši Industriji, borimo se samo proti brezvestnim špekulacijam. Očitajo nam tudi, da toleriramo komunizem. Prepričan sem, da so naši komunisti že krenili na pravo pot in da se bodo kmalu približali socialnim demokratom.
Nato je govoril min. predsednik o sto-
jem potovanju po Evropi in je Izjavil: ,	} p^Jlne lbo!r tega jako
Biljem na Bledn. Ugotavljam da dobiva v,n,miJjonef ta 'replaiene.
ideja sporazuma med Jugoslavijo In Bolgarijo vedno več pristašev v vratah inteligence Srbov, Hrvatov ln Slovencev. Če bi bilo odvisno od naroda, verujte, da bi bilo tri četrtine vsega prebivalstva za bratske odnošaje med obema državama. Separatistična stnja v Jugoslaviji je maloštevilna. boljševizma tamkaj ni več. Pokojnega kralja Petra spoštujejo vsi. 06 je bil prvi ustavni pravni vladar Jugoslavije. Najslabše, kar Ima Jugoslavija, je njen militarizem. Mržnja napram Bolgarom je vedno manjša. Bolgarska v Jugoslaviji ne uživa pravega zaupanja, ker se misli, da bo v bodoče morda zopet iz-premenila svoje zadržanjo napram Jugoslaviji. Toda ves ta strah je neupravičen. Iz Jugoslavije sem prinesel domov zelo lepe vtise.
REVIZIJA IZVOZNE CARINE.
Beograd, 13. septembra. (Izv.) Fi-nancijsko - ekonomski komitč Je danes razpravljal o reviziji izvoznih carin. Eksport lesa se razun železniških pragov oprosti carine, za pšenico bo znižana carina na 20 dinarjev, primerno temu tudi na druge vrste žita. Mlinski promet z Rumunljo je dovoljen proti temu, da ostane polovica otrobov v državi. Carine za živino ostanejo iste z eksportnlmi olajšavami za drobno živino. Ministrski svet bo jutri razpravljal o tem predlogu ter ga potem izročil zakonodajnemu odboru v odobritev.
vački in makedonski bratje* dvigajo na krvno oeveto.
Da, mi nismo Ie negativno krivi. Po-litivno pomagamo sovražnikom Jugoslavije! Goepod Pesek je pozdravil ustavo z vzklikom »Ječe se polnijo*, goep. Korošec s protestom, da je »naš narod nikdar priznal ne bo*, zajedni-čarji so oskrunili spomin mrtvega kralja »Jugoslavija* proglaša dan na dan vae, ki se trudijo za državo, za lopove, »Slovenec* dolži Pašiča, da le zato še ne demisijonira, ker hoče del našega zunanjega posojila pobasati v svoj žep, kdo bi jih mogel do kraja našteti, ki v nebrzdani strasti in v politični brezvestnosti upropaščajo ugled naše države!
Skrajni čas je, da se pobrigamo za ugled naše Jugoslavije v očeh široke inozemske javnosti. Brez tega bo vse delo za ozdravljenje naše valute od kratkega uspeha.
Pečuisko vprašanje
Beograd. 13. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je obvestil vlado, da so zavezniki izročili Madžarski ultimat, da mora striktno izvršiti tria-nonosko mirovno pogodbo. Zdi se, da je dobila mala antanta migljaj, da v slučaju, da bi Madžarska še nadalje izigravala trianonsko mirovno pogodbo, intervenira z orožjem. Naša država mora na strogi izvedbi trianonskega miru vztrajati že radi tega, ker madžarska vlada, odkar so je izvršila izpraznitev Baranje, zadržuje pošiljanje pečujskega premoga in grozi radi tega rednemu funkcioniranju prometa velika nevarnost. Ni izključeno, da bo naša vlada v slučaju, ako ne pride premog iz Pečuja., primorana, da zopet zasede Pečuj.
KRALJ ŽELI POSPEŠITI SVOJ POVRATEK.
Beograd, 13. septembra. (Izv.) Vlada Je dobila obvestilo, da se želi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander povrniti v Beograd še pred 25. t. m., da prisostvuje <iOdncvnemu parastosu za pokojnim kraljem. Kralj Aleksander je dalje izrazil željo, naj odpade slovesen sprejem, ker je v žalovanju.
SIMA MARKOVIČ V PREISKOVALNEM ZAPORU.
Beograd, 12. septembra. (Izv.) Danes je preiskovalni sodnik zaslišal bivšega komunističnega poslanca Simo Markoviča. Ker se je izkazal sum, da je udeležen na atentatu, je bil takoj izročen v preiskovalni zapor.
Ostra češka nota
proti Madžarski
Praga, 18. septembra. Češkoslovaški j rope .»ko nevaren in jo zaprosi za od-~ " ' redbe, ki bi storile konec anarhijskemii stanju, povzročent-mu po intervencijah, katerih ta trenutek nočem imenovati s pravim imonom. Dovoljujem si zlasti na glašati. da bi delo za mir. ki ga-vršimo s tolikimi težkočami, da bi dospeli do normalnega stanja in odstranili posledic vojne, bilo jako otežkofano, ako bi s« današnje stanje podaljšalo tudi ssmo c* en dan.
Ravno z zavlacovanjent bolj ali manj neznatnih sporov nastajajo navadno naj resnejši konflikti. Treba je zatorej, ds se ta vprašanja uredo kar najhitreje. Vlada češkoslovaške republike se ob tedanjem stanju stvari aktivno in neposredne ni vmešala v žalostne dogodke na Za-padnem Ogrskem in tega ne bo storila. Vendar pa mora. ne da bi pretiravala resnost položaja, ki ogroža mir, z ozirom na mišljenje gotovega, dela prebivalstva in gotovih političnih činitaljev ugotoviti da bi bilo za splošni mir mnogo nsvar nejše, ako bi se razširilo naziranje, k: ga raznašajo oni. ki so se dogodkov ■» treh krajih udeležili aktivno, namreč na ziran.ie, da se morejo broz strahu pred pravično in zasluieno kaznijo kršiti mednarodno obveznosti, da se smejo izvrše vati akcije, ki nasprotujejo med narod nomu pravu in da so brez kazni more si stematično onemogočati uveljavljanje mirovnih pogodb, ki so bile svečano pod pisane od dotičnih držav, kakor tudi od velesil.
Proseč oprostitve, da se obračam do Vas, gospod predsodnik, s to interven cijo, ki jo narekava le stremljenje po varstvu miru in po pokoju dobro mislečih ljudi, Vam zagotavljam iznova, da češkoslovaška republika, v svesti si svoje dolžnosti, varovati mir. ne bo ničesar pod-vzela brez popolne pritrditve poslanišk? konference, zavezniških velesil, kakoi tudi vseh onih. ki so pri tej stvari neposredno interesirani«.
včeraj poslaniški konferenci poslal noto, ki se nanaša na dogodke v Zapadni Ogrski. Nota je bila zaeno poslana vladam zavezniških velesil ter romunski in ju-goslovenskl vladi in se glasi: »Njegovi ekscelenei gospodo Cambonn, predsedniku postani Ske konferenc« v Parizu.
Gospod predsednik! V imenu vlade češkoslovaške republike se usojam obrniti na poslaniško konferenco in jo opozoriti na te dogodke:
Ze tri tedne se odigravajo resni pripetljaji na Zapadnem Ogrskem. Krdela bivših madžmklh vojakov se združujejo s prostovoljci in tolpami ljudi, katerih značaj se da težko označiti. Poizkušajo se biti prave pravcat« bitke z onimi, ki hočejo vzpos'avitl red in uveljaviti pogodbo. Vrše se pogajanja, izvaja se terorističen rožim in, kakor javljajo poročila, se krivci ne plaiijo niti največijb nasllstev.
vznemirjene in preplašene.
Zaradi tega neizmerno trpi gospodarsko življenje v teh krajih Srednje Evrope, ki mu je vojna hudo škodovala in vbo sosednje države že čutijo nesrečno posledice tega položaja- Politika češkoslovaške republike je poslednja tri leta stremila samo po tem, da bi kar največ pomagala pri parifikaciji in preustroju Srednje Evrope, in je strogo temeljila na natančnem uveljavljenju skupno dogovorjenih obveznosti, ker si je prizadovala, da se doseže odkritosrčno in lojalno skup no delovanjo vseh teh dežel. Zatorej je češkoslovaška vlada zaradi teh dogodkov, ne da bi hotela prelska-vati, kdo je zanje neposredno odgovoren, po pravici zelo vznemirjena in smatra, da je ta položaj, ki se grozi podaljšati, absolutno nevzdržen. Poleg tega sodi, da je njena dolžnost napram zaveznikom in lastnemu narodn, ds opozori visoko konferenco na ta položaj, ki je za mir Ev-
8orza
Zagreh, devize: Berlin 209 — 210.50. Bukarešta 211, Milan 945 — 960, London 830—835 Pariz 1655—1875 Praga 270-278 Švica 3810 - 4000, Dunaj 16.10 — 16.26. Budimpešta 49 — 50, valute: dolai 215.50 — 283.50, avstrijske krone 16.50
—	17.50, rublji 20 — 22, napoleoni 763
—	795, marke 210, leji 215, lire 940-945. Banka za Primorje 740 — 750. Trg. obrtna banka 235 — 250. Hrv. eskomptna banka 654 — 658. Jadranska banka 1700. Jugoslovenska banka 500 — 506. Ljub. kreditna banka 815. Narodna banka 500. Srpska banka 700 — 705. Praštediona 5020 — 5050. Gutman 1435 - 1500. Nar. šumska industrija 555 — 565 Slavonija 550 — 560. Trbov. premogokopna družba 725 — 785
Beograd, valute: franki 410, marke 52.25, leji 52, levi 38.50, avstrijske krone 4.30, čelke krone 72, devize: Pariz 410, Praga 70, Dunaj 4.08, Berlin 50.40, Solun 270, Milan 241.
ZOrieh, London 21-60, Pariz 41.50, Mi-tlan 54.75, Zagreb 2.75. Dunaj 0.58, avsti. j BOMBNI ATENTAT NA- REKI. ; krone 0.45.
Reka, 18. septembra. (Izv.) V proSU no- Dunaj, Zagreb 613 — 617, Berlin 133Ž či so vrgli neznani storilci v uredništvo | — 1859, Budimpešta 206.25 — 209.25. tukajšnjega nacionalističnega lista, »Ve- ! London 5427.50 -♦ 5447.50, Newyork 145E detta d'Italia bombo, ki je eksplodirala 1 — 1458, dinarji 2440 — 2460. na oknu strojnice. Skoda je neznatna. Tr- 1 Praga, Zagreb 81.60 — 88.40, Beograd di se, da so bombo vrgli pristaši avtono- 1121.50 — 125.75, Berlin 77 — 78, Milar mašev.	881 — 888, Dunai 5.58 — 6.16.
ERZBERGERJEVA MORILCA.
Mflnchen, 13. septembra. (Izv.) Policiji se je posrečilo dognati identiteto in imena morilcev Erzbergcrja. Oba morilca sta bila vpisana na tukajšnji univerzi, kjer sta tudi skupaj stanovala. Ko sa odšla iz Miinchna, sta si preskrbela potne liste v inozemstvo v študijske namene; prvi se piše Heinrlch Schulz, drugi pa Hein-rlcli Tillesser. Sumi se, da sta oba pobegnila v inozemstvo.
CIRIL LIČAR — PROFESOR ZAGREB-SKEGA KONSERVATORIJA.
Zagreb, 18. septembra. (Izv.) Znani slovenski pianist, g. Ciril Ličar, bo imenovan za profesorja na zagrebškem kon-serva toriju.
MEŠTROVIČ SE NASELI V ZAGREBU.
Zagreb, 13. septembra. (Izv) V kratkem prispe semkaj znani umetnik Ivan Me-štrovlč, da prevzame vodstvo kraljevske akademije za umetnost in umetno obrt. Mešt.rovič prevzame odsek za skulpturo, odsek za beske Joca Kijatovič, 7» grafiko pa Tomislav Krizman.
Zakon o Državnem Savetu
Po prevratu je nastala znatna pravna **»«unio»i, ker je prestalo še tisto skromno upravno sodstvo, ki je bilo pofrej na razpolago onim, ki bo se čutili krivično prizadeti po kakem uprav, »em aktu. V Srbiji se ni mogel vzpostaviti »Državni Savet», v Sloveniji pa se ja poskus, ila se v Ljubljani ustanovi surogat dunajske upravne sodnije, izjalovil ua neurejeni ustavni in upravni poziciji deželne vlado v Sloveniji. Ta instanca, je nekaj časa opravljala posle prejšnjih deželnih vlad, doželnih odl*v rov in ministrstev obenem. To jc bilo čisto naravno, dokler ministrstva nifo funkoijonirala. Od početka lota 191U. naprej pa so ja vršil do ustavo proces kristalizacije ministrskih kompetenc. napram deželni vladi. V tej situaciji bi skoro v vsakem slučaju upravna sodnija prišla v kompetončnl konflikt z ministrstvom, katero bi se morda istočasno ž njim izjavilo kompotcntno, da reši pritožbo. Takih konfliktov v prvih letih države noben razumen človek ni mogel želeti.
Treba nam je bilo torej predvsem ustave, da pridemo preko njo do upravnega sodstva. Na temelju ustavo se : t?lo more razviti ustrojstvo državnih in avtonomnih oblastnij in ustrojstvo, pristojnost in postopek upravnih sodnij.
