LETO IV Posamezna številka Din I Nitnina plačana v gotovini. ŠTEV. 224. V Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. 1 Itoefina naročnina: V Ljubljani in po pošti: 1 Din 20’—} inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen ust. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2S52. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633, Nazaj v stare čase. Nedeljske ljubljanske volitve so dokazale znova, da se vračamo nazaj v stare čase ko se je vsa slovenska politika vrtela okoli boja med liberalci in klerikalci. In vračamo se v one čase, ko je bil ta boj na najvišji stopnji, ko so mislili ■liberalci, da služijo z bojem proti električni centrali na Završnici napredni ideji in ko so mislili klerikalci, da morajo nagajati liberalni ljubljanski občini tudi v gospodarskih vprašanjih. Ne v tem, da prihajamo v stari boj med liberalci in klerikalci, je žalosten dokaz našega političnega propadanja, temveč v tem, da govori mesto argumenta vedno bolj trmoglavost, strankarska strast in hujskaška beseda. Lepo in idealno bi bilo, če bi Slovenci prišli tako daleč, da bi boj le med dvema strankama pomenil, da je naš slovenski parlamentarizem na višini angleškega. Toda o tem ne more biti pri nas niti govora, ker boj ne odločajo idejne sile, temveč edinole materielna sredstva. In kdor ima ta, je gospodar situacije. In zato je čisto vseeno, če delajo es-deesarji slabo ali dobro politiko, ker glavno je, da imajo svoj tisk in svoj strankarski aparat in potem smejo delati "kar hočejo. V si liberalci bodo slepo drvili za njimi in naj morajo pri tem preskakovati še tako ostre razvaline njih gospodarjenja. Tako prihajamo do te žalostne posledice, da noben volilni boj niti najmanje ne prispeva k razčiščenju pojmov, temveč da samo povečuje na-sprotstva in strasti. Ni čuda, če ne pridemo do nobene skupnosti v gospodarstvu in politiki in če se naša pozicija v državi ne izboljšuje tako, kakor bi se morala. Sicer je res, da se je v volilnem boju veliko govorilo in pisalo, da gre za boj med demokracijo in reakcijo. Bolj praz-ne volilne fraze in bolj grde neresnice menda Slovenija sploh še ni slišala! Boj je šel v glavnem med SDS in SLS. Ali je mar SDS predstavnica demokracije, SLS pa predstavnica reakcije? Ali pa je celo resnica v nasprotnem? Kje je vendar ta boj med demokracijo in reakcijo. Ali mogoče v kulturnem in svetovnem naziranju? ‘Nemogoče, ko pa ena stranka odkrito izjavlja, da je zastopnica katoliških načel, druga pa je razžaljena, ker nima škofovega blagoslova in se čuti celo tako razžaljeno, da išče pred sodiščem zaščite, če se ji očita brez-verstvo ali protikatoliško stališče. Kje pa naj se vendar pokaže ta boj med demokracijo in reakcijo? Pač v enem oziru bi se mogel pokazati, glede uporabe poštenih in nepoštenih političnih metod, ker demokracija ne pozna nepoštenih metod. Toda kako si diarejo v tem oziru predstavljati esdeesarp sebe kot nosilce demokracije? Prazna in lažnjiva fraza je govorjenje, da gre pri boju med liberalci in klerikalci za boj med demokracijo in reakcijo, temveč tu gre boj le za strankarsko močanske principe, ki pa nikdar in nikoli ne smejo imeti, te važmosti, da bi vsled nje trpeli interesi celote in njenega gospodarstva. In danes smo v največji nevarnosti, da bomo s povrnitvijo v stare čase za-bredli tudi v največje neprilike. Naš interes je v tem, da s skupnim nastopom v Beogradu dosežemo čim več za Slovenijo. Vsled boja med liberalci in klerikalci je to nemogoče. Naš interes je v tem, da oblastne skupščine čim uspešnejše delajo, toda ker so liberalci v oblastni skupščini v manjšini, bodo ovirali. delo oblastnih skupščin. In tako povsd drugod in pri vseh pri- Vukičevič soglasno izvoljen Beograd, 4. oktobra. Izid včerajšnje seje radikalnega kluba je v političnih krogih izzval iznenadenje. Splošno so pričakovali, da bodo tisti poslanci, ki jih je Vukičevič za časa volitev preganjal, na seji bučno protestirali. Toda do tega ni prišlo. Na seji kluba ni bilo nobenih pojasnjevanj in je seja potekla lepo v miru. Tudi ko je Velja Vukičevič podal svoje poročilo o položaju, se ni nihče oglasil za besedo razen Nastasa Petroviča, ki pa je tudi nastopil jako dobrohotno. Miren potek seje radikalskega kluba je bil, kakor se je izvedelo, sklenjen na konferenci, ki se je vršila pred to sejo. Na tej konferenci je Vukičevič vztrajno zahteval, da se mu da zadoščenje na ta način, da ga izvolijo za predsednika kluba. To je baje potrebno tudi zaradi konsolidacije političnega položaja. Vukičevič je moral baje obljubiti, da se bo takoj, ko bodo rešena nekatera važna vprašanja, umaknil z mesta predsednika kluba, na kar so radikalni prvaki sklenili, da pristanejo na njegovo kandidaturo. To je bilo takoj sporočeno tudi pašičevcem. Oni so bili hkrati opozorjeni, kako neprimerno bi bilo vprav v tem trenutku, če bi se protivili Vuki-čevičevi kandidaturi. In pašičevci so pristali na to, da ustavijo svojo akcijo, ki so jo nameravali. Če bi Vukičevič kesneje ne hotel odstopiti, imajo pašičevci — vsaj tako govore — v rokah sredstva, s katerimi ga lahko pripravijo do tega, da bo odstopil. Beograd, 4. okt. Za sejo radikalnega kluba, ki se je začela včeraj ob 5. pop. je v vseh plitičnih krogih vladalo veliko zanimanje, ker se je pričakovalo, da se bo na tej seji natančno pokazalo, kakšno je razpoloženje v klubu. Pri pašičevcih sta obstojali dve kombinaciji: ali da se forsira razeiščenje odnošajev v klubu za to kombinacijo so se zavzemali v glavnem ekstremni pašičevci, — ali pa da se vsa stvar prepusti času — za to so bili pa umerjenejši pašičevci — češ da bo tole dogodkov itak kmalu Vukičeviča odplavil. Za pomirljivo stališče je bila večina pašičevcev. Že ob 4. popoldne so se pričeli poslan- Balkan, središče Budimpešta, 4. okt. V diplomatskih krgih se že več dni raznašajo vesti, da Italija išče nove baze