»Ob prihaiaiočih praznikih, ^ še zlasti pa ob našem občin*kem prazi občankam in občanom iskreno čestita! in jih vabimWjmreditve, ki bodo v prazničnih dneh ^ potek« le M naši občini.« % župan Anton Pefšillc % Intervju z Poljšakom in Francem Mušičem Velik uspeh trzinske osnovnošolske košarkarske ekipe Nadalievanje reportaže s popotovanja po Tajski in Kambodži Popravila: - TV sprejemnikov - PC monitorjev - audio naprav Montaža klasičnih in SAT antén ter avtoakustike GOSTILNA .-šiji-. NAROBE 01/564 20 90 Oí 1. rtuzfa ftSKZJtuÁu cCeùt ut Í5. rtuzfa, oéčitte čeútitr Za tište, ki skupine Day Out še ne poznate dovolj dobro, pa nekaj faktografskih po-datkov. Skupino sestavljajo: Andrej Vozlič (vokal), Darko Mar-kovič( bas), Uroš Bregar (kitara), Maksimiljan Gu- ček (kitara), Jure Cotman (bobni) in Ana Bardorfer (klaviatuře). Ime Day Out je posledica napisa na nekem tovornjaku, ki ga je eden od članov skupine opazil na cesti. Skupina je z resnejšimi nastopi začela leta 2001 in je v svoji giasbeni karieri imela že več kot 50 glasbenih nastopov po celi Sloveniji (bili so že tudi predskupina Siddharte). Za snemanje zgoščenke so se odločili v letu 2003, snemanje pa je trajalo leto in pol zaradi različnih razlogov. Skupina v glasbenem smislu sledi svoji osnovni rockerski usmeritvi, le-ta pa se na trenutke dotika tako popa, kot tudi marsikatere druge glasbene zvrsti. Skupina vadi 3-krat tedensko, z določenim repertoarjem, enkrat tedensko pa imajo organizacijski sestanek, na katerem se pogovorijo o načrtih, ciljih, željah... In ker je glasba njihovo življenje, pa tudi, ker se želijo izmojstriti v tem, kar po-čnejo, obiskujejo različne tečaje za pisanje skladb, najemajo inštruktorje, skratka svojega posla se učijo pri strokovnjakih. Če bi želeli slišati njihove pe-smi, ali pa će bi želeli izvedeti še kaj več o njihovem stilu življenja, o njiho-vem humoiju, koncertih, glasbi, potem kliknite na njihovo spletno stran: www.davout.cc. USTVARJAJMO DRUGAĆE Žarka Boltin Kregar živi v Trzinu ko-maj dobri dve leti, pa jo že lahko uvrščamo med krajane, ki »dihajo« za naš kraj. Že vrsto let delà na področju kreativnega ustvarjanja, uporabija različne materiale in tehnike, o sebi pa pravi: »Za seboj imam dvanajst let delà v tekstilni stroki in sedem let na področju oblikovanja notranje opreme. Sedaj po-svečam svoje življenje spoznavanju sa-moizraznosti, ki podpira moje življenje in življenja vseh nas. Skozi sebe sem izrazila vrsto slik, tekstilnih izdelkov in tudi pohištvenega oblikovanja. Po duši sem kreatorka, tehnike pa so zgolj oro-dja za izražanje. Ker sem člověk, ki ne verjame besedám »ne znam«, »ne morem« ali pa celo »se ne da«, se včasih resda spotaknem, a se poberem in grem dalje. Bogatejša za vse, kar mi tak odnos do življenja prinese. In to je poklon, ki ga želim podariti tudi drugim.