Kot eden prvih zakonov predlaga vlada parlamentu zakon o Državnem Save tu, ki naj regulira upravno sodstvo. Na sedežu apelacij-kih t-odnij ali izjemoma tudi v kakem drogom kraju področja vsake apelacijsko sodnije se ustanovi upravna sodnija prve instance. Ta sodnija razsoja o pritožbah interesentov proti upravnim aktom, s katerimi smatrajo, da so krivično zadeti v svojih pravicah. Proti ukrepu ene upravne instance gre pritožba le na eno višjo instanco, odtod pa takoj na upravno sodnijo. Proti ukrepom oblastnih instanc pritožita no gre na ministrstvo, temveč nn upravno sodnijo.
To poslednji- načelo jamči dt centralizacijo uprave, razbremenjuje ministrstva, in je korektura Škodljivega vpliva parlamentarizma na odločitve v pravnih zadevali. Ree jo pri tem v nevarnosti enotnost državno uprave, vendar se ji izognemo s podrobnim zakonodav-»tvom, z doslednim dajanjem instrukcij I in normalij od strani centralnih uradov j in kar je najvažnejše: s tem, da so raz-1 sodbe upravne sodnije prvo instance! podvržene pritožbi na Državni Sirot.
Državni Savot odločuje o |>rltožbah zoper upravne akte ministrstev, ki zadenejo interese posameznikov in je ob-j enem druga instanca v upravnem s-od-1 »tvu.
O pritožbah, ki se v strogo določenih rokih vlagajo tudi brez odvotnikovoga podpisa, odločajo senati najprej v nejavni seji. kjer padejo odločitve v slučajih, naštetih v zakonu, ako ju se v | nejavni seji pritožba no zav me. oziroma j izpodbijani akt. ne razveljavi, razsojajo j v javni seji.
Upravna eodnija je čisto kasaiorna1 instanca, kakor je bila v Avstriji, da.-; bi bilo morda pravilno, da bi se v go tovih slučajih, ki so zreli po eventualni dopolnitvi postopka, dopustila izjema licer pravilnega kasatornega načela.
Med inkornpet.cnčnimi razlogi je važen oni, ki predpisuje zavrnitev pritož be radi nepristojnosti, ako je odločba padla po svobodnem preudarku upravne instance, v kateri se izpodbija. Tu bi kazalo omejiti samovoljnost, ki jo slaba stran svobodnega preudarka, s tem, da se v postopku predpiše, da mora svobodni preudarek vendar imeti temelja v spisu, s čepir dejanskimi ugotovitvami ne sme biti v nasprotju.
Rezultat svobodnega preudarka bi se, v razsodbi moral podpreti z Tazlogi, kar bi dalo upravni sodniji možnost, da si ga pobližje ogleda s stališča, nepopolnosti postopka, ali protislovja s podatki spisa—
Ni treba dostavljati, da. se jamči upravnim sodnikom ista nozavisno?t kakor civilnim sodnikom.
Razume se, da tudi odločbe samoupravnih organov pridejo pod pritožbo na upravno sodnijo.
Hefienega nvoma nT, <m oa neiavts-nosti, čistosti in »posebnosti upravnih sodnij zaviti bodočnost uprave v naši državi. Upravne sodnije so sodnije, t. j. organi države, ki so stavlja na stališče, da bode najbolje upravi jena, ako se njene oMastnije drže zakona.
S predložitvijo zakona o Državnem Savotu, ki vsebuje najmodernejše principe upravnega sodstva, je vlada pokazala, da je prav razumela intencij« nase ustave in jo na laž postavila številne malenkostne kritike, ki so jo napadali ravno radi vprašanja upravnega sodstva.
Stanovanjski problem
Beograd, 13. septembra.
Po predpisu ustave je ministrstvo za sociialno politiko predložilo med drugim Zakonodajnemu odboru v revizijo tudi mnogoštevilne stanovanjske naredbe, kl so Izzvale toliko kritike v javnosti. Organizacija hišnih posestnikov, kl se raz-prostira preko vse države, je začela zelo živahno agitacijo proti vsaki omejitvi svobode hišnih gospodarjev, če ie ne takoj, pa vsa) konccm prve polovice lela 1922.. kl Imajo prenehati sedanle stanovanjske naredbe. V svoji vlogi zahtevajo, naj tedaj namesto teh naredh ne stopi nobena druga oblastvena regulacija oddaje stanovanj.	,
Na drugI strani je pričakovati, da bodo že v odseku zakonodajnega odbora za socijalno politiko, potem pa zlasti v plcnumu trčila nasprotja med hišnimi posestniki In najemniki stanovanj. Zato so ministrstvo skrbno pripravlja na tozadevne debate in sklicuje anketo, kjer bo-sta obadva tabora razložila svoje stališče in stavila predloge. Javnost je neprestano zahtevala, da se pred odločitvami zasliSijo interesenti. Zato mora vsak prevdaren človek samo pozdraviti taktiko ministrstvu.
Stanovanjski problem se pa končno seveda uc bo rešil drugače kakor z zidanjem stanovanjskih in uradnih poslopij. Zato jc minister za sociialno politiko iz-delal načrt zakona o pospeševanju gradbene delavnosti. Peti odsek zakonodajnega odbora je o priliki razprave o neki naredbi, ki se tiče obnove Beograda, pozval ministra gradjevin, da naj preloži spremlnlevalne predloge, ki bodo pospešili stavbeno delavnost v večjih mestih.
Zakonski načrt Kodlflcira davčne ugodnosti za nove zgradbe, zagotavlja tarifam« ugodnosti za transport gradbenega materljala, ukinja osemurnl delavnik v stavbnem obrtu kakor tudi v obrtu za produkcijo gradbenega materljala, ln končno predvideva finančni načrt m podporo graditeljem, kl sami nlmale kapitala.
Iz vsega tega le razvidno, da ministrstvo obravnava stanovanjski problem jako stvarno In je vsled tega treba obsojati agitacije onih, kl vedno vidijo samo svoje ožje interese, niso pa v stanu dvigniti se malo višje in mimo premišljati o likvidaciji stanovanjskega probl«-
Sovjetska vlada proti mednarodni pomoini akciji
Sovjetska vlada le z radiogramom odgovorila medzaveznlški komisiji za pomoč Rusiji. Odgovor pa nI bil povsem lasen; vsled tega je francosko ministrstvo zunanjih zadev naprosilo sovjetsko vlado, da pošlje še enkrat Isti radiogram.
Izgleda, da je Rusija odbila dovoljenje komisiji strokovnjakov, da pride v Rušilo. Sovjetska vlada protestira v prvi vrsti proti temu, da je v mednarodni komisiji tudi francoski predstavnik Noule*, kateri zar.iopa po mišljenju sovjetske vlade politiko intervencije. Njegovo imenovanje za predsednika francoske komisije je vzbudilo v sovjetskih krogih veliko nezadovoljstvo. Sovjetska vlada odločno obsoja nastop Francljc, katera podpira sedaj Poljsko in Rumunljo z orožjem In municijo. Sovjetska vlada protestira dalje tudi proti temu, ker okupira Japonska posamezne dele ruskega terltorlla v Aziji.
Na koncu Islavlja ruska vlada, da nal sc mednarodna komisija za pomoč Rušili obrne na Švico ali Nemčijo, kateri edini icsnično želita pomagati Rusiji. TI drža. vi bosta brez dvoma vodili natančno kontrolo nad živežem, ki ga bodo zavezniki poslali v Rusijo.
Mednarodni pomožni odbor !e	vsled
tc(;a odklonilnega stališča ruske	vlade
sklenil, da ustavi svoje delovanje	In se razlde.
Politično beležite I Šport in turistika
'4 Pokrajinski zbor zaupnikov JDS.
se vrši dne 16. oktobra. Na dnovnem redu bodo poročila poslancev in ekle-^anje o važnih organizacijskih vpra-
-f Da ne H prekmurski otroci pre-
pametni postali je gospod ljudski able-gat Klekl napisal v svojih »Novinah* poziv staršem, naj nikar no pošiljajo svojih otrok, ki &o dovršili 12. leto, Se v Solo. Ponosno pravi g. Klekl: V Prekmurji velja ogrski zakon, ro štorom deea od zvršenoga Sestoga leta do zvršenoga dvanajstoga leta, mora v veakdanešnjo šolo hoditi. Nišče nema pravice nači (drugače) ravnati! Ne dajte se zatirati! Ci (ako) popflstite v svojih starih pravicah, do (bodo) na zadnjo kožo parali z vas!* Klokl je porabil pogreško uprave, ki ni pravočasno (t. j. pred sprejetjem ustave) formalno razrešila Šolski zakon slovenskih pokrajin tudi na Prekmurje. Mesto, da bi ljudstvo (»repričeval o potrebi in koristi dobrega šolskega pouka, hujska starše, naj vzamejo starejšo deco iz šole. kamor so jo dosedaj radi pošiljali. Dič-nemu poslancu žarijo lica od veselja.
4- Za evakuacijo tretje cone. Dalmatinska gospodarska in kulturna društva so predložila beograjski vladi obširno spomenico, v kateri zahtevajo, naj vlada napravi vse korake, <1* prisili Italijane k evakuaciji takoimeno. vane tretje cone, ki nam pripada temeljem rapallske pogodbe, ker Je živ-ljenje našega elementa pod terorjem italijanskega uradnega in zasebnega fašizma neznosno. Dalje s« zahteva takojšnja evakuacija Sušaka, odstranitev italijanskih bojnih ladij iz Splita tor Šibenika, ker njih prisotnost v naših pristaniščih ogroža mednarodni ugled in doetojanstvo naše države. Vlada naj se na merodajnem mestu zavzame, da morajo Italijani spoštovati določbe ra<-pallske pogodbe glede Reke, kot samostojne države, ki ne sme postati italijanska kolonija. Ker je naša država se preveč lojalno iz vrel a določbe rapallske pogodbe, mora tudi Italija izvajati obveznosti, ld jih je previela v Rapallu.
Po sveta
—	Odhod nemške pomožne eksps-dlcije v Rusijo. V stettinsko luko je priplul iz Bremerhafena parobrud iTritoir«. da odpelje nemško pomožno okspedicijo v Rusijo. Brod, ld plove pod zastavo Rdečega križa, je bil v Br« tneihafenu nalašč predelan 7«t eks-pcdicijo. V Stcttinu je brod naložil živila in zdravila v vrednosti več milijonov mark. Posadka broda šteje 100 mož. Razdelitev materijala bo nadziral profesor Miililens iz Hamburga. Parobrod odpelje naravnost v Petro-grad.
—	Separatistična gibanja na Bavarskem. Na Bavarskem je v zadnjem času — kakor smo že poročali — prišla na površje močna, separatistična struja. katere geslo je: »Los von Berlin.* Med Berlinom in Miinchenom vlada napeto razmerje. Sumi se, da je to gibanje v ozld zvezi s katoliško in-ternacijonalno propagando, ki na tihem goji pobožno željo, da bi se osnovala katoliška srednjeevroiieka monarhiji s katoliškim monarhom. Temu gibanju je zelo naklonjen tudi Karel Habsbiuir. Nemški reakcijonarei ta separatizem namenoma netijo, dasiravno ni v skladu z njihovimi težnjami, ker hočejo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago oslabiti nemško demokracijo in zamar jati republikansko vladavino.
—	Obsedno stanje v Gornji Šleziji ukinjeno. Iz Katovie javljajo, da je obsedno stanje v Gornji Šleziji bilo to dni ukinjeno. — V mnogih krajih Gornje Slezije so se pojavile črne koze.. Med zavezniška, komisija je napravila potrebne korake, da se ta nevarna bolezen ne razširi.
—	Madžarska špijonaža na Slovaš-
, kem. V zadnjem času je dobilo češko-I slovaško redarstvo posebne instrukoije j za nadziranje madžarskih ogloduhov v I Slovaški. Rezultati so zelo obsežni. Re-daretvo je prišlo na slod velikim špi-! jonskim centrom po vseh mestih v Slo-j vaški posebno pa v KoSIc-ah in Bratislavi. Špijoni so večinoma madžarski , častniki, ki so imeli potno liste kot it-|govei, agenti, djakl td. Arotiranih jc l bilo tudi nekaj kurirjev, ki so poerodo-j vali med pojedinlmi špjonskimi centri.
—	Protiboljševiška zarota v Kijevu. Rusko časopisje, ki je prispelo v Ilel-singfors, poroča, da so v Kijevu odkrili novo protisovjetsko zaroto. Sovjetske oblasti so aretirale 120 ofieirjov j in 150 mšečanov, ki so osumljeni, da so sodelovali pri zaroti, in jih odpeljale v Moskvo.
—	Ruska deca zapušča svojo domo. j vino. Strašna lakota, ki vlada v Rusiji, sili rusko deco, da zapušča svojo ožjo ! domovino. Pripravljenih je že 00 vlakov. da odpeljejo otroke iz kraje.', kjer vlada lakota. Enajst vlakov je žo odšlo. Iz mnogih ruskih krajev prihajajo ponudbe za oskrbo teh otrok. Tudi Gruzija je že izjavila, da je pripravljena sprejeti del toh malih nesrečnikov.
—	Japonska delegacija v Washing-tonu. Japonska, delegacija, ki odpotuje na razorožitveno konferenco v Wa-shington, sestoji iz 200 oseb in odpotuje iz Tokia dne 1. oktobra. Na čelu delegacije sta minister mornarice Kato In poslanik Shubhara. Morda odpotuje v \Vashington tudi ministrski predsednik, vendar to vprašanje še ni definl-tivno rešeno. Diplomati Japonske in Amerike se žurijo, da. rešijo šo pred to konferenco vprašanje otoka Japa in Sibirije, ker bi utegnil spor v teh vprašanjih rosno ogrožati wa«hingtonsko konferenco samo.