za svoje odnošaje napram Jugoslaviji, ker vidi, da brez ratifikacije nettunskih konvencij ne more ničesar začeti. Diplomatski krogi smatrajo, da je jugovzhodna Evropa iznova prišla v središče evropske politike. V krogih Zveze narodov se je mnogo razpravljalo o balkanskih vprašanjih. Ker se francosko - jugoslovenska pogodba o prijateljstvu ni podpisala o priliki zasedanja Zveze narodov, kakor se je prej napovedovalo, se je v diplomatskih krogih ustvarilo mnenje, da je spor med Italijo in Jugoslavijo na pragu, in to tembolj, ker Anglija podpira italijansko akcijo. Tako v Londonu kot v Rimu delajo na to, da se ta francosko - jugoslovanska pogodba prepreči. likali, najvažnejša slovenska vprašanja pa ostanejo nerešena. A njih rešitev je nujna in zato treba, da nastopijo proti boju med klerikalci in liberalci, proti povrnitvi v stare čase zlasti vsi gospodarski krogi, ki največ trpe od podvojenosti slovenske politike. Slovenslki gospodarski krogi imajo samo ta interes, da se dohodki Slovenije povečajo, da se njene davščine znižajo in sicer brez ozira na to, če je komu za predsednika rad. kluba ci zbirati, ter so čakali, kdaj pride Velja Vukičevič, da bi se seja lahko pričela. Opazilo se je, da so bili navzoči vsi pašičevci. Nastas Petrovič je prišel ob pol 5. in zavzel prostor na skrajni levici. Ljuba Jovanoviča ni bilo na to sejo. Ob pol 5. so začeli prihajati radikalni ministri. Bili so še precej dobro razpoloženi. Velja Vukičevič je prišel v klub točno ob 5. — Okrog njega so se zbrali novinarji in veliko število fotografov, ki so ga hoteli slikati. Novinarji so hoteli, da bi jim kaj povedal. Toda odgovoril je, da ni nobenih važnih momentov in da jih tudi ne bo. — Ko je Vukičevič stopil v klub, se je začel razgovarjati najprej s svojimi prijatelji in ni prav nič priganjal k pričetku seje. Dogovorjeno je bilo, da se mora prej doseči sporazum o izvolitvi predsednika. Na konferenci, ki je trajala od 5. do pol 7., so se razgovar-jali o tej volitvi, da ne bi potem prišlo do kakih incidentov. ^ Po tej konferenci se je začela seja kluba, ki jo je otvoril najstarejši poslanec 'Joca Selič s pozdravom navzočih in s pozivom na red. Prva točka seje je bila volitev predsednika kluba. Selič je pozval navzoče, naj se izjavijo, kdo naj se kandidira. Neki poslanci so vzklikali, da naj bo Vukičevič za predsednika. G. Selič je dal ta predlog na glasovanje. V tem trenutku pa se je oglasil k besedi Nastas Petrovič, ki je na kratko izjavil, da smatra položaj predsednika kluba za nespojliv s položajem predsednika vlade. Proti osebi Vukičeviča pa on nima nič. Po tej Petrovičevi izjavi je bil Vukičevič soglasno — z edino izjemo glasu Nastasa Petroviča — izvoljen za predsednika kluba. Za tem je Vukičevič prevzel predsedniško mesto in se zahvalil za zaupanje. Imel je krajši govor, v katerem je po-vdarjal, da bo gledal, da ne pride njegov položaj kot predsednik vlade v kolizijo s položajem predsednika kluba. Nato je nakratko opisal politični položaj in cmenjal med drugim tudi vstop SLS v vlado in razmerje radikalne stranke do SLS. evropske politike. Italija tudi z velikim nezaupanjem gleda na gospodarsko delovanje Nemčije v Jugoslaviji; v Italiji se boje pred močnejšo nemško ekspanzijo v Jugoslaviji. Jugoslavija se napram tem najnovejšim poskusom Italije drži baje zelo rezervirano, ker ne veruje v iskrenost Italije. Med Jugoslavijo in Italijo je bilo sklenjenih že več pogodb za preprečenje vojne: toda zaradi ekspanzivnih teženj Italije so se bili odnošaji med obema državama že tako zaostrili, da so celo optimistični krogi mislili, da je vojna neizogibna. Mussolini se sedaj z vso energijo trudi, da bi našel na Balkanu kakega zaveznika Italiji, kajti Romunija se je pod novo liberalno vlado obrnila proč in sedaj vnovič plava v vodah francoske politike. klerikalno ali liberalno govorenje bolj pri srcu. Katar so carine in tarife visoke so udarjeni vsi gospodarski krogi brez razlike, v carinah in tarifah pa je prva modrost politike. To bi morali upoštevati slovenski gospodarski krogi in zmanjšali bi sebi strankarski davek, narodu pa ogromno koristili, ker bi prisilili stranke, da bi vodile zdravo in pozitivno gospodarsko politiko, ne pa politike dnevnih gesel. Seja demokratskega kluba. Beograd, 4. oktobra. Včerajšnje seje demokratskega kluba so se udeležili vsi poslanci. Ni bil pa sprejet noben važen sklep. Vprašanje fuzije DS s SDS ni bilo postavljeno niti na dnevni red. O seji je bilo izdano sledeče oficielno poročilo: Dne 3. t. m. dopoldne se je vršila predhodna konferenca demokratskega kluba. Sejo je otvoril predsednik glavnega odbora Ljuba Davidovič, ki je pozdravil poslance in jim čestital k izvolitvi in vnemi, s katero so vodili volilno borbo. Naglasil je potrebo, da še nadalje tako delujejo za stranko in njen vpliv in to v interesu države, kateri bo demokratska stranka tudi v bodoče iskreno služila. Prepričan je o popolnem soglasju, ki vlada v stranki. Nato je dal besedo dr. Marinkoviču, ki je najprej govoril o težkem položaju v državi, ko se je praktično pokazalo, da državni posli ne morejo napredovati brez sodelovanja demokratske stranke. Demokratska stranka je to sodelovanje sprejela pod pogojem izvršitve onih zahtev, vsled katerih je šla v borbo. Po-vdaril je nujnost reform, tako političnih ko gospodarskih, ki naj povečajo zakonitost, dvignejo nivo naše uprave ter poskrbe za večjo strokovno usposobljenost upravnih organov. Nato je povdaril potrebo tesnega sodelovanja med vlado in klubom. Po govoru Marinkoviča se je -razpravljalo o izvolitvi začasnega predsednika skupščine. Ni pa bil v tem oziru storjen noben sklep. Končno so bili izvoljeni kot zastopniki DS v verifikacijski odbor: Kosta Timoti-jevič, Perič, Pera Markovič in Božidar Vlaič. Prihodnja seja bo danes dopoldne. DANES SE SESTANETA VUKIČEVIČ IN DR. KOROŠEC. Beograd, 