« Žarka Boltin Kregar Spoznali sva se v avli Centra Ivana Hribarja v času razstave del trzinskih rezbarjev. Občudovala je izdelke MLADI MLADIM Spoštovani starši! Kot veste, imamo v Trzinu mladinski klub, kjer skušamo pomagati mladim. Dejavnih je veliko različnih sekcij, od aprila dalje pa začenja z delom še sekcija z imenom »MLADI MLADIM«. Kakšen je namen te sekcije? - pomoč pri razumevanju snovi, pisanju seminarskih nalog, pripravah na govorne vaje - dodatno motivirati otroke za učenje - spodbujati njihovo kreativnost - premagovati tremo pred nastopan-jem - nuditi nasvete, kako se učiti - skupno reševanje problemov in še veliko zanimivih in koristnih stvari Kdaj se je dobro obrniti na nas? - ko vaši otroci potrebujejo dodatno razlago snovi, - ko se težko učijo, - ko se težko zberejo, - ko se težko učijo sami, - ko starši n imate dovolj časa za skupno učenje ali delo. Pripeljite svoje otroke vsak četrtek ob 13.30 v Mladinski klub. da skupaj preživimo eno uro in pol. Dodatne informacije: tel. 041 512 972 ali mladimladim@vahoo.ca. Mladinski klub Trzin Koledar prireditev v Mladinskem klubu Trzin od 18. aprila do 1. maja2005 10 Pogovoma skupina (Tina. Karin) li II li I I III11!1— 12.30 19.00 16.00 2.00 19.00 24.00 VEUELtt 14. april FONtDtUtK 25. apri 19.00 1800 I 12.30 19.00 iZ5333HSEBBa9oo- 16.00 15.00 21.00 Mladi mladim (Nina) Filmski večer (Rok) Individualno delo ART (Mozaik. Monika) Klubska scena 22.00 BOMO ŽE (vaje) 17.00 Mladi mladim (Nina) 23.00 UNAMEIT(vaje) i Oblikovanje nakita (Tina, Kaiin) 15.00 20.00 Mladi mladim (Nina) Računalniška sekcija (Rok) 2.00 19.00 Pisama ART (Mozaik. Monika) Klubska scena 22.00 BOMO 2E (vaje) in se zanimala o možnostih za vklju-čitev. Danes je že članica turistične-ga društva in udeleženka rezbarske delavnice. Tudi sicer pogosto zahaja v Center -je redna obiskovalka knjižnice. Ob najinem vsakokratnem srečanju, pri-jaznem nasmehu in pozdravuje vedno sledil pogovor in izmenjava mnenj. Spoznavali sva se in začutili, da bi veljalo poskusiti organizirati druženje v obliki ustvarjalnih delav-nic. To se je res zgodilo. V okviru Tu-rističnega društva Trzin smo v mese-cu novembru izdelovali novoletne voščilnice, v decembru smo nadalje-vali z oblikovanjem božično - novole-tnih okraskov, februarju pa smo izdelovali maske iz kaširne mase. Marca je bila delavnica namcnjena velikonoční dekoraciji, saj smo ustvarjali v servietni tehniki, trganki, lepljenki in oblikovali iz različnih materialov. Tišti, ki smo začutili pravi namen druženja in ustvarjalnih ur ter spoznali, daje to že ustvarjalnost, smo redni obiskovalci ponedeljkovih srečanj. Postajamo bolj samozavestni in inovativni. Zbiramo material, po mne-nju naše mentorice Žarke je najustre-znejši tišti, ki ga najdemo v naravi, pa tudi tišti odpadli, kot so plasten-ke, kozarci, tekstil, usnje, plastika, les, pluta... Kako naprej? Predvsem pogumno. Dobrodošli ste mladi, najmlajši, sta-rejši, skratka vsi, ki imate željo po svobodném izražanju, željo po sodelovanju in ne po tekmovanju. Kje in kdaj? V avli Centra Ivana Hribarja vsak ponedeljek ob 17. uri. Še posebej bi vas radi opozorili, da v okviru Florjanovega sejma 7. in 8. maja skupaj z Društvom prijateljev mladine pripravljamo projekt olepša-nja bivalnega okolja T3. Izdelovali bomo risbe, trganke, rezanke in bar-vali sive asfaltne površine. S tem in njemu podobnimi projekti želimo odpreti pot zbliževanju krajanov z vseh delov Trzina. Vabljeni ste otroci s starši ter vsi, ki