Naše šole
Pevska šota profesorja dr. Kozine pri-
redi v četrtek dne 15. t. m. ob S. uri zvečer pevski večer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Solistično bodo nastopili trije gojenci: altlstka gdč. M. Falgclj, sopranistka gdč. H. Ančlk In tenorist g. P. Burja. Pel! bodo pesmi, arije in duete. Ker pa goji šola tudi zborovo petje, bo Izvajal del gojencev tri mešane zbore. Prijatelji glasb« se vabijo. Vstop je prost.
Glasbena Malica v Llubllanl. Dosedanji delitev glasbenošolsklh zavodov naše Olasbcnc Matice v glasbeno šolo in v konservatorij Olasbene Matice v bodoče odpade in se je zavod popolnoma pre-osnoval ua podlagi konservatorijske uredi«, ki postane v kratkem zakon. Na podlagi te uredbe se deli konservatorij v štiri pripravljalne razrede, tri letnike nižje tn tri letnike viSje konservatorijske stopnje. Vpisovanje v vse tri oddelke se že vrši in se zaključi dne 15. t. in. V interesu rednega pouka je, da se gojcnci takoj oglase. Vsi na novo vstopil in ki v svojem inštrumentu niso začetniki, morajo napraviti sprejemni izpit. Na poznejše oglase se bo oziralo le, ako bo še kaj prostora na razpolago.
Na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 3, v poslopju Kmetijske družbe, se vrši vpisovanje učenk In hospltantk 14., 15. in 16. septembra, vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 17. ure za razne tehnike ženske domače obrti: šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet in biserna dela. Vpisnine in šolnine nI nobene. Podrobna pojasnila so razvidna na objavnl deski.
Vežbenica hrvatsko-srbskega jezika za srednje šole, k! jo je sestavil prof. 11 c -š i d, bo dotiskana do konca tega meseca; mogla se bo torej rabiti še v tem šolskem letu.
ŠPORTNI TEDEN.
Včeraj so se vršil« zadnje lahkeafletif, ne tekme Športnega tedna. Prinesla m
ta-le prvenstva:
tek na 800 m: Gustav Stare (Primoriel 3:16.4:	'
tek na 6 km: Cult (Jadran) 21: |gj petoboj: SI. Pretnar (Ilirija) 26 točk"' dame. skok v daljavo z zaletom: Mar-ta Petrič (Ilirija) 3.60m;
dame. skok v višino z zaletom: Mil« Bloudek (Ilirija) 1.15 m; odločitev v skoku v višino s poliču-
Pavlič (Jadran) 2.70 m.
•
Sv. Jošt-Šmarjetna gora. Prvič markirana je sedaj nalbližla zveza Sv. JoSt-Smarjetna go.a (1 uro). V spodnjem dt Iu vzhodnega pobočja Sv. Jošta tam, kje je pritrjena na košati smreki tabla s sls ro sliko sv. Jošta — malo na levo se odcepi prijazna stezica, ki pelje skozi gozd — mimo Satana in Kocmandra na glavno pot na Smarjetno coro. — R. P.
Sokolski vestnik
t So kol Ih, glasbeni odsek, poživlja brei posebnega povabila vse brate In sestri Sokola II na važen sestanek, kl se vrši v četrtek dne 15. t. m. ob 20. o odborov i sobi na realki, zaradi odsekov« priredit, ve dne 8. oktobra.
Poslv
vsem jugoelovanakim trgovcem ia iit dustrljalcem.
Trst in Rek* propadata, ker sta k« trgovska in pomorska centra popolno ma odvisna od naj. V Italiji vlada ved no veCja trgovska in industrijska kriza Mnoga industrijska podjetja vstavili so delovanje, 400.000 italijanskih de laveev je dane« brez dela, 600.000 d« lavcev je zaposlenih samo po tri dni m teden.
Na stotine brezposelnih italijanski« delavcev prihaja, zopet iz stare Italiji v našo državo a trebuhom za krohoti-in to isti delavci, kateri so, preoblečer v «ardite», po premirju postali junak in klali naš nesrečni narod po Dalma ciji, Istri, Goriški in RekL Ti ljudje st postali sedaj zelo ponižni in kradej' kruh našim delavcem. S seboj nosi j' gnjilost, umazanost in hinavstvo itali
Cike rase in s prislužki v naši drža* o vzdrževali svoje mnogobrojni družine in gojili novo nam sovražne zalego.
Zločin bi bil z naše strani, da mi pod piramo narod, kateri nam je povzroči tolko da, ki vedno in povsod ruj proti naši državi, ta narod, kateri po firmo fašizma v sporazumu z italjas sko vlado preganja in ubija naše ne-odrešene brate, požiga naše narodni dome, vničuje naše šole in ne prizanaSi niti najrevnejši istrski koči.
Sladke obljube italijanske vlade sc v naeprotstvu z njenim delovanjem Zopet požigajo laški banditi nekaznje no naše narodno premoženje. Razvalino naših narodnih domov v Trstu ir po Primorju so dokaz brezpravnost našega naroda pod italijanskim jarmom in brezobzirne italijanske brutalnosti. ki hoče vničiti vse, kar je na-šega.
Vdarite Italijana po žepu in zaženete ga v živo! Ne kupujte blaga od Italijanskih trgovcev, ne kupujte laških proizvodov, ne sprejemajte v sini bo italijanskih delavcev. Posebno Vas odvračamo od italijanskih tvrdk v Trstu, ki so najodločnejše podpirale fašiste, ko so žgali naše domove in preganjali nai narod, med tem ko so auto-mobili teh tvTdk letali po Jugoelavij1 in nosili italijansko blago brezzvestnin trgovcem.
Ne prisilite nas k drugim energične! šini meram.
Ljubljana, dne 9. septembra 1931'.
Narodna Obrana v LJnbljs Narodna Obrana
v LjubljanL
RAZSTAVA PLATONSKIH SLIK V JAKOPIČEVEM PAVILJONU.
Bila je prav srečna misel. Ne vemo sicer, ali je razstavo obiskalo dovolj obiskovalcev, da bi se bile lepote našega dela lepe jugoslovansko domovine boli popularizirale. Vemo pa, da so razstavo obiskali u. pr. jagodinski se-Jjaki, in vemo, da je znatno število razstavljenih slik prodanih. Oboja je uspeh.
Aranžma je v paviljonu isti, kakor ga poznamo že mnogo let. Svetlobi je pot moroa nekoliko preveč otežkoče-na, k?i škoduje zlasti v desni sobi. Toda bistvenega pomena ta pogreška nima. Slike pridejo vkljub temu do veljave. Razporejene so brez pretenzij, r neko preprostostjo, ki noče govoriti o raznih izumih, noče ekspresionirati, noče strašiti nikogar, marveč želi 19 pokazati vso krasoto naših planin. Kakor da nas spominja, kakšen užitek unaš, če gledaš n. pr. 7. Brusnikov na KatpniSke planine, ali če so pod Ml-šelj vrhom zlekneš pred planino na hrbet in gledaš v zelenje pred seboj, ali eo so pražiš v januarskem solncu sredi snežnih srmot v Krmi. Kot« takšnih
utisov je tu nanizana, in če še ne more biti drugače, lahko imenujemo i V. Hodnika i Maksa Koželja za planinca - impresionista, ki sta cepin in derezo zamenjala s čopičem in paleto. Hodnik poskuša dajati tudi več ko pri-sodo, nad Črno jezero je položil svinčeno sive zamišljene megle, mamici «0b domačem ognju* je dal izraz sključene brižnosti. Reprodukcija narodnih noš je pa precej diletantsk.1., Prav pohvalno je treba omeniti Hodni-kovo Bohinjsko jezero I in n, Savico, Triglav s Stanlčeve koče, razna Tri-glavska jezera, Mišeljvrli itd, Maks Koželj je zelo dekorativen v svoji široki panorami Kamniškega gorovja, v poglodu na. Kamniške alpe z Brusnikov. Živahni, polni svetlobe in bistrih razgledov jasnih barv in prozornega planinskega zraka se njegovi akvareli n. pr. na Iverju. Grintovec. Velika planina, Ob solnčnem vzhodu, razno partije iz okolice Bistrice.
Posebno lepe so uprav umetniške fotografij?. Skoda, da jih je skoraj premalo! Razstavili so gg. ,fos. Kunaver, Bog. Brinsek. I. Dotiiieeli. Janko Ravnik in V. Hodnik. Pokrajinsko so predmeti izbrani z mnoiro okusa, foto-
grafskotehnično izdelani dovršeno, tu-ristovsko so pa pokrajine velezanimi-ve. Razstava ostane odprta menda še do konca tedna. Na.j bi se našli v njej vsi člani SPD in vsi drugi ljubitelji prirode in naših lepih gora ter njih j slik.
(Pri tej priliki naj opozorim rta Doli-narjeve keramične reprodukcije, zmerne v ceni in okras vsakega interieurja. Nekt.ore so v dekoracijske svrhe razstavljene v Planinski razstavi, druge pa na sejmu, n. pr. v znanih krasnih sobah tvrdke Naglas).
Za razstavo planinskih slik upajmo, da se ponovi na prihodnjem sejmu v večjem obsegu in na sejmskem prostoru samem., v oddelku za umetnost, in umetno obrt. da. številni obiskovalci ne pojdejo mimo.
EKSPEDICIJA NA JUŽNI TEČAJ. Odhod dne 18. septembra.
ErneBt Shaklcton Be poda te enkrat, na ledene poljane julnega tečaja v znanstvene svrhe. N« plaši ga daljava 30.000
mili, niti dveletno bivanje, polno grozote in nevarnosti r pokrajini vsitaesfs leda.
Ze davno je želel, da se vnovič poda na nevarno pot, a odkod sredstva?
Ko se jo letošnjo pomlad Shakleton sprehajal po londonskih ulicah, srečal je pasanta, ki ee mu je dozdeval znan. Spo-gledata se, spoznata in objameta. Nista ?e videla že trideset let. Bil je njegov sošolec, bogat, večkratni milijarder. Kratek razgovor in milijoni za pot, na, južni tečaj so bili zagotovljeni. Shakleton je bil srečen človek.
Ladja, ki ponese Shakletona na južni tečaj, je, opremljena in pripravljena. Imenuje se «Quest». Ladja ima komaj 200 ton in je le malo večja kakor je bilo Kolumbova jademica. Vsa ladja, zlasti pa njen sprednji dol, jo obložena z jeklenimi ploščami, ki naj jo varujejo prod plava-j o čim! ledeniki. Razen jader ima tudi motor, opremljen z vsemi znanstvenimi aparati, močno brezžično postajo, kinematografski aparat, ne manjka pa niti gramofon.
»Quest» odplove v nedeljo dne 18. septembra, lz Londona. Prvo pristanišč«, kjer se ustavi ladja, Je Trinldad, malo znan otok, na katerem je Shakleton leta 1901 odkril o kamene! gozd. Ladja se ustavi tudi na otoku Trlstan do Cuneha, Zanimiv otok. Na niem živi ikutrins katth
1150 belih ljudi, kl pripadajo kapskl koloniji. Vsako tretje leto prihaja na otok posta, potem pa je zopet zapuščen in pozabljen. Nima ne brezžične postaj«, s« kablja. Poljedolstvo in živinoreja se nahaja približne na stopnji kakor je bil« v predhistorični dob!. Tam ni ne trgovin« ne denarja.
Nova Shakjetonova ekspedicija vzbuja veliko zanimanje. Govori se, da bo Shakleton z aeroplanom poletel na Južni tečaj. Na ladji se nahaja aeroplan maliti dimenzij ter dva avijatika to mehanik Nau!ty, ki je vodil priprave za ekspedicije, trije učenjak! in 171etnl deček. Aeroplan prelet! 100 km v eni uri ter lahk» ostane v zraku 50 ur.
V teoriji polet na južni tečaj ni nem«; goč. Aparat je opremljen z vsemi sredst"" za lahko spuščanje na bele poljane. Lahko se savaraje tudi pred mrazom (40 stopinj pod ničlo), vprašanje Je 1», če b" polet mogoče vsled močnih vetrov na čaju.
To lo vprašanja, na katera nam M
Shakleton mogel odgovoriti v dveh loti11! če se bo sploh mogel približati tečaju.
Domače vesff
*	imenovanja v državni rfnšM. Gladini nadsvetnik pri poštnem in brzojav-em ravnateljstvu v Ljubljani Ernesl ovrenčič je imenovan ia Šefa prvega ureda tehničnega odseka telegrafsko-alrfonskega odelenja ▼ ministrstvu poMe i brrojava.
'•' Imenovanje •tSlužbene Noviue* .ivljajo, da je inšpektor ministrstva za grarno reformo Ivan S a n e i u ime-lovan sa šefa oddelka sa kmetijstvo iri pokrajinski uupravi v Ljubljani v ,r. činovnem razredu.