4. oktobra. Danes dopoldne ob 9. se sestaneta dr. Korošec in Velja Vukičevič. Na tem sestanku bosta, kakor se doznava, razpravljala o končni izvedbi blejskega sporazuma in o vstopu SLS v radikalni klub. Popoldne bo imel sejo klub SLS, kjer bo dr. Korošec obvestil svoje tovariše poslance o uspehu svojih razgovorov s predsednikom vlade. Na tej seji se bo tudi sklepalo o sodelovanju z radikali. Politični krogi pričakujejo, da bo to vprašanje še danes rešeno in da bo na popoldanski seji radikalnega kluba dr. Korošec izvoljen za podpredsednika skupnega Narodnega kluba. SEJA KLUBA SDS. Beograd, 4. okt. Včeraj od 4. do 8. popoldne se je vršila seja kluba SDS. Na seji se je nadaljevala razprava o političnem položaju. Govorili so Pribičevič, Vil-der, Demetrovič, Križman, Budisavlje-vič in Žerjav. Sklenjeno je bilo, da se o tej seji javnosti ne dajo nobene informacije. — Obširno so razpravljali o bližnjih pogajanjih z demokrati za spojitev obeh demokratskih strank. Sklenili so dalje, vložiti protest proti preganjanju profesorjev v Bosni in Hercegovini in zahtevati, da se odrejeno ukinjenje gimnazij odloži, dokler ne reši narodna skupščina vprašanja. Protestirali bodo tudi proti uredbi o spremembi uradniškega zakona. — Na volilce naj se izda manifest, v katerem se jim poslanci zahvaljujejo za njih nastop ob času volitev. — Danes popoldne bo prvi službeni sestanek delegatov SDS z delegati demokratske stranke, ki so določeni, da se pogajajo o fuziji. Napačni pojmi Nasa dnevna politika se poslužuje številnih napačnih pojmov in bojnih gesel, ki rode vso ono mržnjo in zagrizenost, ki smo jih sili do grla, tako med našimi političnimi strankami, zlasti pa med nami Slovenci, Hrvati in Srbi. Od početka našega političnega ujedinjenja do danes, ves ta čas predstavlja v glavnem niz političnih terminov in krilatic in po teh fi; izkusov udejstvovanj, ki so oblikovana kakor osti, obrnjene druga proti drugi in sicer večkrat tako okorno in sovražno, da so v gotovih situacijah že resno ogrožala vezi našega skupnega državnega telesa. Vse to vsled toposti in nerazboritosti voditeljey vseh političnih strank — naše države, na ogromno škodo vladanih slojev. Kar se tiče nas samih, je pravi vzrok vseh teh negodnosti dejstvo, da se mi tako radi maskiramo in šemimo s tujim in naučenim blagom, z legijo raznih teoremov in teorij, .impcrtiranih od drugih narodov, ki nas za-' rjajo na povsem kriva in tako ekstremna pota. Taka teorija n. pr. so bili Wilsonovi nauki koncem svetovne vojne. Ti so bili pač sijajno sredstvo za razrušitev bojnih front, a nikdar nikoli ne za zidanje novih držav. Ti nauki, ki so nas okužili v najvažnejšem trenutku, ko smo si gradili lastno državo, so bili pravi vzrok, da smo izgubili Koroško in dober del Primorske, zakaj države se grade 7. bajoneti in juscm in nikdar z jokavimi vtehami. Napačen je dalje nauk o državi, kakor si ga je zamislila naša »napredna go- spc da', ki je iz tega naslova tako nesramno pcgazila dedne pravice Slovenstva, napačen je pojem o klerikalizmu, ki se ga naši naprednjaki tako otročje boje. Da, mi znamo izvrstno misliti po tujih vzorcih, a silno slabo po naših lastnih. Vse to jasno kaže, kako smo zašli v tuje vode, kako nam je ljubo vse, kar je tujega in kako smo prodajali svoje prvenstvo za skledico leče. Vse to naše početje pa je ne-pobiten dokaz, kako malo cenimo svoje lastne sile, svoje bistvo, ki je edini čisti vir naše kulture, našega gospodarstva in vsega našega napredka. Vsak narod, ki se zaveda sebe, mora najti vse mere, ki jih za svoje delo rabi, predvsem v sebi, mi jih moramo najti v Slovenstvu. Da, tuje kulture, ki jih cenimo in spoštujemo, o katerih vemo, da jih moramo vsestransko motriti in študirati, so nam pač v pobudo, a nikdar v slepo posnemanje. Mi sami smo sebi prizma, skozi katero sc morajo lomiti žarki tujih kultur. Nikdar bi ne bilo ne starih Grkov, ne Rimljanov, ne Francozov, ne Nemcev in ne Angležev, ako bi vsi te le posnemali tujinstvo. Nasprotno. Vsi ti so postali to, kar so — po sebi in iz svojih sil. Ne pride v poštev število, ki določa, koliko nas je, ampak edinole naša dela, ki govore, kdo smo. Le po teh nas bo sodil svet. Kdor drugače misli in dela, si s svojimi napačnimi pojmi koplje grob — svojcem in sebi. O. A. M. Izključitev Trockega iz III. internacionale. Sovjetsko časopisje sporoča vest predsednika eksekutive komunistične internacionale in predsedstva internacionalne kontrolne komisije, da je bil Trockijev sodrug Vujevič izključen iz članstva, Trocki pa od kandidature v izvrševalni odbor. V utemeljitvi te vesli pravi izvrševalni odbor med drugim: »Kljub svojih na plenarnemu zasedanju centralnega odbora in srednje kontrolne komisije avgusta meseca sprejetih obveznosti je opozicija odkrito nadaljevala z organizacijo lastnih organizacijskih središč, kar pa dejansko predstavlja poizkus ustanovitve nove, Trockijeve stranke. Istočasno je opozicja še nadaljevala svoje delo k vpostavitvi svojih zvez z raznimi, iz komunistične internacionale izključenih skupin v Nemčiji in Franciji. Na seji komunistične vršilnega odbora komunistične internacionale z dne 27 sept. je dejal Trocki, da je disciplina v kom. stranki za njega obvezna, kljub temu pa je nastopil v obrambo Serebrjako-va, Preobraženskega in Šacova, ki so po njih lastnih besedah organizatorji tajne tiskarne, ki je bila te dni odkrita.