uživate v lepoti ustvarjanja in ustvarjenega. Meta Železnik Živali O VSAKOLETNEM CEPLJENJU PSOV PROTI STEKLINI Leto je naokoli in čas je za ponovno obvezno cepljenje psov proti ste-klini. Za nekatere pse srečen dogo-dek (srečanje s kolegi), za nekatere malo manj (špikanje z injekcijo), vse-kakor pa za nas lastnike nič kaj preveč posebno vesela reč, saj bo zopet treba odšteti lepe denarce, kot je v navadi, kadar obiščemo veterinarja. Letos je cena 7500 tolarjev, kar ni malo, in marsikdo se sprašuje, zakaj so stroški za veterinarske storitve tako visoki. Ker sem se v teh dneh ravno odpravila v Veterinarski dom Domžale, da kupim kapsule za zatiranje pasjih in mačjih bolh, sem obisk hitro izkoristila še za to, da veterinarja malo pobaram o nekaterih stvareh, ki so me zanimale v zvezi z omenjenim vsakoletnim cepljenjem proti steklini, in za katere se mi je zdelo, da utegne-jo zanimati tudi bralce Odseva. Vsaj tište, ki imajo doma kakšnega repatega štirinožca. Kapsul proti bolham nisem dobila, saj sem prišla prepozno, in sem se morala vrniti naslednji dan, sem pa izvedela nekaj kori-stnih informacij, bolj formalnosti kot kakih senzacionalnih vesti. Tega je bilo namreč strah veterinarja, češ: poznam vas novinarje, poznam, priđete, sprašujetc, na koncu pa podatke preoblikujete, napi-hnete, nakar se v popolnoma sprevrže-ni obliki pojavijo v časopisu kot senzacija, samo da se bere. Nekaj podobne-ga je govoril veterinar, ne vem pa, ali se je samo šalil, ali je mislil resno. Vseka-kor mi ni bilo čisto jasno, ali lahko tako temo, kot je cepljenje proti steklini, obděláš v senzacionalno novico leta, lahko pa bi, sem pomislila kasneje, napisala kaj o stranskih učinkih večletne-ga vbrizgavanja cepiva, ki pse počasi spreminja v mutante s tremi jeziki, pe-timi repi ali pa ponizne in čuječe psi-čke, ki slišijo in ubogajo lastnikove ukaze, ki na sprehodu nikoli ne zdrvijo za drugim psom in lastnika nikoli več ne spravijo v stresno stanje (v takega mutanta bi se lahko spremenil naš pes Riki). Ko sem torej veterinarja prepričala, da gre le za nedolžen članek, ki bo objavljen v lokalnem glasilu, in me ne zanima nič drugega kot nekaj osnovnih po-datkov o cepljenju, mije prijazno povedal, da cepljenje v Trzinu organizira Veterinarski dom Domžale, da pa so vsa pravila in zakoni o tem zapisani v odločbi o preventivném cepljenju Veterinarske uprave Republike Slovenije, ki jo izda Ministrstvo za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano. Cepijo samo zo-per steklino, poleg pa dobiš za psa še tri tabletke proti črevesnim zajedav- ccm, kot so trakulja in gliste, ki jih psi ponavadi pojejo zakamuflirane -zavite v šunko (op. a.). Tudi tabletke so poleg igle, brizge in cepiva vračunane v ceno potrošnega materiala, ki skupaj s ceno storitve in davkom nanese 7.500 tolarjev. Ceno takse določi pristojno ministrstvo, medtem ko ceno storitve in materiala določi veterinarska ambulanta s predlagano ceno Veterinarske zbornice. Za ljudi, ki so v finanční stiski, lahko cena pomeni že kar velik denár, a cepljenju se ne da kar tako izo-gniti. Veterinarski dom namreč vodi stalno evidenco, v kateri je zabeleženo