*	Volitev župana v Ljubljani. Pokra-inska uprava za Slovenijo je z razpi-oim t dne tO. t. m. mestnemu magi-tratu ljubljanskemu naznanila, da je ninister za, notranje zadeve z odlokom ! dne B. t, m. St 379 sledeče odredil: T, ozirom na dejstvo, da v uredbi o v<v jtvi v občinska zastopstva v Sloveniji ai predvideno, ali in kako da so imajo i-ršit-i dopolnilne volitve za slučaj. da je ;ela skupina že pravilno izvoljenih občinskih odbornikov in namestnikov sne stranke na podlagi zakona zopet <a.zr*iena svoje občinsko-odborniške ižolnosti ter z ozirom na nadaljno dejstvo, da v tem slu Raju niti pokrajinska upra/a, niti ministrstvo ni upravičeno ivtentično interpretirati navedeno uredbo, se za dan 20. septembra 1.1. žo 'izpisana dopolnilna volitev za mestni os top ljubljanski odloži, dokler se v '-a.konxla.jnem odboni, kamor je uredba o volitvi v obfinska zastopstva v Sloveniji predložena, ue donesc aten-ticna interpretacija v smislu člena 130. cistave. Da pa zamore med tem časom občinski zastop ljubljanski pričeti z rednim delovanjem, naročil je pokrajinski namestnik vsled pori navedene niitnsrske odredbe, da mestni magistrat takoj vso potrebno ukrene, da se takoj 'kliče seja občinskega sveta, v kateri <e ima volitev novega župana — kakor iiujomo se vrši županska volitev v pohoto ob 5. popoldne.
*	Pesek se potaplja in psihologično timljivo jc, da krili z rokami in bije okoli sebe. Zadnje dni so mu živci jn> polnoma odrekli. Pričel je proglašati za lopove vse, ki o njem kaj slabega vedo. Prič0, katerih imen. kakor pravi. Se ne vč. proglaša za šufte, ki so podkupljene in ki bodo krivo pričale. Suft je okrajni glavar, ki je na ukaz moral izvršiti preiskavo, šuft ho jutri pokrajinski namestnik, ki ni mogel pripustiti, da pride LJubljana v sramoto, šuft je minister, ki je ravnal po predlogu odgorrnega upravitelja no-krajine, šuft bo Hodnik, kadar bo razglašena sodba. Od rosnega k smeSne-mu je le en korak. Včeraj .je g. Pe«ek objavil v »Jugoslaviji^ poleg lickog »a baje KoroSčeregn izreka, da na Pesku nikdar ni «kaj takega« opazil, častuo
pl če vajo bivšega župana drja. Tavčarja približno te vsebine, da hi Tavčar v županstvu ne mogel imeti vrednejšega naslednika- nego je g. Pesek Kakor čujemo, pridela sedaj na vrsto \Vilson in Millerand, katerih mnenje je, da Ljubljana ne more dobiti diS-nejšega župana nego je itd. G. Pesek morda ne vidi. da je s svojimi metodami oplašii sedaj tudi že klerikalce, ki danes v »Slovencu* slovesno kon-statlrajo, da ne branijo »osebe go«p. Peska* ter na ta način jasno kažejo. ka,j jo njih pravo prepričanje. Mimogrede povedano, je g. Pesek poleg v seh izjav svojim čilateljem pozabil povedati, da je vložil proti g. Klemen-eiču zaradi očitka eulenburgovstva tožbo in da se razprava vrši dn>' 24. septembra ob 10. dopoldne pri okrajnem sodišču v Ptuju.
*	Zaprisega rezervnih častnikov. Uradno se objavlja: Za 10. september t. I. so. pozvani vsi rezervni častniki na enodnevno vojaško vožbo, da pola-že prisego. Vsakdo se ima uglasiti na sedežu svojega vojnega, okniga, kateremu pripada. Dovoljeno pa je po-pdinceni. da se zglase pri najbližjem vojnem olerugu. obvestiti pa. morajo o fpm svojo pristojno komando vojnega okruga. Zaprisega se izvrši v uniformi. Kdor si je še hi nabavil, naj do 15. I. m. to naznani vojnelmu okrugu, kjer misli položiti prisego. Vsi rezervni Častniki naj prineso seboj pismeno prisego po členu 1 »a-kona o ustroju voj-(■ke, pisano lastnoročno in opremljeno poleg podpisa z žigom na pečatnem v osku s svojim monogramom. Pečat je prinesti seboj za slučaj, da bi prisega ne bila dobro spisana. Pravoslavni -e-i-zervni častniki se zaprisožejo v Ljubljani in v Mariboru, mohamedanski v Ljubljani, evangelijske veroizpovedi v Ljubljani, Celju in Mariboru.
*	Zaključno poročilo o uspehu ljubljanskega velesejmu. Tudi zadnji dan sejma je bil naval obiskovalcev velikanski in tudi sklepanje kupčij je bilo jako živahno. Šc ob zakljuCitvi sejma, nb 6. uri zvečer so se mnogokje še sklepale kupčije, da so izrabi še zadnji trenotek. Po ugotovitvi sejmskega tirala. je bilo obiskovalcev v vsem skupaj 121.000. KupiSijški uspeli je mnogo večji. kak'->r se j': cenilo te dni. l"rad jo ugotovil ok.-oglo za 000 milijonov kron faksno sklenjenih kupčij. Vsi razstavišči eo bili izredno zadovoljni in isto se sme trditi o obiskovalcih in kupcih, marsikdo je naravnost v navdušenih besedah za pota vi jr-'. oh slovesu snjm-»kemu uradu svojo veliko /rdnvolj-nr>st. Vsi razstav,jaH - o ua vprašanje urada z veseljem zag.'ii:, dn ilvugo ("to zopet razstavijo sicer velika
vsftii n mnogo večjem pfos^iTB, flv.-loma v lastnih paviljonih. Ker je tudi od podjetij, ki letos še niso razstavila, ob živahnem zanimanju, ki ga je semenj let/* zbudil r njih, zanesljivo pričakovati številno udeležbo, se sme že sedaj trditi, da bo prihodnji ljubljanski veliki sejem ostal ne samo na sedanji višini, temveč, da bo imel še večji obseg. Zlasti zadovoljni so bili tudi razstavljale! iz Hrvaške in Srbije ter ne ob | odhodu uradu gorko zahvaljevali in zagotavljali udeležbo tudi na prihodnjem semnju, tipati jo, da se ob velikem letošnjem uspehu bemnja. priglasi iz Srbi-1 je ln Hrvateke prihodnjič še veliko večje število uovijj razsUvljnlcev. Smoter semnja je popolnoma doseže l'speli j* naravnost sijaj"«, kakor ga nihče ni pričakoval.
*	Neresnične vesti o izpraznjenju obmejnih prekmurskih vasi. Z ozirom na v ost »Slovenca* 6t. 201 od 4. t. m. in ua sliSno poročilo »Jugoslavijo* 3t. 210 od 5. t. m., da. so nase oblasti na zahtevo m od zavezniSke komisije prenaglo izpraznile nekatere obmejne v.vi v Prekmurju, češ, da ti kraji pripadajo Nemški Avstriji, doznava- ljubljanski dopisni urad z merodajne strani, rla je med zavezniška komisija v Monoštru to sicer zahtevka, da pa ni res. da bi liile naše oblasti omenjene vasi izpraznile. Te vasi so še vedno v naši upravi, komu pa bodo pripadlo, bo končno razsodila mediaveznlška komisija za- razmejitev z Madžarsko, ki je koncem preteklega mweca začela poslovati.
4 Izplačilo zadržanih 30%. Generalni iušpektorat finančnega ministrstva je dovršil svoje delo glede /zbiranja priznanic od raznih denarnih zavodov in bank glede zadružnih 20 odstotkov ob priliki žigosanja. V generalnem inšpektoratu se vriie sedaj priprave za izplačilo zadružnih 30 odstotkov.
*	Načrt zakona o advokatih. Ministrstvo pravde jo te diii izgotovilo načrt zakona o advokatih in advokatskih pripravnikih v kraljevini SI1S. Načrt zakona je ministrstvo razposlalo odvetniškim zbornicam, sodniškim udru-ženjem, udruženjema pravnikov in odvetniških pripravnikov ter višjim sodiščem, da ga, proučo in podajo o njem svoje mnenje. Na podlagi teh mnenj sc bo izgotovi! defl ni tirni zakon o advokatih in advokatskih pripravnikih.
*	Politični dvoboj. G lavni uredniK lista »Popolo di Tri'"-tc», Gino d'Angolo, in tajnik fašistične organizacije, Morara-Sassi, sta poslala ravnatelju tržaške »Edinosti« g. Maksu Gotiču svoje pričo, ki so zahtevale pojasnila, oziroma zadoščenja glede članka »Vitezom ognja«, ki jo bil objavljen v petkovi številki »Edinosti*. Gospod Coiič je imenoval za svoja zastopnika dr. Besednjaka in dr. Mikuletiča.
*	Volitve v obrtno sodišče v Ljubljani I Pri včerajšnji volttvj iz skupine malo obrti je zmagala v Ljubljani napredna lista s ?>i glasovi proti 11 klerikalnim glasovom.
| * Akademikom! Vsem tovarišem. U i nameravajo študirati na ljubljanski univerzi naznanjamo, da se otvori akademska monza, s 1. oktobrem ter poživljamo vso one. ki so se v preteklem šolskem letu prehranjevali v njej, kakor tudi one. ki za bodoče nanjo reflektlrajo, da nam nemudoma naznanijo in sicer naj: a) pošljejo takoj natančen naslov, da jim pošljemo predpisani formular v izpolnitev; b) izpolnjeni formular z v njem označenimi prilogami naj se pošlje društvu najkasneje do dne 80. septembra. Pri tej priliki opozarjamo na določila v formu-Iarju in na priložene položnice. Obenem saj prilože dotični, ki žele, da so jim sporoči rešitev prošnje na dom znamko za 50 para. Ker se bodo za enkrat delile podpore kot v preteklem Šolskem letu ni potrebno, da vlagajo oni, ki se bodo hranili v menzi podpisanega društva prošnje na oddelek za prosveto. —Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani, uuiverza.
4 «Bi!o bi najboljše, ako bi se vrglo bombo v stanovanjski urad.» To nekoliko pretirano kritiko o postopanju stanovanjskega urada jo ba.jo izrekel urednik Milan Plut. ko je detektiv Pečar prišel v njegovo stanovanje, tla mu zpaečati sobo. ki jo jc bil oddal že neki gospe. Državno pravdništvo ga jo radi tega obtožilo po § 104 srh. kaz. zakona. V včerajšnji razpravi pverl deželnim sodiščem je bil cg. Plut z ozirom na veliko razburjenost, v kateri se je nahaial, obsojen na 200 kron.
*	Požar v Klcčah. V nedeljo popoldne je na Še nepojasnjen način nastal sredi Kleč požar, ki se je razširil z bliskovito naglico in uničil devetim posestnikom 11 poslopij. Požar jo razsajal s tako silo, da so pogorelci z lastno uovaruostjo rešili komaj svoje najnujnejše potrebščine. Tudi več glav živine je postalo žrtev ognja, škoda se ceni približno na dva milijona, kron. Pogoreli so sledeči posestniki: Sever Janez, Sever Lovre, Sever Marijana. Mrak Polona, Koncilja Janez, škerlj Marija, Sotlar Josip, Lcnčo Franc in Sotlar Marija. Na kraj nesreče so prihitele požarno hrambe iz vseh sosednjih krajev, ki so pod vodstvom župnega načelnika g. Josipa Arharja gasile skoro vso noč in z naravnost nadčloveškim naporom polar omejile in tako preprečile, da nI pogo-rola sploh vsa vas.
*	Škandalozne razmere na mariborskem trgu. N'a mariborskem trgn so nastale v zadniom času razmere, kj mestu sotovo
iHgft t saif, Proaajt *»«* Mor hoee. ajer | tane aetze in n pri panen aomn lesno in kar hoče. Neglede na to, da so eene nogo. Morali so ga z vinilnim vozom pve sadja in zelenjave ie tako večje kakor i peljati v bolnico.
po dragih mestih, se čisto neovirano pro- \ * Nevarno se Je opekel dveletni Jožko
daja celo popolnoma gnilo sadje. Kaj, ko bi merodajni faktorji posvetili malo več pozornosti tem razmeram.
Heroot, sin elektromonterja na Mostnem trgu. Ko jo mati pripravljala juho na krožnike, je otrok potegnil k sebi krož-Volltev zastopnika učiteljetva v mu- jnik, pri tem se je juha razlila in so je rlhorskl mestni šolski svet se je vršila | otrok opekel po vratu, obrazu in rokah, včeraj. Izvoljen je hU soglasno naduSItelj * Nesreča pri delu. Ivanu Lahu, kova-g. Ivan Tomaži*.	č« v premogovniku v Rajhenburgu. je
» Koroškim slovenskim dijakom! »Ko- pri kovanju odletel košček razbeljenega roški Slovenec* objavlja naslednji oklie železa v levo oko in mu jo težko poškodoval.
slovenskemu koroškemu dijaštvu: »Tovariši! Ker še marsikateri izmed tovarišev tava v negotovosti za doboče šolsko leto, mu kličem v lastnem, kakor tudi v interesu vseh onih, katerim jo blagor domovine pri srcu: Vrni se v Celovec. U-godnosti so nam nudijo proti pričakovanju velike. Sprejeti bomo vsi brez izpitov. Napraviti je treba kratko prošnjo na ravnateljstvo državno gimnazije v Celovcu za sprejem ln priložiti zadnje letno izpričevalo ln kTStni list. Vsi oni, ki želijo biti sprejeti v Mnrijaniščo naj na
2eie*nUba nesreča. Na kolodvoru v Poljčanak je pri premik* n ju vagonov prišel sprevodnik Frano Doboj med ohijače, ki so ga stisnili s toliko silo, da je Doboj ostal na mestu mrtev.
* Z drevesne gugalnlce Je padel v Laj-teršperkn 17letni trgovski akademik Erih llauser lz Gradca, ki je bil pri svojih starših na počitnicah. Odtrgala se je namreč veja. Pri padcu si je zlomil levo roko nad laktom.