« Poročilo omenja nadalje vse ukrepe, ki jih je vlada povzela, da odvrne opozicijo od njenega ra-zornega dela. Toda vsi napori vlade so bili zaman. Zato je treba oba izključiti, ker bi bilo nevarno za stranko, če se ne bi proti obema uporabilo organizacijskih ukrepov. Izkjučitev je bila nato sklenjena soglasno. S tem je Stalin napovedal Trockiju odkrit boj in Trocki je po vsej priliki pripravljen ta boj sprejeti. To najbolj jasno dokazuje že preje omenjeni govor Trockega na seji komunistične internacionale z dne 27. septembra. Med drugim je dejal Trocki: »Na napačni politični smeri zgrajena bi; rekratska disciplina strankarskih organov ni nobeno orodje združevanja, temveč sredstvo za desorganizacijo in razdiranje stranke. Se- rebajakov, Preobraženski in Šarov, ki so ustanovili tajno tiskamo, so politično za dve glavi višji od onih, ki hočejo zakriti svoja hudodelstva s strankarsko disciplino. Komunistična internacionala in njen vodeči del, boljševistična stranka, je skupina nespametnih in mutastih vernikov nekaterih voditeljev. Danes ni nobene strankarske organizacije več, ki bi debatirala in sklepala, temveč samo taka, ki posluša. Tudi predsedstvo komunistične internacionale ni v tem oziru nobena izjema.« Nato je ponovil Trockij vse svoje stare obtožbe in poudaril zlasti, da je v stranki zavladal thermidorski 'kurs in da straše v nekaterih glavah voditeljev bonapartistična peželjenja. Nad vsemi vprašanji je vprašanje samohranilce skupine Stalin — Buharin.« Vsled teh, za komunistično stranko naravnost nezaslišanih napadov na najvišje vrhove v stranki in komunistični internacionali, ni čuda, če govore sedanji sovjetski voditelji o Trockizmu kot največjemu sovražniku stranke in če ga tudi označujejo kot takega. Kominterna tudi odkrito proglaša: »Trockizem se je zvezal z brezstrankarsko bur-žujsko inteligenco, s temnimi, politično sumljivimi in odkrito sasjsifim sovražnimi elementi ter neprestano stremi za ustanovitvijo nove stranke in nove četrte internacionale Zlasti pa obtožujejo vladni komunisti Trockega in njegove pristaše vsled njegovih zvez z voditelji opozicije izven Rusije, kakor njih zveze z Maslovom, Ruth Fischer in Suva-rikom. Še vedno pa apelira sovjetska »Pravda« na Trockega in njegove pristaše, da z bojem ne-: hajo, kar jasno dokazuje, da sicer pozicija , Trockega pada, da pa še vedno ni tako sla-j ba, da bi smel Stalin nastopiti proti Trockemu z vso brezobzirnostjo. Ivan Podlesnik: Slučaj Pesek. Tega ne pišem radi tragičnih doživljajev polne obdolženčeve osebe, katera obhaja obletnico zapora na klopi pred porotniki. Pi-šem pa to radi nekaterih važnih stvari, ki nam jih je ta proces odkril. Danes, ko to pišem, mi še ni znati izid tega procesa in mi je izid sam z crizom na to, kar mislim napisati, brezpomemben. Stvari sem zasledoval p° poročilih v ljubljanskih dnevnikih. Predvsem je eno gotovo, da ta proces ni bil eden .izmed najbolj senzacijonelnih v zadnjih desetletjih pred ljubljansko poroto, kar je prvi dan procesa prorokoval »Slovenski Narod«. Morda se je pričakovalo, da bode tudi ta proces »prešpikan« z neokusnostmi znanega Peskovega ptujskega procesa. Za suhoparnimi številkami in trgovskimi knjigami se je sicer skrivala tragika obdolženca in njegove nesrečne družine ter tragika onih, ki so izgubili svoje prihranke. Toda vse to ni stopalo posebno na dan. Tudi časepisje je v celi stvari hladno, skoraj kot dogovorjeno, mrzlo poročalo, in bilo zelo obzirno tako napram obdolžencu, kot na-pram pričam. Zanimivo je to, da niti v enem zagrebškem časopisu nisem zasledil niti notice o tem procesu. Zdi se mi, da so v tem času težke gospodarske krize, katere čuti vsak na lastni koži, ljudje otopeli za take stvari. To mojo domnevo mi potrjuje tudi dejstvo, da se je eden največjih gospodarskih polomov, kar jih je doživela Slovenija, polom »Slavenske banke«, vzel na znanje dokaj hladnokrvno; opravičeno ogorčenje težko prizadetih ni prišlo niti tam dovolj do izraza, kjer bi prišlo najlažje, v politiki ob zadnjih volitvah. Lahko pa je tudi to, da so postali naši ljudje previdnejši in mirnejši ter razsodnejši in da jim je postalo zoprno tisto postopanje, ki je bilo v navadi še pred davni ni leti, ko se je polom vsakega neznatnega konzuma ali podeželskega kramarja‘v dolgih člankih in noticah po časopisju poUtano izrabljal. Sicer pa slučaj Pesek sam ni nudil prav nič političnega ^atenja^ 0^ dolženec je bil že pred leti po litifao.mrte in nobeno njegovih polomljenih g P skih podjetij ni bilo naslonjeno niti na eno, niti na drugo stran. Vse, kar je v tem p .su po politiki dišalo, je bilo to, da je sedel Zagreb, 25. septembra 1927. na obtoženi klopi mož, ki bi lahko pred leti zasedel ljubljanski županski stolec, da mu ga niso spodnesli politični nasprotniki s tem, da so pri.nesli na dan neokusne stvari iz obtoženčevega zasebnega življenja. Epizoda izmed mnogih epizod v povojnem političnem življenju v Sloveniji. Spomini na njo so viseli kot oblaki nad tem procesom. Morda so nekateri pričakovali, da bo začelo iz teh ob; lakov zopet grmeti in, treskati. Morda so si nekateri to želeli... Toda nič ni bilo od tega. Režija procesa je bila v rokah pametnih mož. Predvsem nam je ta proces dokazal, da je slovensko zadružništvo solidna, močna in trdna gospodarska stavba. Gospodarski viharji povojnih let so se sicer zaletavali tudi vanjo, toda niso ji prišli do živega. Med ljudstvom, med katerim se nahaja tako močna in solidna stavba, morajo zadružni izrodki propasti. Tak izrodek je bila svoječasno dr. Hudnikova »Glavna posojilnica« žalostnega spomina, taki zadružni izrodki so bili vsi Peskovi denarni zavodi. Pri nas prospeva in more prospevati samo zadružništvo, ki je naslonjeno na trdno politično disciplinirano ljudstvo, radi katerega in v čegar korist je žadruSništvoo ustanovljeno. Vsak poizkus ustanavljati zadruge radi posameznih oseb al* političnih strank se je dosedaj še ponesrečil: Glavna posojilnica — Agro-Merkur — Peskovi zavodi. Rajffeisen, Schulze, okazali ljudskemu čustvovanju odgovarjajoč gospodarski in politični program. Razveseljivo dejstvo je to, da je to ljudstvo po ogromni večini ne samo politično, temveč tudi gospodarsko organizirano. Malo kmetij; skih gospodarjev dobite danes, da ne bi bili člani ene ali druge zadruge. In pa to. da je to ljudstvo gospodarsko tudi