tudi to, kateri psi so bili cepljeni in kateri ne, nakar se podatki vsak mesec pošljejo v centralni register. Upravni organ, se pravi inspekcija, nato vzame stvari v svoje roke. Vsekakor pa je cepljenje nujno. Nihče si ne bi želei, da ga ugrizne pes, okužen s steklino. Izvedela sem še, daje odmerek pri vseh psih enak, ne glede na velikost in pasmo in da vsakoletno cepljenje pri psih ne pušča nobenih posledic. Sem pa veterinarja povprašala še o tem, ali kdaj pri cepljenju pride do kakšnih ne-ljubih situacij, recimo, da bi pes veterinarja napadel in ugriznil. »Seje že zgodilo,« je povedal veterinar, »in mi vete-rinarji smo takih stvari že vajeni.« Pri nas doma se še ni zgodilo, da bi imeli psa, ki bi ga bilo strah veterinarjeve igle. Kadarkoli pridemo na cepljenje, se bolj ukvarja z drugimi psi, kar je dobro. Izlet si verjetno ra-zlaga kot srečanje pasjih vetera-nov, špikanje z iglo pa ima najbrž za bolšji ugriz. Iz izkušenj pa lahko rečem, da imajo veterinarji več problemov z manjšimi psi. Ti se sicer že znano delajo najbolj po-gumne in glasne, ko pa gre zares, se izkažejo za največje strahopet-ce. Seveda ni vedno tako in tudi večje pse je lahko strah injekcije, tako kot zna biti strah ljudi pri ; zdravniku. î Mislila sem, da bom izvedela še ] kaj koristnih informacij o šolanju \ psov, na primer o tem, kdaj bo poleti v Domžalah potěkala pasja šola, pa sem izvedela, da se moram za te informacije obrniti na Kinološko društvo Domžale. Morda bom o tem pisala v naslednji številki, čeprav vem, da se bodo nad to namero zgrozili tišti, ki so me kdaj srečali na sprehodu s psom, ko sem s hripavim glasom, vidno pod stresom, nemočno vpila na psa, se vrtěla v krogu okoli kakšnega presenečenega lastnika psa, okrog katerega je naš Riki kot blažen skakal, ali pa so me videli besno teči mimo, ko sem Rikija lovila, ker mije ušel, koje kilometer stran zagledal drugega psa. Res nisem najboljši primer člověka, ki bi pisal o dresuri psov, ampak vsekakor bi tudi takrat o tem raje povprašala strokovnjake. Jana Urbas U __ Popotmraqie p© Tajski in Mamto®di2 «v.deo •S/'em tržnica, kjer se dobi vse od mesnin, sadja, zelenjave, oblači!, ..., do starin. Kambodža Kambodža je kraljevina v jugovzhodni Aziji. Meji na Tajsko, Laos in Vietnam. Vlada ji kralj Nordom Sihanouk. Kar 95 odstotkov vseh prebivalcev je Khmerov, uradni jezik je khmerščina, uradna religija pa budizem. S sestrično, s katero sem potovala, potovanja v Kambodžo sprva sploh nisva načrtovali, ampak sva se zanj odločili, ko sva bili na Tajskem. Koje odločitev padla, poti nazaj ni bilo več, in tako sva se sredi noči z avtobusom s tajske-ga otoka Ko Samui pripeljali v Bangkok, od tam pa že naslednje jutro odšli proti meji s Kambodžo. Seveda sva bili nadvse »pametni« in nisva hoteli poto-vati preko agencije (měnili sva, da naju bo to stalo več denarja), ampak sva si pot zamislili v lastni režiji. Noja, vsak osel gre enkrat na led. Le daje bil na-jin še prav posebno spolzek. V svoji lahkomiselnosti sva bili prepričani, da naju bo avtobus pripeljal direktno do meje, kjer si bova en dva tri dali narediti kamboško vizo. Toda stvar seje malce zapletla. Avtobus