Nesreča. V nedeljo popoldne sta se
pravijo tudi prošnjo za sprejem. Bati se j peljali dve dami z vozom bratov Tav nam nI treba ničesar! Tovariši, v septembru vsi v Celovec! Naše število je veliko! Vpisovanje je najbrž 16. in 17. septembra. II redi to vse v pravem času!*
* Prihod zastopnic Ženskega Saveza v Maribor. Danes, dne 14. t. m ob lR.Mi se pripeljeta v Maribor lz Ljubljane predsednica 2enskega Naveza, ga. Danica j
carjev t Mariboru preko Limbuša proti
Bistrici. Na mostlčku. ki vodi čez neki jarek, je pridrvel nasproti avtomobil, kateremu se voz ni mogel vefi umakniti. Avto je zadel z vso silo v voz, ki je razbil ograjo in padel v jarek. Obe daroi ste padli pod voz, a ste dobili k sreči le
dvoru vee jaoojev Rtaaaorja ns jp tfUf
vila v neko skladišče. Med drugim Je U aretiran tudi SSletnl Joulp Snppanz, kf ga je policija zasledovala tudi le zandf drugih grahov. V soboto popoldne te je nkušal Snppanz v zaporu zastruntU t Š-zoloui, kar pa ne mu ni posrečilo. Pf»-poljali so ga takoj v bolnico, kjer so uw izpraznili /.elodeo in ga ob 21. url izrodili policiji, ila ga odvede nazaj v ia-pore. N« državnem mostu se je Šuppan« redarju Iztrgal iz rok in skočil v bližini Veliko kavarne čez ograjo mostu v Dravsko uiioo iu obležal z razbito glavo i« polomljenimi rokami na mestu mrtev.
*	Nočni napadi. Jakob Pire, delavec ii Sneberjev. jo šel v mraku proti domu. V bližini Sneberjev ga je neki neznanec napadel z nožem in mu prerezal desno roko. Istotako jo v nedeljo neki neznanec poskušal pri Kamniku z nožem svojo moč nad Francetom Miš, delavcem iz Krtnic. Sunil ga jo z nožem v vrat. Napadalca sta v obeh slučajih neznanu.
*	Karambol. Jakoh Drglin. posestnik iz Laniš pri Grosupljem, je peljal po Dolenjski eesti voz, naložen s kamenjem. Nasproti mu pripelje eloktrična in ker so Drglin ni mogel pravočasno ogniti, sta za/dola skupaj. Pri tej priliki je Drglin padal in se pri padcu poškodoval levo nogo. Možakar jo star 71 let,
*	Neprevidnost z vojaško patrono. Ja-
Hrisiičeva in podpredsedrlra ga. Zlata Kovačevif-Lopašič. 2 njima se pripelje tudi več Srbkinj in Hrvatic. Mariborsko žensko društvo jim pdndl ni kolodvoru sprejem, zvečer pa banket v veliki dvorani ?> arodnega doma.
*	Tsratski grad se prodaja. Nekako meseca novembra, leto« se bo na javni dražbi prodal Fran kopano v grad na Tr-satu. Težko, da je kateri naših starodavnih gradov tako dobro ohranjen, kakor trsatski grad, in težko da ima kateri lirasnejšo lego kakor ta. Z ozirom na važnost tega gradu za naše nacijonalne prilike bi ta prodaja morala zainteresirati ne samo privatne osebe in špekulante, nego tudi naše vladne kroge.
Odlikovanje zagrebškega gasilnega društva. Ministrski svet je zagrebško »Dobrovoijno vatrogasno društvo* povodom njegove petdesetlotnice odlikoval z redom Sv. Save tretjega razreda, častnike društva pa z redom Sv. Save četrtega razreda.
*	Italijanski trgovci kupujejo živino v Jugoslaviji. Iz Beograda poročajo:
neznatuo poškodbe. Konja sta so odti- ; kob Trudim, Tlotni sin posestnika iz Sta-gala in zdirjala proti Bistrici. Avtomobil I roga trga pri Ložu, je naftel v gozdu vo-in šofer sta ostala popolnoma nepoško- | jaško patrouo. Vzel jo je v roko, nataknil dovana.	na lefen drog, ter jo z levico držal, z de-
* Trdovraten samomorilec. Pi otekli teden je mariborska policija zasačila in aretirala družbo, ki je pokradla na kolo-
snico pa je tolkel po njej. V tem pa j« nastala eksplozija in je otroku pri tej priliki odtrgalo dva prst* leve roko.
Kongres
dobrovolicev
V dnevih 6. In 9. septembra.
Pod vtisom smrti prvega našega kralja Petra vršil ae je v Ljubljani kongres v vsej skromnosti. Oh otvoritvi občnoga zbora poslovili so se dobrovoljo.i od velikega pokojnika in se spomnili ob 51-letnlei liorb svojih v Dobrudži padlih drugov. Z brzojavko so pozdravili Aleksandra našega kralja.
Zborovanje so pozdravili za Češkoslovaško legionarsko Obec brat Kapar, za češkoslovaške Iegionnrje na Dobrudži in za ministrstvo narodne obrane major dr. Jiri Cermak. v imenu Češkoslovaške konzul dr. Beneč, za Jugoslovanski sokolski
, ,..- ,, - .	. .-	„„.„„ brat Kajzolj. Zastopniki savezov
tJaJi,lanski trgovci nakupujejo v zad-|ZaJ[Tebi parajevo. Vel. Befckorok manife-
! njem času v Baranji našo živino za vi-soke ceno ter tako našim nepremožnim ljudskil slojem onemogočajo nakup mesa. Zaradi tega je veliki župan v Dardi od vlad« zahteval, da se izvoz živine za nedoločen 'čas zabrani.
* Grozen zločin v vlaku. Iz Osjeka nam poročajo: Trgovec Karlo Jahler iz Toržo v j3ački je tukajšnji policiji naznanil, da jc njegov sin Jakob Joh-!er z brzovlakom odpotoval iz Ljuhlji-ne, da pa ni dospe! domov. Pri sebi je imel 180.000 kron. Starejši Jakobov brat ki je ostal v Ljubljani, izjavlja, da je kondnkterjtt poklonil 10 dinarjev!
ryku, ministrskemu predsedniku Pašlču. kraljevenemu namestniku k. ministru Hribarju, k. ministru za trgovino iu industrijo ter rektorju zagrebške visoke *o!c za trgovino in promet.
Med kongresom so prišli brzojavni in pisemski pozdravi čeških kolegov ter kolegov v Jugoslaviji, ki se niso mogli udeležiti kongresa. Posebno ie težko nekaterim Dalnintincem, da niso rnoull v beto Ljubljano.
Dne 5. septembra popoldne ob 3. uri se )c začelo s podrobnim edlom, in sicer se ie obravnavalo kot prvo vprašanie o so-cbalnem položaju trgovskih visokošolskih absolventov. Po uvodnih besedah tov Ogrlna se |c po enourni debati izdelala resolucija, namenjena vladi In gospodar-sklm krogom sploh.
Razpravljalo se le nadalje o položaju
godi Društvo jugosl. dobrovoljcev v Ljubljani — sedaj Oblasni savez dobrovolja-oa u Ljubljani — pravilom glavnega sv veza. V zmislu teh pravil sprejmejo »e v organizacijo kot izredni člani koroški dobrovoljcl, oni politični preganjanci, ki so zaslužni za ujedinjenje in osebe, ki uspešno delujejo za popolno osvoboditev Jugoslovanov.
Izvoli so nov upravni odbor: predsednik Oa5par Pekle (predsedniške posle vo. di do nadaljnjega dosedanji predsednik Ludovik Vagaja) podpredsednika Ivan i zato. da pazi na brata v vlaku do ln-j Bukovec, Lojze Ude, tajnika Andrej šif-| dije. Truplo umorjenega Jakoba Joh- rar. Egidij Perla, blagajnik Velkovrh, o<^ ] lerja so našli ob potu od Novske dn: borniki Niha Cop, Pavlovec. Petje, 2 nsr 1 Rjijiča v nekcui ja-rktl. a njegovo suk- i mestnika in revizijski odbor, .1 članov. | njo kakih 400 metrov oddaljeno od1 Popoldne so Je razpravljalo o smereh bo-! mrtvega trupla. Okolo vratu mu je bila j dočega dela. Družabni večer v gostilni | z,i.drgnjon:i vrv. Po mnenju sodne ko- j Lozarjevi je bil rlohro obiskan, 'misija je bil Jakob Johler v vlaku z j One 9. septembra vršila f.e jo v mestni vrvjo zadavljen in oropan, truplo nje- pr,avetavainjcj gospodarska konferenca govo pa je storilec vrgel iz vagona j rlelegatov. O. Kapar in Blaha sta razložila način čeških legionarskih organizacij. Izncnadilo je. s kakšno spretnostjo in vztrajnostjo so se lotili gospodarskega dela. Storili so se važni sklepi, kako z njihovim sodelovanjom preiti takoj k otvaranju gospodarskih organizacij, da se dobrovoljske vrste ekonomsko dvignejo in pripomoiejo po narodni k ravno tako važni gospodarski osamosvojitvi.
Bt.irajo popolno skladnost ciljev.	onih. ki sc hočejo posvetiti naši bodoči
Po poročilih starega odbora so prila- industriji ter hI hoteli v inozemstvo, da
skozi okno. Uvedena je sodna preiskava.
*	Smrtna kosa. V Ormožu je umrl davčni upravitelj v pok. Antou U r e -jan, v Ljubljani ga. Katarina Neu-maverjeva. vdova vlad. viš. inže-n jerja; Milena R o d o, hčerka nadofici. jala Mestne hranilnice in Magdalena Z o r c.
*	Nevaren Rus. Aleksej Velevald, ru- j ski begunec, je bil zaposlen v mehanični ' delavnici na Ledini. Zaradi nerodnosti je bil te dni odstavljen od dela. Včeraj pa je prišel nazaj v delavnico in se začel prerekati z mojstrom, Foodorjem Konva-lenkom. Pri prepiru se je Velevald tako razgrel, da je pograbil v bližini ft'žo<So sekiro in udaril z njo Konvalenka po glavi. Velevald je bil takoj aretiran, Konvalin-ka pa so odpeljali v bolnico.
" Staro sovraštvo. Med Francetom in Mihaelom Sršenom iz Loko pri Mengšu jo vladalo staro sovraštvo. Minka jo vedno iskal prilike, da bi se znosil nad Francetom. Ta prilika se mu je nudila v nedeljo popoldne na cesti v Loki, kjer je sreča! nič hudega slutečega Franceta. Ta-; koj se je pognal v njega, ga začel pestiti in ga podrl na. tla. Na tleh ležečega je še z neko trdo rečjr, udaril po glavi. Kaj so je nadalje zgodilo France ne ve, ker je obležal nezavesten. Po zdravniški odredbi so ga prepeljali v bolnico.
*	Nesreče pri delu. Ivan Močnik, tesarski pomočnik pri Havnikarju, Je bil zaposlen pri cirkularni žagi. Pri delu mu je vsled grče spodletelo, da je zašel z desno roko med zobovje in mu je prst odžagalo. — Rudolf UrezovniV, strugar-ski vajenec v strojni tovarni in livarni je delal na nekem stroju; ko ga je mojster poklical in se je Urezovnik uzrl nazaj, ga je stroj zgrabil in stisnil čez prsa-Učil se je šele tri tedne in mn niso bile znane razmere.
*	Nesreča na velesejmu. Frane Zadnik, veleposestnik iz Senožeč, sedaj begunec v Ljnbljani, je obiskal v pondeljelt še enkrat razstavni prostor. Malo se je po-mudil tudi pri veseli vinski dražbi. V temi je pade! čez neke, m paviljon zme-
Kongres trgovskih visokoSolcev
sc praktično izvežbajo.
Eno nalvažneišh vprašani, ki se |e obravnavalo ua kongresu ie bilo tudi konzularno, v katerem je obširno referiral predsednik tov. Skerl ter zaključil z resolucijo na zunanje ministrstvo. Resolucija je bila sprejeta z burnim odobravanjem.
Dne 6. septembra predpoldne je predaval g. dr. Pran Jenko, dipl. eksp. akademik o praktičnem udelstvovanju absobrt-ranih trgovskih visokošolcev s posebnim ozirom na eksport in iinport. Zel Jc ta svoje temeljito predavanje buren aplavz.
Tov. Starec je podal nato pregled tri; visolic-.oIsVcga študija. O praški In za-gabSId visoki šoli sta poročala natančnejše Še tov. Jellč in tov. Paravlč.
Pri volitvah v odbor centralnega udru-ženia le bil izvoljen za predsednika tov, dr. Zlatau Ružič, slušatelj zagrebške trgovske visoke šole. Kot sedež udruženja je bil določen Zagreb. Izvoljeni so bili še v odbor kot tajnik tov. Paravid, kot blagajnik g. Jovanovlč ter kot knližničat tov. Vucelič. Novi odbor ima nalogo, da izdela pravila za centralno udruženie.
V torek popoldne ic imel aktuelno prt-d.vanjc g. kolega Schiffrer «0 sejmih", Za svoje temeljito predavanje je žel mnogo priznanja. Pr> predavanju so poselili vsi udeležcnci ljubljanski semenj. Ob tej priliki Izrekamo zahvalo za naklonjeno«! vodstva ljubljanskega seima, ki ic šlo kongrosu vsestransko na roko. Tovariši iz južnejših krajev naše domovine se ni-
so mogli dovoli načuditi kapaciteti in Dne 5. t. m. so se zbrali v zbornici de > raznovrstnosti nase. industrije, ielnega dvorca delegati različnih trgov-sko-visokošolskih društev in klubov. Zastopane so bile skoro vse trgovske vi-
soke šole, ki jih posečajo Jugoslovani, med temi posebno Praga, Dunaj, Zagreb, Strassburg Itd. Namen kongresa je bil organizirati enotno udruženie vseh trgovskih visokošolcev, določiti smernicc za udejstvovanje trgovskega visokošolca kot dijaka in kot absoventa ter Informirati merodaine kroge in javnost o njih željah in težnjah.