disciplini; rano. Pri tem ljudstvu mislim v prvi vrsti j na hrbtenico naroda, t. j. na kmetijsko ljud- stvo. Vsled te gospodarske discipline so žrtve j pri takih polomih, kot ga je doživela svoje-časno »Glavna posojilnica« in sedaj Pesko-ve, razmeroma majhne. Razumljivo je, da so se morali taki zadružni izrodki kot so bili ti polomljeni zavodi posluževati za pridobivanje klijentele bučne in nesolidne reklame. Tu pa bi bilo treba izpregovoriti besedo o naši reklami. Žal, da se en del slovenskega časopisja ne zaveda, da nosi tudi za reklamo moralno odgovornost. Ravno v Peskovem slučaju se je pokazalo, da je večina vlagateljev nasedla bučni reklami, ki je govorila 0 popolni varnosti vlog. In vendar ni bilo nič lažjega kot to reklamo kontrolirati. Treba je bilo pogledati samo v zadružni register. Tam bi se našlo, da je lastnik obeh denarnih zavodov Pesek sam oz. njegova rodbina. Peskova gospodarska moč pa je bila že 1. 1925. slaba, kar ni bila nobena tajnost za ljudi iz gospodarskega sveta. Če pripoveduje trgovec v svojem inseratu, da prodaja blago najceneje in najboljše, se to lista,' v katerem je inserat priobčen, prav nič ne tiče, ker kupec izvabljen po inseratu, se o blagu sam osebno lahko prepriča in sodi o njem. Drugače pa je to z denarnim zavodom. Ljudje se zanesejo deloma na časopis, v katerem je inserat priobčen, deloma jih pritegne vna-njost zavoda in največ pa obrestna mera ter obljubljena varnost. Kdo izmed razsodnih je mogel verjeti, da nudi na novo ustanovljena Peskova »Ljubljanska posojilnica« 20 milijonov in več varščine? In vendar je bilo to priobčeno v vsakem oglasu. Med žrtvami 1 eskovih denarnih zavodov smo videli samo špekulante na visoko obrestno mero in pa ljudi, ki so s svojimi prihranki hoteli priti do službe. Trezni in politično ter gospodarsko disciplinirani so se in se drže svojih denarnih zavodov, na katere jih veže disciplina in zaupanje. To dejstvo kaže visoko stopnjo gospodarskega napredka naših ljudi. Obenem je pa to dejstvo glasen opomin voditeljem strankinih gospodarskih trdnjav, da morajo z največjo pazljivostjo in vestnostjo čuvati na te trdnjave, ker z njih polomom se polomi lahko tudi marsikatera politična trdnjava. Večina slovenskega ljudstva ni samo politično, ampak je tudi gospodarsko opredeljena. Slučaji dr. M. Hudnik (Glavna pos.) in Pesek z njegovimi denarnimi zavodi, stoje izven zadružno gospodarskega gibanja naših ljudi. Zato morajo taki slučaji sicer zarezati praske ne pa ran v zdravo gospodarsko meso naših ljudi. En slučaj v Peskovem procesu je pokazal naravnost smešno naivnost nekaterih ljudi v pojmovanju gospodarskega dela. Takratna Nar. soc. stranka je potrebovala denarja. Pa so rekli voditelji: začnimo tako, kot je začela SLS. Napravimo nekako »Gospodarsko zvezo«. Brez zadostnih denarnih sredstev in izkušenih ljudi so začeli.Takrat se je v Ljubljani zelo čutilo pomanjkanje čevljev. Šli so in naročili iz Češke en vagon čevljev. Polom te. kupčije je sledil za petami. Izguba je zna-5ala skoraj 500.000 dinarjev, katero je moral plačati njih kandidat za ljubljanski županski stolec in njih financijer Pesek. Slične stvari smo doživeli svoječasno pri »Agro-Merkurju« in pred leti pri »Zadružni centrali«. Povsod se je grešilo proti osnovnemu zadružnemu principu. Povsod se je ob obstoječih razmerah, brez gospodarske potrebe, ustanovilo nekaj, kar naj bi služilo stranki kot blagaj; na, ne pa ljudstvu. Lepi zadružni principi naj zakrivali namen. Greh storjen nad temi principi, se je hitro maščeval. V strankarske namene se lahko ustanavljajo izobraževalne in druge prosvetne organizacije; težje pa gre tu z gospodarskimi. Ponavljam še enkrat, da dr. Krek ni tako delal. Njemu je bil del, in sicer bistven del, njegovega političnega programa dvigniti ljudstvo gospodarsko potom zadružništva in to brez ozira na strankine blagajne in strankine politične mandate Kot mnogoleten delavec v teh vrstah mo; rem z mirno vestjo trditi in pribiti, da niti stranka kot taka, niti funkcionarji teh organizacij desetletja nisc imeli niti vinarja ma-lerijalne koristi od gospodarskih institucij, kar edino odgovarja tudi zadružnim principom. Zadruge niso banke in ne smejo biti. Vsi prej omenjeni polomljeni zavodi pa so grešili nad tem temeljnim principom: povsem špekulativno bančno poslovanje so zagrnili z čistim zadružnim pajčolanom. Kazen s polomi jih je zadela. Še nekaj je treba omeniti. Sedanji zadružni zakon je v tem oziru nepopolen, da orno-fročuje, da zrastejo na zdravem zadružniškem telesu taki izrodki. Ta zakon je treba izpopolniti in spremeniti. V Sloveniji imamo močno in preizkušeno zadružništvo. Iz njega vrst pridejo, po doživetih izkušnjah, lahko tozadevni zdravi predlogi. Ali ni že to nekaj nezdravega, da omogočuje ta zakon, da je en sam človek oz. ena sama rodbina, absoluten gospodar zadruge? Potem pa je tudi važno vprašanje revizije zadrug, zlasti onih, ki niso v nobeni zvezi, ki ima revi; zijsko pravico, temveč podvržene direktni sodni reviziji. Res je, da je pomanjkanje dobrih .revizorjev veliko. Res pa je tudi, da se je tozadevno v Peskovem slučaju postopalo nekam počasi in konsekvence iz revizijskih predlogov niso sledile s potrebno br-zino. En tur iz zdravega slovenskega telesa je izrezan. Bolezni in nesreče rode izkušnje. Poklicani naj skrbe, da se kaj takega ne bo ponavljalo. Zakoni niso ustvarjeni samo za to, da se po njih sodi in kaznuje, temveč tudi za to, da preprečujejo zlorabe. Če je v tem oziru v zakonodaji kaj pomanjkljivega, naj se to odpravi in nadomesti z boljšim-(lospodarsko življenje je trdo povsod n» tu. Za omehčanje te trdosti so že pre gre(j_ letji iskali nesebični katerega siva in našli eno etične vredno- temeljna osnova je mogoč n ^ ati. Izkušnja u6/’^Hem zad^užništva. kruto tc,“ e‘ nvmt0 maščevanje pa niso pntegnje-m samo povzročitelji greha, temveč tudi