naju je »vrgel iz svojega objema« nekaj kilometrov pred mejo, vendar naju je še isti hip pobral podjetni voznik tuk-tuka (taj-skega mini taksija) in naju zapeljal do neke agencije, kjer naj bi uradno izda-jali vize. Toda kmalu sva ugotovili, da gre za pravo spletkarsko gnezdo. Vizo sva skoraj še enkrat preplačali in čeprav sva vedeli, da nekaj ni v redu, sta naju lastnika agencije (mož in žena) toliko časa vrtěla okoli prstov in razvila celo teorijo o nekakšnih taksah, da sva na koncu pristali. Težave na meji Toda s tem najinih zablod še zdaleč ni bilo konec. Medtem ko naj bi čakali na usluge, sta naju spletkarja poslala v bli-žnjo restavracijo. Češ, kar najejta se, saj je pred vama še dolga pot. Vmes pa sta najino odsotnost izkoristila tako, da sta nama prebrskala nahrbtnika, ki sva ju pustili »na varném« v njuni oskr-bi. Morala sta biti blazno zabita, da sta mislila, da v nahrbtnikih hraniva denar - kajti iskala sta samo to, drugega nista vzela. Da pa sva odkrili, kaj seje dogajalo, ko sva mirno kosili riževe rezance z zelenjavo, nisva potřebovali nobene- ga tečaja iz kriminalistike. Še prtljage nama ni bilo treba odpreti, pa sem že vedela, za kaj gre, saj sta vse opravila tako nemarno, daje bilo njun poseg v prtljago opaziti že na prvi pogled. Seveda sta se na moje obtožbe branila in sklicevala na družinsko čast in na dobro ime njunega podjetja, pri tem pa sta bila tako prozorna, da sta na koncu že trdila, da konec koncev itak nič ne manjka. Da naj kar preveriva in bova že videli... Bila sem tako jezna, da se mi je kadilo iz glave, iz ušes pa so mi puhali vroči hlapi. Toda tudi to naju ni izučilo in sleparja sta spet lahko slavila zmago. Verjetno sta se, potem ko sva odšli, kar objemala in se hihitala, češ, kako sta prebrisana in kako lepo je »nategniti« naivne in nevedne turiste. Le kaj bi brez njih! Vse to pa samo za- Plavajoča rib'tška vasica. (nadaljevanje prihodnjič) Mirjam Štih po domaće rečeno. Še bolj presenetlji-va pa je bila prašna, rdečkasta, razrita, luknjasta (posledica min) podeželska cesta, po kateri smo za 150 kilometrov dolgo pot potřebovali kar sedem ur in pol. Ja, kamboške ceste so, razen nekaterih izjem, v zelo zelo slabém stanju. Kriva pa je državljanska vojna in mine, mine, mine... V tej deželi je namreč še veliko površin, s katerih mine še niso odstranjene, predvsem so to področja džungle in bolj oddaljena polja. Vsee-no pa je bila vožnja zelo živahna, prava avantura. Med poskakovanjem in povsem rdeče zaprašeni smo skozi od-prta okna opazovali verige tradicionalnih vaških hišic na lesenih kolih. V na-glici je bilo videti tudi sveže zeleno pokrajino tik po deževni dobi, širna riže-va polja, revne podeželske prebivalce in razigrane otroke. Medtem ko smo tako nabirali vtise, seje zvečcrilo in av-tobus seje nenadoma ustavil. Nenado-ma, kot bi se strgal trak. No, ni se samo ustavil, ampak je čisto zares in brez heca »crknil«, točno eno uro pred našim ciljem. In tako smo vsi do konca utrujeni čakali in čakali, dokler nam iz Siem Reapa niso nasproti poslali dru-gega prevoznega sredstva, ki nas je v pozni noćni uri le pripeljal do mesta, kar naravnost v hišo