Kongres je bil otvnrjcu oficiielno ob 11. url dopoldne v navzočnosti načelnika ljubljanskega oddelka ministrstva trgovine in Industrije, g. drja. Mama, okrajnega glavarja g. dr. Aratrlja, g. dr. Kamilica, zastopnika čeških trgovskih visoko-šolccv tov. Jellča ter okolu 40 delegatov trgovskih visokošolskih organizacij.
Tovariš Starec je pozdravil navzoče v imenu pripravljalnega odbora, nakar je bil za predsednika kongresa Izvoljen tov. Skeii Vladimir.
Govorili so nato zastopniki društev ter g. ministerljalni svetnik dr. Mam, ki le pozdravil kongres v imenu ministrstva za trgovino in industrijo, želel uspehe ter obljubil sporočiti in zastopati naše težnje na merodajnem mestu.
Sklenieno )e bilo poslati udanostno brzojavko Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru ter brzojavne pozdrave predsedniku Češkoslovaške republike. Masa-
V sredo so zhofovalci napravili izlet na Bled. Med potom so si ogledali jeseniške tovarne.
Vodstvo kongresa izreka najprisrčnej-šo zahvalo vsem, ki so pripomogli k lepemu poteku kongresa, zlasti tudi cenjc-nitn daman, ki so z go. Knezovo na čelu šle trgovskim visokošolcem tako prijazno na roke r. izdatno podporo.
Vremensko poročilo
Ljubljana 306 m nad morjom.
Srednja včerajšnja temperatura 17'6, normalna 16'2. Vremenska napoved: lepo, toplo vreme. Solnce vzhaja ob 6'35, aahaja ob 18'16.
lastnik in izdajatelj Konzorcij ..Jutra",
, Vnovče valni oa gospodarske mie
trna do nsjlaljojega dnevno na raapolago
do 1000 kg umetnega ledu
v ko aih po IO kg.
1614
2RGE-nuni-7EZOUI-K1l'5E-UiLE-inOUSTR.STRUBE-tfOSTOVI= P PRORnČUftl-flR^Tl IH OBISK IHŽEHIR7R BREZPLRČflO. B|
1311 10-8
Ic blaga
za dame in gospode
izdelujem po meri, naročilu in poljubni izberi, is lastnih blagovnih norcev, podobni k vsaki obleki ali kostuma, pripravni za turiste, kolesarje in potoTalce, sa <M itd.
S. Potočnik
Ljnbljana, Selenburgova al. B/I.
1306 10-8
in
Pohištvo
tapetniška delavnica.
Spalna ln jedilne sob«, plsarnlike oprave, fotelo, klnbove garniture ter knhlnjske oprave po niski ceni
Brata Sever, Ljubljana, Rolfze],
Bosposgetsha cesta St. 13.
Sklicujte se pri svojih ^^ naročilih na oglase v „Jutru"!
Slavnemu obfifautvn m vljudno na manj a, da sem 1. septembra ▼ lastni hlli ▼ Medvodah pri kolodvora
in sobe ca tnjoe, kjer se toiijo pristna dolenjska in itajerska vina, dobijo se tndi ob vsakem časn mrzla in gorka
iediUk	PriporoM se
IM« «J. Koleneo,
Obvestilo.
0bv«l4ara caaj. odjemaloe in p. n. občinstvo, da aprejemava nora dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi flevlll v {Slogi. Tnrlatovakl čevlji domačega li-delka.	63t 46
Ant. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) it. 1.
1866
JERMENA
80-4
gonilna, usnjata, prvovrstna Knochova v di-mensijah (Širinah) od 80 do 860 mm prodaja
po ceni, takoj ■ skladiUa: Glavno »aatopotvo sa Jugoslavijo i Frkovl« I drsi, Zatrsk. Mmltto I. Telsfea H6. LJabljasa, Stritarjeva bIIoi 7, taiste« 4«.
Naročite se na
»Pota in cilji".
Zbirka poljudno-znanatvenih spisov.
[.-II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov la Slovenoev. I. del, ves. 21 K, II. del, vez. 13 K. Za oba zveska po poiti K 6-40 vei.
1IL-IT. svetek: Dr. Pr. Weber, Uvod v fllo-»ofljo. 78 K, poHa 3 K ve«.
T. zvezek: A. Melik, ZemlJapU kraljevine Srbov, Hrvatov la Slovenoev. Meh. vez., fin papir 60 K, poita 8 K vei Broi. navadni papir 48 K, po polti 2 K vei Naročila sprejema
likoma zadruga i LJubljani, Sodna ulica I.
Posebnosti domačega izdelka za »oo novorojence. Tetra-perilo. M
C i. HAMANN
Mestni trg 8.
Najfinejši honjah medicina! (pristen vinski destllat
prvovrstno slivovim in pristen domač brinjevei
proda samo na debelo 1439 s.
Farna peležganjarna HDHEHT 01EHL, CELJE (Slovenija).
FiŽOl: rlbničan, mandalon, prepeli6ar (koka), suh«
1484 10-
knpnje in plaSa najvišje dnevne oene
Kmet & Komp. SSfrSJttESt
1868 5
AVTOMOBILI
motorji
KOLESA
PNEVMATIKA vsi deli in oprema
en gros	en dfttail
J. GOREČ,
Semeni: Paviljon H it. 250.
LJUBLJANA, Goipoivetfka «.14.
? Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg št 26
a
»*
/v
a
X c
Proizvaja in razpošilja na debelo: razne vrste čevljev za otroke, dekleta mladeniče, ženske, moške, preproste in fine kakovosti;
za delavce so posebno močno izdelam. 1	Solne po oenl bpez konkurence.	'■■
Oddelek za galanterijsko robo na debelo: pletene čipke, snkno, vezivo, razne čevljarske potrebščine, obedno pripravo, šolske potrebščine, krtače itd. itd. ■" Izvoz zobotrebcev.	......
n
m a " Š
U^J--LJ-—J-

Ministrstvo financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev.
7't državno investicijsko posojilo 1.1921, v iznosa Din. 500,000.000.
f
1
i I
Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27./VI. 1921 DSt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava pozivlje na vpis
7% državnega investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000.
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznosi posojila je D. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 °/0 na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in za to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakršnega koli davka, kolka in takse.
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna vsota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanjn.
Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pnpilamo varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljevati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih.
Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih.
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, sreskih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.
Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921.
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor.
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skopni porabi istega.
Beograd, meseca julija 1921.	Minister finano:
Dp. Kosta KumanudI s. r.

priloga Jutru" st. 217, dne 14. septembra 1921.
Gospodarstvo
S sejma
VINARSKI IN SADJARSKI OD-SI:K «KMET1JSKF. DRUŽBE« V MARIBORU.
Mariborski vinarski In sadjarski odsek Kmetijske družbe je kakor znano razstavil v poljedelskem paviljonu okrog 160 vrst najboljših vin iz štajerskih goric. Nekatera vina vzdržijo po kvaliteti vsako svetovno konkurenco. Iz burgandca pridelamo šampanjec, ki se more meriti s prvimi francoskimi znamkami.
Organizacijo vinskega sejma sta z vso strokovnjaško znanostjo izvedla višja vinarska nadzornika g. Fran Gotnbač Iz Ljubljane in g. Josip Zabavnik iz Maribora. Posebne zasluge za razstavo imajo ravnatelj vinarske šole v Mariboru g. Andrej Žmavcc, inž. Rado Lah in vinarski ravnatelj v Mariboru g. Anton Pu-klavec. Vabilu vinarskega ln sadjarskega odseka za sodelovanje v paviljonu so se odzvale radevolje vrle ljutomerske in mariborske dame, od katerih naj na tem mestu omenimo ge. Pankcrtovo, dr. Fal-tovo, Dervenikovo, gdč. Mursovo in dru-je gospodične lz Ljutomera, ki so dopo-mogte s svojim požrtvovalnim delom k propagandi dobrih štajerskih vin in s tem k uspehu našega vinarstva.
KOMISIJONELNI ZAPISNIK o poskusnim kuhanju v štedilnikih Inž.
Bogatirjeva.
Na »Ljubljanskem velikem semnju« dn„ 10. septombra 1921 ob 12. uri se jo so-stala v paviljonu inž. Hogatirijeva iz Beograda, izumitelja izrodilo racionolnili što-dllnikov, komisija Bestojoča iz naslednjih članov: gg. gradbeni ravnatelj inž Klinar, vseučiliški profesor arhitekt Vurnik in ravnatelj-namestnik inž. Foerster, ki je to-lo ugotovila:
Poskušnja se je vršila na dveh štedilnikih. Vsak štedilnik ima 3 odprtine za kuhanje. Za kurjavo vsakega štedilnika Be je pripravilo po 2 kg mehkih drv, ki jih je izumitelj na licu mesta dal razrezati v treske b poBcbno pripravo, visečo na štedilniku. V vsak štedilnik je dal naliti po približno 45 litrov, približno 10 stopinj Cels. gorke vodo, ki naj bi so rabila po-znuje za umivanje posode. V vsakem štedilniku sta bila dva lonca po pribl. 8 litrov vsebino in ena plitva ponev za cvrtje. V loncu jo pripravil izumitelj juho (boršč) in guljaš. Na ponvi pa si je priredil začimbo. Nato je zakuril. V loncih jo pričelo vreti po 16 minutah. Voda (približno 45 litrov) je pa vrela po 20 minu-
tah. Po preteku 50 minut jo bila jod kuhana. Od naproj določenih 2 kg mehkih drv jo ostalo izumitelju šo 34 dkg. Pripomniti bi bilo, da mu jo štedilnik, ki je bil Bamo improviziran, zelo slabo vlekel. V spodnjem delu štedilnika je nameščena ledenica, kamor jo shranil pribl. 2 in pol kg lodu in nekaj steklenio vina. Med po-skušnjo so led prav nič ni raztopil.
Poskušnjo so jo udeležilo približno 100 posetnikov semnja. Množina kuhane jodi bi zadoščala za pribl. 40 kosil. PoBkušnja se jo povsem posrečila In ao bili posotniki semnja z jedjo, ki jo bila zelo okusna, prav zadovoljili. Po izvršeni preizkušnji glode kuhanja jo pričel peči 5 kg svinj-Bko pečenke.
V Ljubljani, dno 10. septembra. Inž. Klinar s. r.	Arh. Vurnik s. r.
Inž. Foerster s. r.
lati. Dolavitvo je r obrambo svojih inte-rssov sklenilo proglasiti generalni Strajk in to toliko časa boriti, doktor ne prepreči namer velepodjetnikov. — Italijanska industrija so bliža torej novi rosni krizi.
Italijanska industrija pred novo krizo
TrBt, 5. septembra.
•Gazzetta Industriale«, ki izhaja v Milanu in jo glasilo industrijalcev Palerme, Turina, Milana, Padove in Trsta, prinaša v svoji zadnji številki poročilo o skupščini industrijalcev iz Julijsko Benečijo.
(Federacija industrijalcev je sklicala namreč izredno skupščino, da so ugotovijo razlogi sedanjo industrijske krizo in da so ukrene potrebno kako tomu odpomoči. Skupščina je sklonila, da se dno 30. sopt. proglasijo vso pogodbo z delavci vseh kategorij za ukinjeno. Na ta način bi podjetniki in delodajalci dobili prosto roke v pogledu mozd in odpuščanja delavBtva iz službe. Poslodica tega jo nadalnji zaključek, da so delavsko plačo začasno znižajo za 20 odstotkov. Polugoma, do konca julija 1. 1922., pa naj so znižajo delavske plače za 50 odstotkov.
Sklep industrijalcev je upravičeno vznemiril ves delavski proletarijat. Podjetja bo namreč žo sedaj začela odpuščati stare dolavce in sprejemati novo, ki so so obvezali delati za manjšo plačo.
«11 Lavoratoro Socialista« jo začel objavljati obšimo statistiko in dokazuje, kako velika krivica so dela dolavskomu ljudstvu. Vsa živila so so od 1. 1915. podražila za osemkratno peno, delavsko plače, ki varirajo danes v Trstu mod 15 in 35 lirami dnevno, pal so so povišalo lo za tri- do štirikrat. Vsiod tega da se morajo delavske plačo zvišati, ne pa šo zni-
= Stanje Narodne banke SHS dno 31.
avgusta: kovinska podlaga 130,822.480.02 (+ 4,850.830.71) O, posojilo 317,893.502.19 (+ 05,741.788.45) D, državni dolg znaša 4„234,812.733.90 (+2,254.102) 1), novčanice v prometu 4„193.506.490 (+ 107,572.415) D. Stovilke v oklepajih pomenijo izpio-membo od 24. do 31. avgusta.
= Z novosadskega tržišča. Veled pomanjkanja vagonov je promet reduciran na minimum. Konzumonti kupujejo Bamo najpotrebnejšo. Ponudbo ječmena, pšenico in fižola so slabo, ponuja pa 80 zelo nova koruza. Ceno: pšonica 1020—1050 K, jočuion 900—1)30 K, oves 700—780 K, koruza 770—790 K, moka št. 0 (za 1 kg) 15.20—15.50 K, otrobi 500—520.