nedolžni To dejstvo kriči iz vseh dosedanjih slovenskih zadružnih polomov. Učimo se iz njih! Politične vesti. =r No no gospodje! Nedeljska zmaga je stopila esdeesarjem tako zelo v glavo, da so čisto izgubili pravo mesto. Postali so pra- vi pesniki ki se poslužujejo pesniške predpravice, da resnico malo po svoje pobarvajo. Tako pišejo, kako da je z vso silo deloval vladni pritisk. Naj vendar navedejo le en skromen primer, če morejo. Mi pa jim lahko povemo, da je ta pritisk obstojal v tem, da je celo neki radikalni kandidat agitiral za esdeesarsko listo! Nadalje govore, da so bili avtomobili v službi njihovih nasprotnikov. Vsa Ljubljana je videla, kako so esdeesarji s svojimi avtomobili obvladali ljubljanske ulice, sedaj pa vale gospodje to svojo naj-večjo prednost na druge. Ali je gospode morda sram priznati, da brez avtomobilov ne bi zmagali? Divno je tudi čitati, kako je napredni blok zmagal v gigantski boTtH-Bili bi vesoljnemu esdeesarskemu tisku na& vse hvaležni, če bi pokazal na tiste gigant«! ki so vodili v nedeljo boj v Ljubljani. Slovenski narod namreč o svojih gigantih ze davno nič slišal ni, kvečjem v negativnem zmislu. Sicer se nam pa zdi, da je vse g°' vorjenje o gigantskem boju le gigantska licentia poetica gospodov, ki sami niso verjeli, da je v Ljubljani mogoča tako gigantska zabloda. = Vlada in verifikacija mandatov. Vladi blizu stoječe zagrebške »Novosti« pišejo: Z ozirom na Davidovičevo izjavo, da smatra situacijo v vladi in parlamentu le za začasno, dokler se ne konča verifikacijska debata j*1 ne izvrši glasovanqje, je izvedel vaš dopisnik' iz vladnih krogov, da more biti v tem pogledu g. Davidovič popolnoma miren. Če mi- j sli g. Davidovič, da ima vzrok narediti iz sta; S lišča vlade glede verifikacije mandatov ali volivnlh nepravilnosti vprašanje, potem mora vedeti, da bo saina vlada inzistirala na tem, da se izvedejo ponovne volitve v vseh onih okrajih, če se točno dokaže, da so bile v prvih volitvah nepravilnosti. Tudi vlada ve, da so se vršile nepravilnosti, ki pa niso prišle od zgoraj od vlade, temveč od zdolaj od strankarskega delovanja, proti čemur so morale oblasti reagirati. Če je bila ta akcija taka, da je kvarno uplivala na izhod volitev, potem bo vlada sama zahtevala, da se izve-dejo ponovne volitve. = Angleški listi o ofenzivi makedoiistvu-jučih. V zadnjem času posveča angleški^ tis.t mnogo pozornosti macedonskemu vprašanju z ozirom na novo akcijo makedonstvujuščih. Tako objavlja »Times« uvodnik o »Macedon-skih nasiljih«. »Morning Post« pa prinaša posameznosti o pripravljenih atentatih v Solunu in pravi, da je bil cilj atentatov razdražiti prebivalstvo v Grčiji. — Sofijski dopisnik »Timesa« pravi, da so atentati v Djevdjeliju in Solunu samo uvod v serijo nasiljev, ki jih pripravljajo makedonske organizacije. Mesto dosedanjih četniških napadov hočejo make-donstvujušči vprizarjati v južni Srbiji bombne atentate. Za te atentate so se odločile makedonske organizacije v hipu, ko so se začeli zboljšavati odnošaji med Jugoslavija in Bolgarsko. Organizacije hočejo s temi atentati na vsak način izzvati jugoslovansko vojsko k represalijam in nato diskvalificirati jugoslovansko upravo pred zunanjim svetom. Ta cilj pa je, pravi »Times«, zelo po-grešna kalkulacija, ker je imela zapadna Evropa že dovolj slabih izkušenj z dosedanjim vmešavanjem v delo Makedonske organizacije. Če misli Makedonska organizacija, da bo s svojo akcijo onemogočila poboljšanje oduo-šajev med Bolgarsko in njenimi sosedi, potem se silno moti, ker ona pozablja, da je bolgarski narod pretrpel v Macedoniji že dva poraza. = Velika zarota proti španskemu kralju in Primu de Riveri odkrita v Madridu. Iz Madrida se potrjuje vest, da je odkrila policija preteklo noč na široko zasnovano zaroto, katere namen je bil usmrtitev kralja Alfonza in Prirna de Rivere. Anarhisti so mislili, da se kralj vrne zvečer v Madrid in so hoteli njegov vlak pognati v zrok. Zarota pa je bila pravočasno odkrita. Glavni zarotniki so aretirani. Preiskava je ugotovila, da so imen-zarotniki pomagače v vsej Španiji. Policija je aretirala še 18 anarhistov in nad vse ekstremne elemente uvedla strogo preiskavo, — Angleška opozicija proti ženevski politiki Chamberlaina. Opozicijske stranke hočejo neuspeh ženevske razorožitvene konference in ženevski govor Chamberlaina na vsak način izrabiti. Ramsay Macdonald bo obravnaval prihodnji teden Jia skupščini delavske stranke v Blackpoolu »mi.ru sovražno« vladno politiko. — 24. oktobra bo imel Lloyd George v londonski Queens Hall ■velik govor proti angleški razorožitveni politiki In politiki, ki jo izvaja Anglija pri Zvezi narodov, neposredno po sestanku parlamenta bo pa interpeliral Macdonald o ženevskih dogodkih. V imenu delavske stranke je pričel Clynes te dni v Manchestru debato z ostro kritiko ženevskih pogajanj. t Kratke vesti. Avtonomistično stranko so Lotarinšii n’""' ški nacionalisti v A^Vnister Ti ^fescu ie prSeJTlS £T6 « bo ,» „ajbtfe JU Z Kon«:re"'Jlatinskega tiska je bil od predsednika Bratianu-a otvorjen v Bukarešti. število organiziranih angleških komunistov je padlo v zadnjem letu od 11.000 na 7377. Med mehikanskimi uporniki in vladnimi četami je prišlo zopet do novih bojev. Samo v eni bitki je bilo ubitih 55 upornikov. 