za goste, imenovano Garden House. Verjetno je bilo vse skupaj zaigrano samo zato, da so nas dostavili v točno določeno preno-čišče, češ, drugje je že zaprto. Gotovo je šlo za posel, kjer so bili v igri določe-ni procenti vozniku, ki pripelje toliko in toliko turistov... Skoraj mrtvi sva se zgrudili vsaka v svojo posteljo (cene sob niti na Taj-skem niti v Kambodži niso bile pretira-ne, poleg tega so bile vedno čiste, prije-tne in s kopalnico) in zaspali. A očitno mi to noć ni bil usojen miren spanec. Sredi noći se nenadoma na mojo posteljo, tik zraven mene, z vso težo vrže Katja in spi naprej, kot da se ni nič zgodilo. Vprašam jo, če misli spati kar pri meni, toda kaj več kot nekaj mrm-ranja nisem izvlekla iz nje. Jaz pa tudi nisem komplicirala in sem odšla spat naprej v njeno posteljo. No, takšne stvari se dogajajo, če ima člověk za sa-bo tako naporen dan, kot sva ga imeli medve. Otročina ulici, kjer so še vedno vidni sledovi francoskega kolonializma (kar se tiče arhitekture in ureditve mesta). radi prevoza do meje in nato še do mesta Siem Reap na kamboški strani. Ker sva zapravili že toliko denarja, sva izbrali najugodncjšo, a še vedno sum-ljivo drago ponudbo (seveda pri isti agenciji) in se do tja odpeljali z avto-mobilom s prikolico (pick up), in sicer na prikolici. Ko pa sva prišli do meje, so nama tamkajšnji agentje jasno pove-dali, da tišti dan ne bo odpeljal noben pick up več. Če hočeva priti še danes do cilja, je rekel, se morava tako kot ostali popotniki peljati z avtobusom. No, pa še doplačati da morava... Bili sva obupani zaradi korupcije, ki nama je pretila z vseh strani. Ali bo šio tako tudi naprej? Če bo, potem bova ostali brez prebite pare. In kaj potem? Energija, energija pomagaj! Torej nama ni preostalo drugega, ko da doplačava (že tako sva plačali več kot ostali) in se vkrcava na tako imenovani avtobus, ki pa je imel z avtobusom, kot si ga predstavljamo mi, bolj malo sku-pnega. Bolj je bil podoben večjemu kombiju, seveda brez klime ali ventila-torjev in s sedeži, na katerih so naše riti usklajeno poskakovale. Čista kripa, Prebivatec ribiške naselbine Zadnja stran NAPOVEDNIK DOGODKOV V TRZINU ZA MESEC APRIL IN MAJ 20. 4. 2005 Občina Trzin/ župan Kulturni večer ob dnevu zemlje- dvorana Marjance Ručigaj 22.4.2005 VO Planinsko društvo Cicelj (popoldanski izlet) 22. 4. 2005 Občina Trzin in TD Trzin Zasaditev lipe (ob dncvu zemlje) na dvorišču nove občinske stavbě (stare OŠ), Mengeška 22 in odprtje prostorov občine (ob 13.00) 23.4. 2005 VO Planinsko društvo Hudi konec-Kamniški vrh-I'o lovski poti na znani vrh 23. 4. 2005 Občina Trzin Knjižni sejem ob svet. dncvu knjige- Center Ivana Hribarja (vhodná avla)- literarna branja, pogovori 23. 4. 2005 Šahovsko društvo Državno prvenstvo v posp. šahu 23.4. 2005 Zavod za šport Domžale Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 24. 4. 2005 Občina Trzin in društva Dan Trzina v Sv. Juriju ob Ščavnici 27. 4. 2005 Društvo upokojencev Izlet-Voleji Potok 29. 4. 2005 Društvo upokojencev Predavanje -Himalaja 30. 4. 2005 Smučarsko društvo Prvomajski kres April, maj Predstavitev Trzina na razstavi tulipanov v Volčjcm Potoku od 23.4. do 2.5.2005 5. 