= Izplačevanje zadržanih 20 %. Go-lieralui inšpektorat finančnega ministrstva jo zbral od raznih bank in denarnih zavodov vso priznanico in kupone o priliki markiranja kronskih novčaiiic pridržanih 20 %. Čim bodo dogotovljene vbo priprava, bo takoj prično izplačevanje.
= Dobava drv za ravnateljstvo državnih železnic v Suboticl. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotiei naznanja, da bo bo vršila dne 30. septembra druga pismena ofortalna licitacija gledo dobavo 1000 vagonov drv, ker je prva za dan 31. avgusta razpisana licitacija ostala brez rezultata. Predmetni razpis jo into-resentom v pisarni trgovsko iu obrtniško zbornico v Ljubljani na vpogled.
= Nove banke v Bosni so osnujojo: V Biledi «Promotno-privredna banka«, v Bihaču «SrpBka banka d. d.», v Travniku »Srpska banka za okrug travnički«.
= «Ekonomist», nov gospodarski Ust začno izhajati dno 15. septembra v Kar-lovcu. Diroktor lista bo publicist Ljubo-inri St. Koaier.
= Stinnes v Jugoslaviji, «Pruger Tag-blatt« poroča z Dunaja: V Jugoslaviji so osnuje nova tvornica orožja, pri kateri je udeležena tudi država. Za soudeležbo bo pogajata tudi neki francoski konzorcij in Stinnesova skupina. (?).
•=■ Statistika živine, perotnine ln čebel-sklh panjev v Srbiji In Črni gori. V Srbiji a Črno goro je po zadnji statistiki: 1,699.298 goved, 48.870 bivolov, 117.911 konj, 10.360 mezgov, 60.674 obIov, 823.698 svinj, 3,848.418 ovac, 813.095 koz, 4,856.049 prerotnino, 222.533 čobelskih panjev.
— Manganova In železna ruda v okolici Bitolja. Listi poročajo, da jo pred kratkim izsledil g. llija Gjorgjovič, ka-varnar iz Beograda, v okolici Bitolja večja ležišča manganove in železno rudo. I— Kakor znano, jo ministrstvo za rudo
dovolilo, da ime vsakdo, kdor hoče, lika- I ti v naši kraljevini rude. To bo imelo brezdvomno dobro uspoho.
— Plačilne težkoče radi padanja naše valute. Listi poročajo, da je neka večja zagrebška tvrdka prišla v plačilno tež-kofio rudi poraBta tujih valut in velikih angažmajih v toh valutah.
= Fuzija treh velikih sarajevskih bank. Šo tokom tega moBoea so vrši skupščina dolničurjov treh sarajevskih bank, in Bi-cer cZemaljsko«, «Srpsko centralno« in •Srpsko prlvredne banke«. Na tej skupščini so bo definitivno rošilo vprašanju fuzijo teh bank.
= Obiskovalcem «Graškega semnja«. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani jo prejel od zavoda za pospeševanju obiti v Grazu potne logitimaeijo za obiskovalce graškega semnja, ki bo vrši od dno 24. septembra do 2. oktobra 1921. Imetnikom potne legitimacije jo dovolila južna železnica polovično vožnjo na vsoti vlakih v Jugoslaviji in Avstriji, izvzemši eksprosno, D in L vlako. Pri D vlakih je dovoljena polovična vožnja samo za I. razred. Pri avstrijskem konzulatu plača imetnik potne legitimacijo samo četrt običajne vsoto za vizum. Potna legitimacija velja od 16. septombra do 10. oktobra ter stane 1 dinar.
= Češkoslovaški hmeljski trg. Iz 7.at-ca poročajo z dno 9. septombra: Med pridelovalci hmelja sta so pojavili dvo Btru-ji: iona jo voljni prodajati, druga pa zu-držuju blago v nadi, da bodo ceno šo lia-ustlo. Ceno so liokuj dni stalno: srednji letošnji hmelj so kupuje po dožoli po 6l'00 do 6500 č. K, prvovrstni letošnji hmelj po 6600 do 7200 č. K za 50 kg. Zvinokoncern in Saazia doslej šo nista začeta nakupovati hmelja v žateški okolici, kar es različno tolmači. Na trgu kupčija miruje. Mncnjo prevladuje, da cone žateškemu Imiolju no bodo narastle preko 7200 č. K za 50 kg, ker so zaradi slabo nemške valute oksportne možnosti skoro izključene. Mnogo tvrdk iz Žutou iu Avše kakor 2ivuo, TOpfer, Epstoin, Mendel itd. jo nakupovalo hmelj v .Savinjski dolini v Jugoslaviji. Nakupovale! toh tvrdk so svoje potrebo žo krili in dolomp odpotovali (?).
= Vprašanje petrolejskega monopola v Češkoslovaški. <Pragor Prosso« poroča, da so jo vprnšanjo oddaje Blodnega monopola na petrolej, ki naj bi bo obravnavalo to dni v ministrskom Bvetu, črtalo v zadnjem trenutku s posvetovalnega sporeda.
= Svobodna trgovina z umetnim gnojilom v Češkoslovaški. Vsled dovolitve svobodno žitno trgovino namerava češkoslovaško pol.edclsko ministrstvo ukiniti tudi kontrolo gospodarstvu z umetnimi gnojili.
Zatirana izvoza žita lz Italije. Vsled razširjenih vesti, da so dovoli izvoz italijanskega žita, opozarja italijanska vla-
da, da velja zabrana Izvoza žita, moke itd. io nadalje v veljavi. Izvažati u* sinejo Bamo izdelki uvožene moke.
= Prvi izkaz madžarskega Instituta za
državne novčanice jo bil izdan 5. t. m. Po tom izkazu znašajo vso aktivo okoli 20 milijurd imidž. kron. Banka razpolaga z zlato in srebrno zalogo v novcih iu palicah, kakor v tujih valutah in dovizah v skupni vrednosti okoli 5 milijonov m. kron, pri čemur so računa 1 kg finogu zlatu 3278 m. K. Dalje ruzpoluga banka z bunkovei Avstro-ogrsko bunko v nominalni vrednosti okoli 16 milijard kron, s poštno-liranilničniuii denarji v nominalni vrodnoBti okoli 842 milijonov kron. Cirkulacija bankovcev znaša 17.3 milijarde. Poleg tega so liu paBivni struni giro-obveznosti in drugu obveznosti, ki zu-pudojo takoj, v znesku 2.9 milijurde, drugu obveznosti 121.3 milijona m. K.
= Madžarska vzame tudi 50krouske a. o. novčanice lz prometa. Madžarska vlada je sklonila, da vzame iz prometa tudi avstro-ogrsko 50kronsko bankovce in jih zameuja za nove.
= Propast angleške železniške družbe Grami Trunk Kullway. «VossiBcho Zei-tung« poroča iz Londona: Propast Graud Trunk ltailway jo zapečutonu iu so mora označiti za eno največjih finančnih katastrof zadnjih lot. Razsodnik, ki je imel taksirati vrednost železnic«, jo sedaj odločil, da jo premoženje železniško družbe enako ničli. Nominalna vrednost znaša preko 37 milijonov funtov šterlingov.
= Angleška zunanja trgovina v mesecu avgustu. Po Blužbenih podatkih je znašal vvmesecu avgustu angleški izvoz 51 milijonov funtov štorlingov. Proti avgustu lanskega lota so je izvoz zmanjšal za 63 milijonov funtov šterlingov. Uvoz je zuušul istega meseca 88 milijonov funtov šterlingov; proti uvgustu 1920 se je zmanjšal za 6-1 milijonov funtov šterlingov. Zmanjšanji izvoza znaša pri premogu 3 milijone, pri žolozu ln joklu 9, pri bombažnem blagu 25 iu pri volnenem blagu skoro 8 milijonov funtov šterlingov.
= Svetovna gospodarska kriza. Iz Ženeve poročajo: V oni sej Zvozo narodov jo govoril belgijski delegat Lafontaino o strašnem gospodarskoin Btanju v evropskih državah in jo razvijal temno sliko sedanjega svetovnega položaja, kl nI boljši, nego je bil po koncu vojne.
= Padec danske veletrgovlnake Indeksne številke. Conska številka dansko «FI-nanztidende« za cone na debelo, ki jo znašala od aprila do julija t. I. 253—257, je padla do 1. t. m. na 224. V enem me-bccu so jo znižala za 11%. Cono na debelo so sedaj nižjo- nego v juliju 1917, vendar so šo 124% nad predvojnim nivojem. V cenah so so znižali zlasti premog, krmilno Bnovi, papir, petrolej in dožclni pridelki.
'sm>:




«131
Tiskovna zadruga v Ljubljani priporoča svoje publikacije
Zbirka „Slovenski pisatelji".
Urednik dr. Ivan Prijatelj.
Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. zvezek. Broš. 22 K, po pošti 3 K več. — II. zvezek 22 K, po pošti 3 K več.
Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar.
42 K, po pošti 3 K več. Dr. Iv. Tavčarja zbrani spisi. II. zvezek. Broš.
74 K, po pošti 5 K več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. 18 K, vez. 26 K, po pošti K 3-40 več.
Izven zbirke:
Anion Novačan, Vcleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K.
Damir Feigel, Tik za fronto. Broš. 36 K, vez.
45 K, po pošti 3 K več. Ante Debeljak, Soince in sence. Pesmi. Broš. 10 K, vez. 15 K.
Zbirka „Prosveti in zabavi".
Igo Kuš, Dalmatinske povesti. Broš. 12 K, po
pošti K 160 več. Jos. Starb, Lisjakova hči. Povest. Broš. 16 K,
po pošti K 1-60 več. Dr. E. Dolenec, Izbrani spisi. Broš. 20 K, po pošti K 1-60 več.
Zbirka Mladinskih spisov.
Dr. 1. Sorli, Bob in Tcdi, dva neugnanca. Broš.
24 K, vez. 30 K, po pošti K 2*40 več. Cika Jova Zmaj-Gradnik, Kalamandarija. Otroške
pesmi. Vez. 16 K, po pošti 1 K več. 1. TVaschtetova, Pravljice. Z barvanimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K več.
V letu 1921 je izdala Tiskovna zadruga naročniki na vse publikacije ali
Zbirka Pre orine knjižnice.
F. M. Dostojevskij. Ifesi. Roman v treh delih. Broš. v dveh zvezkih 42 K, vez. v eni knjigi
' 56 K, po pošti 8 K več.
JEdmond de Goncourt, Dekle Eliza. Broš. 15 K, vez. 21 K, po pošti K 2 40 več.
Mig. Cervantes, Tri novele Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 2 K več.
Anatole Irance, Pingvlnski olok. Broš. 42 K, vez. 52 K, po pošti K 3 40 več.
_ Shakespearjeva dramatična dela.
" Prevel Oton Zupančič.
Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti 2 K več.
Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 2 80 več. * * ♦
A. Cehov, Sosedje in druge novele. Broš. 18 K, po pošti K 1'80 več.
„Pota in cilji".
Zbirka poljudno-znanstvenili spisov.
I. in II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srhov, Hrvatov in Slovencev. I. del, vež. 21 K. II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti 9 K več.
III. in IV. zvezek: Dr. Fr. JVeber, Uvod v filozofijo. 72 K, po pošti K 3-40 več.
V. in VI, zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev. Na boljšem papirju 60 K, na slabejšem 42 K, po pošti K 4'60 več.
VII. zvezek: Dr. Prijatelj, Ruski realizem. Cena mehko vezani knjigi 90 K.
Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov.
Dr. Al. Zalokar, 0 ljudskem zdravju. (Razprodano.)
Dr. Bogdan Derč, Dojenček. Broš. 6 K, po pošti K 1-60 več.
Br. J. Demšar, Spolne bolezni. Broš. 10 K, po pošti K T40 več.
St. Sar/adin, Naš satlašnji ustavni položaj. Broš. 16 K, po pošti K 140 več.
Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. 8 K, po pošti 60 vin. več.
Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. 18 K, po pošti K 1'60 več.
Alb. Oc/ris, Borba za jugoslovansko državo. Broš. 32 K, po pošti K 1-60 več.
VI. Corovič, Uasa in vera v srbski prošlosti. Broš. 16 K, po pošti K 1 "60 več.
Razne brošure.
Ustava kraljevine SHS. Cena 12 K, po pošti 1 K več.
Poglavje deveto in deseto kazenskega zakonika za Srbijo. Cena 12 K, po pošti 1 K več.
Stan ivanjska naredba in pravilnik. Cena 6 K, po pošti 1 K več.
Občinski volilni red za Slovenijo. Cena 16 K, po pošti 1 K več.
Volilni red za usfavotvorno skupščin«. Cena 16 K, po pošti 1 K več.
Dr. Ig. Butar, Zbirka vojaških zakonov SHS. Broš. 36 K. (Po pošti za knjigo K 1*80 več, kjer ni o/načeno drugače.)
Dr. K. Ozvald, Visokošolski mladini. Broš. 3 K, po pošti 1 Iv več.
Albert Sič, 0 slovenskih narodnih nošah. Cena 5 K, po pošti 1 K več.
Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in pro-sveto. 1921. Letna naročnina 180 K. Letnik 1919: 60 K, letnik 1920: 100 K, po pošti 10 K več.
dosedaj že 18 knjig in brošur. Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejemajo se stalni samo na posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih.
tm			»	mm

Mark Tvvain:
Moja ura
(Poučna zgodbica.)
Moja lepa nova ura jc šla poldrugo leto, ne da bi prehitevala ali zakašnjcvala, ne da bi sc ji pokvarilo kolesje ali da bi su mi ustavila. Končno sem se uveril, da so njeni podatki dede časa nezmotljivi ter njen ustroj in njeno orodje neminljivo.