17 kandidatnih list je vloženih za občinske volitve v Pragi. Ker je na neki listi 115 kan; didatav, niso torej Pražani v nobeni zadregi za kandidate. Paleologue, bivši generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva, odločno demantira, da hi on kdajkoli vodil z madjarsko vlado kaka pogajanja za odkup madjanskih železnic in revizije Trianonske pogedbe. Dnevne vesli- — Odlikovanje češkoslovaških oficirjev. Z redom sv. Save III. stopnje sta odlikovana poveljnik avtomobilske čete v Pragi polkovnik Karl Čemy in sekcijski šef v ministrstvu narodne obrambe Otokar Holy. — »Uradni list« št. 101 z dne 1. oktobra objavlja uredbo glede proračuna oblastne skupščine .mariborske oblasti. — Protestno zborovanje trafikantov iz vse države v Zagrebu. Predvčerajšnjim se je vršilo v Zagrebu protestno zborovanje trafikantov iz vse države zoper znižanje pro-y«Ue za prodajo tobaka. Ljubljansko udru-zeaje sta zastopala Vugrin in Bednarič. Na k'Ongr«m je bila sprejeta resolucija, v kateri protestirajo delegati zoper znižanje pro-Vlzile od 5 na 4 odstotke ter ugotavljajo, da s? zahtevali trafikanti vedno, da naj se pro- zviša na 8 odstotkov. V resoluciji za-“ievajo trafikanti dalje, da se uredi pode-'jev;inje in odvzemanje dovoljenja prodaje iona.;a s posebnim zakonom. ~ Blejski most čez Savo. Most čez Savo Prt Lescah ,se bo začel graditi še to jesen. Ministrstvo za javna dela je že izdalo po- ! trebna navodila. Most bo narejen iz betona, i Država bo prispevala za graditev 1,240.000 j dinarjev. Za gradbene stroške bosta prispe- { vala tudi krajevna cestna odbora z Bleda j in Radovljice. — Višja pedagoška šola v Beogradu. Rav- j natelj višje pedagoške šole v Beogradu bo j v kratkem imenovan. Za prvi letnik se je j priglasilo tako majhno število slušateljev, i da se predavanja najbrže ne bodo vršila, j \ zrok temu je dejstvo, da se morajo sluša- j telji sami vzdrževati ter jim je ukinjena j po novem finančnem zakonu plača, ki bi jim j pripadala kot učiteljem. — Odkritje spomenika v svetovni vojni padlim Židom v Beogradu. Te dni je bil odkrit v Beogradu spomenik v svetovni vojni Padlim Židom. Slavnosti so se udeležili med (ltugim v imenu kralja osebni .adjutant major Pogačnik, v imenu vlade minister Obra-“ovič, dalje prometni minister Milosavljevič, beograjski župan, prosvetni minister dr. Ku-fflanudi, zastopniki generalitete, več političnih voditeljev, med njimi Ljuba Davidovič ter zastopniki raznih humanitarnih in pa-triotičnih društev. Slavnost ,se je pričela s svečanostno službo božjo, pri kateri je asistiralo četvero rabincev. Spomenik je odkril major Pogačnik. — Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in Narodno galerijo je prejel od neimenovanega dobrotnika v dar 3000 Din; gospod dr. Matija Murko, univ. profesor v Pragi, pa je daroval zase in za svojo družino 1400 Din v fond. Obema darovalcema izreka Narodna galerija kot upravitelj fonda javno zahvalo. — Za Gabronov spomenik so nadalje darovali: Meško Ksaver, Sele 10 Diin; Hader-Jap Mara, Dravograd 20 Din; Albert Ruta)', Celje 50 iDin; Franc Treiber, Šmiklavž pri Slov. gradcu 20 Din; Pavel Gril, Šoštanj 20 D.in; Marko 'Kogelnik, Vuzenica 20 Din. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala! Ponovno naprošamo vse koroške rodoljube in tudi ostale prijatelje župnika Gabrona, da se v polnem številu odzovejo našemu pozivu tor pošljejo svoje prispevke, tako da bo spomenik že ob Vseh svetih gotov. — Odbor »Slovenske Straže«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. — Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, olfova 12, mesto venca na krsto blago-pokojne prijateljice ge. Fani Zemme .daru-J® gospa Roza Janda-Galle 100 D.in; rodbi-na Iv. Bonača mesto venca na krsto pokojne ravnateljice ge. Fani Zemme ,100 Din; neimenovan 30 Din; neimenovana 20 Din. — Plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala. — Odbor. Gradbena direkcija opozarja vse inte-lesente na I. ofertno licitacijo za izvršitev dolnjega ustroja železnega mosta preko reke Neretve v Caplini, ki se vrši dne 31. oktobra 1927 ob 10 uri pri Gradbeni direkciji v Sarajevu. Natančnejši pogoji .so razvidni iz razglasa na uradni deski Gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg 1-1. — Razpisano mesto. Pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni se odda mesto sodnega sluge. Prošnje 'je vložiti do dne 10. novembra 1927 pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboiru. — Iz sodne službe. Imenovani so: Za višjega državnega pravdnika v Mariboru starešina državnega pravdništva dr. Mirko Grasseli, za starešino drž. pravdništva v Mariboru dr. Ivan Jančič, za državnega Ceiju namestnik drž. pravdni-, m ?us,’ za P^e državne pravd-h ^ službenih me- stih dr. Robert Ogoreutz, .stareSina državnega pravdništva v Ljubljani, dr. joško PožaT starešina državnega pravdništva v Celju in Gustav Barle, starešina državnega pravdništva v Novem mestu; za državne pravdnike na dosedanjih službenih mestih namestniki državnih pravdnikov Viljem Lavrenčak v Ljubljani, d.r. Ivan Hojnik v Mariboru in dr. Matko Zorjan v Mariboru; za ravnatelja zemljiške knjige pri dež. sodišču v Ljubljani višji pisarniški oficijal pri okrožnem sodišču v Novem mestu Josip Rus, za pisarniškega ravnatelja pri okrožnem sodišču v Mariboru višji pisarniški predstojnik Jakob Podlesnik, za pisarniškega ravnatelja pri deželnem sodišču v Ljubljani pisarniški predstojnik Rajko Stoječ, za pisarniške ofi-cijale pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani Angela Lapajnar, pri okrožnem sodišču v Mariboru Ivan Drame, pri okrožnem sodišču v Laškem Fortunat Stanovšek. V višjo .skupino sta pomaknjena drž. pravdnik v Ljubljani Vilko Lavrenčak in dež. 9odni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Murski Sobot.i dr. Slavko Šum en jak: vpo-kojena sta višji pisarniški oficijal v Novem mestu Franc Vogrinc in pisarniški oficijal v Novem mestu Adolf Grom. — Iz državne službe. Za administrativnega uradnika pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Ptuju je imenovan Franc Runo-vec; za oblastnega hidrotehničnega uradnika pni (oblastnem liidrotehničnem loddelku v Sarajevu je imenovan stalni pripravnik Slavko Debeljak. — Premeščen je šumarski nad-inženjer in šef šumarske uprave Franc Miklavčič z Bleda v Kranjsko goro; upokojena sta arhivski uradnik pri velikem županu ljubljanske oblasti Franc Kristan in arhivski uradnik pri sreskem poglavarstvu v