5. 2005 8:00-12:00 AS Domžale moto center Tehnični pregled traktorjev in traktorskih priklopnikov-parkirišče pri kulturnem domu. Mengeška c. 9. Trzin 6. 5. 2005 Športno društvo, ŠZ Športne igre Trzin (šteje se za ŠZ Občine Trzin) 6. 5. 2005 Osnovna šola Trzin Dan odprtili vrat 6. 5. 2005 Športno društvo, ŠZ Kekreativno streljanje (šteje se za ŠZ Občine Trzin) 7. 5. 2005 Turistično društvo, Občina Trzin Florjanov sejem 8. 5. 2005 Turistično društvo, Občina Trzin Florjanov sejem 8. 5. 2005 SMD Kolesarska sekcija Kolesarski izlet: Trzin- bolnica dr. Tineta Zajca 13.5.2005 KUD, Občina Trzin Občinska proslava 14. 5. 2005 Športno društvo Malonogometni turnir trojk 14. 5. 2005 Planinsko društvo Tečaj uporabe pol. plezalne opreme 14. 5. 2005 Zveza borcev NOV Srcčanje borcev in proslava ob 60. Ictnici zmage nad fašizmom 15.5.2005 Šahovsko društvo Šahovski turnir 15.5.2005 Orientacijski tek 15. 5. 2005 Planinsko društvo Izlet: Iški Vintgar- Vrbica 18. 5. 2005 Društvo upokojencev Izlet- Dunaj 18. 5. 2005 17:00 Knjižnica Trzin Predstava Muca copatarica- dvorana Marjance Ručigaj 20.5.2005 Športno društvo Otroška olimpijada 20. 5. 2005 SMD Kolesarska sekcija Trzin Kriterij Trzina 21.5.2005 KUD, Občina Trzin Trzinska pomlad 21. 5. 2005 Športno društvo Košarkaški turnir trojk 21. 5. 2005 Planinsko društvo Pohod- Stol 27. 5. 2005 Društvo upokojencev. Osnovna šola Trzin Trzin poje in pleše 27. 5. 2005 Občina Trzin, ŠZ Cooperjev test (šteje se za ŠZ Občine Trzin) 28. 5. 2005 KUD, Občina Trzin Trzinska pomlad 28.5. 2005 Planinsko društvo, ŠZ Pohod- Kamniško sedlo (šteje se za ŠZ Občine Trzin) 28. 5. 2005 Planinsko društvo Adrenalinski park 29. 5. 2005 SMD Kolesarska sekcija Trzin Kolesarjenje do Kamniškc Bistrice (šteje se za ŠZ Občine Trzin) Maj Kolesarski izleti vsako nedeljo ob 9:30 izpred trgovine Mercator Maj Gasilsko društvo Nenapovedana vaja Čestitamo za 1. maj - praznik delà in 15. maj - občinski praznik, vsem bralcem Odseva pa želimo prijetno praznovanje. 0, Cistilni servis Depala vas d. o. o. Šepala vas 5. Oumžale Tel.: 01/72 41 657, 041/695 339. 01/72 42 489 Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste p og • vse vrste zaves (tudi lamelne) • tapisone in tople pode ter marmot Bridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih if poznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cest z velikim parkiriščem. Odpito imamo vsak dan od 8h do 19h, obrtah od 9h do 13h. Čistilni servis Za lepo postavo in lepo kožo! Znebite se: - celulita - centimetrov - kilogramov Nacrtno zmanjšanje maščob na problematičnih mestih. Storite nekaj koristnega za sebe. Za brezplačno testiranje pokličite na tel.: 041/538 514. Deval d.o.o. Hypoxi studio Ljubljanska 13g, Trzin. PESTRÁ IZBIRA lAKONSKEGA CVETJA JksTNA PROIZVODNJA ^ aGODNECENE Telefon: 01/723 09 02 S*. 1236 OixtfiitMtUicA (U 7. d* 22. vu. hùjm/ 0I/S64 17 43. ÇS7K. 04t/7SSSg3 O&iefrčeveUtuć* {*. fKtfcć* čestita tMcm picAùuUccmc yt t. m*} - ptapuA «ULx (U fS. MUt} - oéčiHtti pUtfHit. i* fim 66>utfi $elć pufctn* pmptatMutfc. "Jtfojc i* ti**- pać&utili tuM. **. jn&U*. OtCifamUtm HuctOH* ia^ttt t aíaddedav, yi /Kl