Toda nekega večera sem jo pustil, da je potekla. Žaloval sem, kakor da je to brezdvomen znanilec in predhodnik nesreče. Vendar se je moje razpoloženje polagoma razjasnilo, navil sem uro na slepo srečo in za-povcdal svojim babjevernim mislim, naj me zapuste.
Prihodnji dan sem stopil v prodajalno najboljšega urarja, da bi jo naravnal po pravem času. Trgovec jo je vzel v svoje roke iu se spravil na delo, da mi jo popravi. Potem jc dejal:
•Zaostaja za štiri minute. Regulator morava potisniti naprej.«
Skušal sem ga zadržati in mu pojasniti, da gre ura popolnoma pravilno. Toda ne; vse kar je mogla videti ta puhla repa v človeški podobi', jc bilo, da ura za štiri minute zaostaja in da se mora regulator pomakniti naprej. Tako je izvršil, dočim sem bojazljivo plesal okoli njega in prosil, naj pusti uro pri miru, hladnokrvno in kruto svoje sramotno dejanje.
Ura mi jc začela prehitevati. Vsak dan je bila bolj naprej. Prvi teden je obolela na hudi vročini in utrip žile je poskočil na 150 udarcev v senci. Po dveh mesecih je daleko prehitela vse kronometre v mestu in je šla nekaj nad trinajst dni pred koledarjem. Nahajala se je že v novembru
in sc naslajala nad snegom dočim je šumelo v vetru še oktobersko listje. Pomaknila je naprej rok za plačanje stanarine, letnih obračunov in sličnih stvari tako brzo in uničujoče, da tega nisem mogel več mirno gledati.
Nesel sem jo k urarju, da mi jo uravna. Vprašal me je, ali sem jo žc kedaj dal popraviti. Dejal sem, da ne, da še ni bila nikoli potrebna popravila. lz njegovih oči je zasijalo zlobno zadovoljstvo, brž je odprl uro, nastavil na oko nekaj, kar je bilo videti kakor mala čaša za kocke, in pogledal v kolesje.
Rekel je, da jo mora očistiti in namazati, razen tega pa še uravnati. Naj pridem tedaj čez teden dni.
Ko je bila moja ura očiščena, namazana in uravnana, je šla tako počasi, da je tiktakala kakor ure po zvonikih. Zamudil sem vsak vlak, prihajal k sestankom prepozno, zamujal obed; ura mi jc podaljšala tri rešpektne dneve na štiri iu moral sem protestirati svoje menice. Polagoma sem zaplaval v včerajšnji dan, nato v predvčerajšnji, potem v pretekli teden in končno sem se jel do-mišljevati, da sc potikam popolnoma sam v predzadnjem tednu in da sem izgubil svet izpred svojih oči.
Začutil sem v sebi nekako tovariš-ko občutje za mumije v muzeju kakor tudi željo, da bi kramljal z njimi o novicah. Zopet sem se napotil k urarju.
Dočim sem ga čakal, je razložil vso uro in izjavil, da je «otekel» cilinder. Zagotovil me je, da ga v treh dneh povsem ozdravi. Po tej operaciji je šla ura «povpečno» dobro, a to je bilo tudi vse. Pol dni je tekla kakor zloba, ki sc je učlovečila in tako lajala, sopiliala, kiliala, puhala iu smrčala, da ob tem ropotu nisem mogel čuti niti svojih misli. V vsej
državi nI bilo ure, ki bi se ji mogla
primerjati.
Drugo polovico dneva se je zopet zakasnila in potrošila toliko časa, da so jo vse ure, katere je prehitela, zopet došle. Tako jc končno po štiriindvajsetih urah popolnoma pravilno došla na svoje mesto. V splošnem je kazala povprečno pravilni čas in nihče ji ni mogel očitati, da ni storila svoje dolžnosti.
A korektni povprečni čas jc vedno dvomljiva krepost pri uri, zato sem nesel spaka k drugemu urarju. Dejal je, da je zlomljeno pero. Rekel sem, da me veseli, da ni nič hujšega. Ako povem po pravici, nisem imel niti pojma kaj je bilo pero, toda nasproti tujemu človeku nisem hotel pokazati svoje nevednosti. Urar je popravil pero; a kar jc ura pridobila v enem oziru, jc izgubila v drugem. Sla je nekaj časa, potem je pa nekaj časa počivala, nato jc zopet šla in tako dalje, pri čemer jc poljubno določevala odmore. In vselej, kadar je začela iti, se je stresla, kakor mušketa. Nekaj dni sem si vatiral prsi, končno pa sem nesel uro zopet drugemu urarju.
Ta jo jc razkosal v čisto majhne delce in vrtil to drobnarijo pod svojim steklom. Nato je povedal, da mora biti pokvarjeno prožilo. Popravil ga jejn spravil zopet uro v tek. Sedaj je šla dobro, lc semintja na primer vsakili deset minut so se kazalci sprejeli kakor škarje in korakali naprej v tesnem objemu. Najstarejši mož na svetu s to uro ni mogel določiti, kaj jc glava ali rep dnevnega časa. Zopet sem šel, da dam uro popraviti.
Ta individij je dejal, da je kristal zakrivljen in verižica zamotana. Menil jc tudi, da je treba kolesje podkovati. Oskrbel jc vse tc stvari in tedaj jc vršila uro svojo dolžnost
prav dobro. Imela je samo to posebnost, da je v njej, ko se je kakih osem ur mučila, jelo šumeti kakor v uljnjaku in so se jeli kazalci vrteti s tako brzino, da sem moral dvomiti o njihovi istovetnosti, ker so bili videti kakor nežna pajčevina nad uro. Brneli so in nato s pokom prestali.
Težkega srca sem se napotil zopet k urarju in gledal, kako jc razdeval uro. Potem sem se pripravljal, da ga strogo zaslišim, zakaj stvar je postajala resna. Uro sem kupil za dvesto dolarjev, za popravila sem pa plačal, kakor sc mi zdi, dva do tri tisoč. Ko sem čakal in opazoval, sem spoznal v urarju starega znanca --bivšega parniškega strojnika, o katerem sem vedel, da nikakor ni bil kaj prida. Skrbno je preiskal vse delce na uri, kakor so napravili drugi urarji, nato pa je izrekel svojo sodbo z isto gotovuostjo kakor drugi.
Dejal je:
«Preveč ropota, obesiti morate vi-jaček na varnostni ventil!«
Na mestu sem mu razbil butico in ga dal na svoje stroške pokopati.
Moj stric Viljem (sedaj žal mrtev) je imel navado govoriti, da je dober konj dober konj, dokler ni utekel in da je dobra ura dobra ura, dokler je ui imel v rokali popravljalec. Nato se je začuden spraševal, kaj bi bilo iz vseli teli kotlarjev, puškarjev, čevljarjev in kovačev, ki jim posli nc gredo po sreči. Toda nihče mu tega ni mogel povedati.
FRIDERIK HABSBURG PRODAL SVOJA POSESTVA.
Pariz, 12. septembra. (Izv.) Bivši Erzherzog Friedrich je prodal svoja in svoje žene ter svojih otrok vcle-posestva na teritoriju bivše avstro-ogrske monarhije nekemu amerikan-
skemu konzorciju, ki hoče sedaj ta
posestva upravljati. Posestva so vredna baje 200 milijonov dolarjev. Jugoslovanskih posestev bivšega nadvojvode sc ta prodaja ne more tikati, ker so po zakonu proglašena za državno svojino.
KAKO NARAŠČA DAVČNA MOC NAŠE DRŽAVE.
Beograd, 12. septembra. Po uradnem poročilu se je v vsej kraljevini leta 1919. plačalo davkov za 05 milijonov 625.628-96 dinarjev, leta 1920. pa 143,555.777-83 dinarjev, dočim so plačani davki leta 1921. znašali 206 milijonov 151.930-75 dinarjev. Kakor se vidi, se državni dohodki vedno bolj zvišujejo in kosolidirajo.
POMOŽNA AKCIJA ZA RUSIJO OGROŽENA.
Beograd, 12. septembra. (Izv.) Ruska sovjetska vlada je v posebni noti odklonila direktno sodelovanje nicd-zavezniške komisije pri akciji za pobijanje gladu na Ruskem. Vsled tega se bo vsa akcija najbrže ponesrečila in internacijonalni komite se razide.
MADŽARSKA V ZVEZI NARODOV?
Ženeva, 12. septembra. (Izv.) Sprejetje Madžarske v Zvezo narodov je toliko kot gotova stvar. Temu pripisujejo tudi nenadno odpotovanje češkoslovaškega ministra dr. Beneša, ki je zapustil Švico pod pretvezo notranjega položaja v državi. Jugoslavija in Rumunija baje ne bosta tako ostro nasprotovali sprejetju Madžarske v Zvezo narodov.
BERLIN V TEMI.
Berlin. 12. septembra. (Izv.) V mestnih plinarnah in elektrarnah je nocoj izbruhnila stavka. Mesto je v temi; tramvaj nc vozi.
Obl. konces. zavod za pokončavanje i podtjan, miši in mrčesa, Kolodvorska Ulica Št. 39.	4lo 52—44
Preklicujem besedo, ki sem jo izustila v nagli jezi med prepirom proti g. Ig. Struna, pi k pomočniku.
Prodajalka pri tuniki fl3U0tny.
» TU
isce
Bamogtnjen trgovec, >o moj; čo s lirami 1'lai'a postranska stvar. Ponudbo ua upravni tvo «Jutra».	1616 3—1
Kiorska trava (afrili)
na debelo in drobno se dobi pri Brata Sever, trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica, Ljubljana, Gosposvet-1493 ska cesta 13. 6—3
L. Mikuš
Ljubljana Mestni trg 15 izdelovstcll dežnikov
Na drobno!	Na debelo!
Zalog-a sprehajalnih palic
13-27 Popravila točno in snliduo I (>2—8
Suhe gobe in fižol
plačuje po najvišjih cenah tvrdka
M. Geršak & Komp.
Ljubljana, Kongresni trg št. 10.
14311 3—3
Obvestilo.
Imam v zalogi vho sokoiske potrebščine: iCrojo za člane ln čla-ntoo, telovadne obtoko, čevljo,ovratnike, gumba Itd. Cuuiki ua razpolago Zdraval	1153 30 18
Peter Capuder, Ljubljana, Uldoedanska c. 2,
dobavitelj Jug. Sokol. Saveza.
Išče sc deklica
zmolna slovenskega in angleškega jezika,
ki jo došla iz Amerike, k dvema dečkoma. Stara naj bo nad 14 let. Oglasi naj se pri IVANU K KAMER, Št. Peter 16C6 pod Sv. Goro. 3-3
Gosposka vila
na Bledu 4 4
n a prodaj.
Naslov in poizvedbo na „Vlla Mir", Bled.

Pravkar jo izšel ponatis znamenitega Jutrovega" romana, ki je vzbujal splošno pozornost:
Frank Heller, Prigoda gospoda Coliina.
Cena 15 K, po pošti 2 K voč.
Naroča 53 pri iipraiMištsu Jutra", Ljiiiiliana, Sodna ulica B.
160) 2-2
F. Z. Z 0. Z. izdeluje vsakovrstno nOVO OTOŽjC.
Popravila se izvrše strokovnjaško. Oddelek za prodajo mu-nicije, revolverjev, pištol i. t. d. Ceniki na zahtevo!
a ¥ Trsta.
Por!
Trgovci s klobuki in modistinjo.
a
BBBHBBBaia»Bai«»SHfc.BBBBBBBBBBiaBISeSBSaaBHSBa»BBBSattBBaiBBB
ei
B
h Ne pozabite »i ogledati razstavnega prostora, paviljon E št. 41 b
B
a
- H22 Domžale (Stob) prš LJubljani. 10-10 -
Tovarna Jo 7 minut oddaljena od postaje Domžale.	g
osBBBS8s«aaeona«Br<®B«»»8SBSBaBS3s»»e»s«aaB«®«i*8eBi3fl»eB
Fronja Cerar, tovarna slomnshou in klobukov j
B
K
xxixxxxo;xxixxxxx;a:xxxrxxxiirixrrxixx]:iixxxxxxiix:
i n ii r
LJUBLJANA
1318 26-7
zaloga manufakture na debelo.
rra.rxiTTXxxrj:xxixxiix :ixiiixxixii cxr
Mehanična vrvarna, terilnica, predilnica Anton Šinkovec, Kranj-Grosuplje
Centrala; Grosuplje.	Telefon: Grosuplje 1.
razstavila svoje izdelke na Ljubljanskem velikem semnju paviljon £ St. 3.9, katerega obisk vljudno priporočamo.	1420 10-10
OGIsAS.
Na podlagi sklepa izvenrednega občnega zbora, ki se je vršil v Trstu dne 28. avgusta 1921., prične se z dnem 15. septembra 1921 izplačevanje kupona št. 15 naših delnic
& Lir. 12"«*" (dvanajst it al. lir)
po kosu kot dividenda za poslovno leto 1920. pri blagajnah vseh naših podružnic in pri Banki i Stedioni za Primorje, Sušak in njenih podružnicah na Reki in v Bakru.
V svrho vnovčevanja kupona št. 15 za leto 1920. potrebno je prinesti tudi odgovarjajoče število kuponov št. 13 za leto 1918. in št. 14 za leto 1919., kateri se bodo povlekli brez nadaljnjega nap'ačila, če je bila na iste že izplačana akonto-dividenda. V kolikor akontacija še ni bila plačana, bodo isti vnovčeni in to za leto 1918. s K 40'— po kosu in za leto 1919. z Lir. 10-— po kosu.
Iša vnatelj stvo Jadranske banke v Trstu.