Kamniku Leopold Seljak. — Iz prosvetne službe. Imenovani so: za stalnega ravnatelja meščanske^ šole v Brežicah strokovni učitelj iste šole Ljudevit Mikulič, za stalnega .ravnatelja meščanske šole v Trbovljah začasni ravnatelj Albin Zavrl, za stalnega strokovnega učitelja moške meščanske šole v Celju absolvent nižjega tečaja višje pedagoške šole v Zagrebu Ignac Mlačnik, za stalno učiteljico deške osnovne šole v Celju stalna učiteljica Marica Vudler, za stalno učiteljico deške osnovne šole v Št. Jurju ob juž. žel. stalna učiteljica dekliške osnovne šole isto tani Stanislava Schreiner; vpokojeni so: učitelj v Krčevini-Lajtersberg Ivan Klemenčič, učiteljica v Škalskih Cirkovcih Albina Runovec, učiteljica v Gotovljah Draga Kovač-Zajc in učiteljica v Hočah Ljudmila Rojko-Bratkovic; v višjo skupino je pomaknjen profesor rudarske šole v Celju Andrija Torkar. — Proslava Hindenburgovega rojstnega dne v Beogradu. Nemška kolonija v Beogradu je proslavila 80. rojstni dan predsednika nemške republike s slavnostnim banketom, ki se ga je udeležilo okoli 150 oseb. Med gosti je bilo tudi več jugoslovanskih novinarjev in več nemških publicistov, ki se mude te dni v Beogradu. Udeleženci so poslali Hindenburgu pozdravno brzojavko. — Uvedba decimalnega sistema v Turčiji. Rahmi beg, komisar za trgovino v Turčiji je sporočil te dni novinarjem, da bo predložil novemu parlamentu, takoj ko se sestane, zakonski načrt glede uvedbe decimalnega sistema za mere in uteži v Turčiji. Dosedanji sistem se odpravi. Pri tem bodi omenjeno, da je .izdal sultan Abdul-Asis že leta 1870. dekret, s katerim naj bi se bil uvedel v Turčiji francoski decimalni sistem, da pa se določbe dekreta v praksi niso uveljavile. Kemalova vlada bo znala spričo svojega znanega energičnega nastopanja decimalni sistem sigurno uveljaviti. — Zemljiška knjiga za nebo. Nemški juristi si belijo, kot poroča »Acht-Uhr-Abend-blatt«, glave z že perečim vprašanjem institucije neke vrste zemljiške knjige za nebo. To »zemljiško knjigo« bi bilo treba ustvariti zato, da bi se reklamna letala, ki slikajo svoje reklame z oblaki dima na nebo, medsebojno ne ovirala. Kadar se bo namreč te vrste reklama bolj razširila — kar je v kratkem času pričakovati — bi se utegnilo zgoditi, da bi se črke enega reklamnega letala s črkami drugega križale, tako da bi bila v takem slučaju reklama onemogočena. Čegava last pa je »nebo* v Nemčiji? Nekateri menijo, da je last mest, nad katerimi se razprostira. To pa ni dokazano. Če bi bilo tako, bi zahtevala mesta lahko lepega dne od letal, ki pasirajo preko njih, carino. Vsekako pa bi morali uvesti upravičenci neke vrste »zemljiško knjigo« za »nebo«. Morali bi »nebo« paircelirati. V gotovih krajih, ki bi se radi svojih naravnih krasot ne bi smelo kvariti z reklamo, bi bilo treba fiksirati zaščitene cone. — Palača za konklave. Modernizacija Vatikana napreduje. Dočim so se vršila zborovanja konklava za izvolitev novega papeža stoletja v sikstinski kapeli, ld je bila v to svrho vselej izolirana in so bili dani istočasno kardinalom na razpolago številni prostori v Vatikanu, je sklenil sedaj papež, da da zgraditi v to svrho posebno palačo. Palača bo imela 70 apartmanov za kardinale in 50 stanovanj za njihovo strežno osobje, kapelo za skupne molitve, dve veliki jedilni dvorani in veliko dvorano za glasovanje. Stroški so preračunani na 50 milijonov lir. K stroškom bodo morali prispevati tudi kardinali. — Chicago gradi največjo ječo na svetu., V Chicagu so položili temeljni kamen za novo .jetnišnioo. Ječa s sodnijskim poslopjem vred bo stala pol milijona dolarjev. Zgradba bo dograjena leta 1928. Kot poročajo, bo to največja ječa na svetu in zajedno tudi najmodernejša. Okrajni predsednik, ki je imel slavnostni govor pri polaganju temeljnega kamna, je povdarjal, da bi te ječe nikdar ne zidali, če Amerika ne bi -uvedla prohibicije. Arnold Biicklin, svetovnoslavni slikar, pesnik stoletnica. V kratkem bo proslav- 1 j3.1 kulturni svot s iioi6tnico ©'nega njijvGSjili prvakov v slikarstvu, ki je s svo-jo energijo zoral nova pota v slikarstvu. Za njim je ubralo pot velik roj epigonov, ki pa mojstra nikoli niso mogli doseči. Bil je namreč obenem slikar in pesnik in je frapiral umetnost ljubečo publiko ter jo postavil pred nov problem. Mnogo časa so njegove slike zavračali in jih izključevali iz razstav; slednjič so nejgove lepe, s helenskim duhom prepojene ideje zmagale in danes se divi svet pred njegovimi umotvori. — Kaj vse je prepovedano. V »Prager Tagblatt-u pripoveduje izletnik: »Na dan sv. Vaclava sem fotografiral na železnem mostu pariški ekspresni vlak. V tistem trenutku je pristopil redar, kojemu sem se moral legitimirati, ker sem fotografiral vlak.« — Fordov brat umrl. Iz Newyorka poročajo, da je umrl na srčni kapi brat znanega o.utofabrikanta Henry Forda, John Ford. Našli so ga mrtvega v stanovanju v Detroitu. — Stoja Markovič prišla v Moskvo. Kakor javljajo iz Moskve, je 29. septembra prišla tja Stoja Markovičeva, sestra Vukašina Mar- koviča, ki je svoj čas pobegnila iz zagrebških zaporov. — Lažni novinar in njegova poneverba. V Novi Sad se je pripeljal iz Beograda Georg Lipsman s svojo ženo. Povedal je, da je iz Palestine, da je bival zadnji čas v M.onte Carlu ter da ima namen otvoriti. v Novem Sadu moderno igralnico. Kmalu si je poiskal pot do najboljše družbe, katero je ogoljufal za lepo vsoto — 200.000 Din. Ko so razne osebe prijavile policiji, da je možakar sumljiva eksistenca, ki se jo naj postavi na odgovor, ga je le-ta zaman iskala. Lažni novinar jo je odkuril bogzna kam. Policija, ki zasleduje zločinca, ne da nikakih obvestil, ker so vzadevo zapletene razne visoke osebnosti. — Velika nesreča pri vojaških vajah na Rumunskem. Iz Bukarešte poročajo: Ko je korakal 10. rumunski pešpolk, ki se nahaja te dni na orožnih vajah, preko mostu, zgrajenem na čolnih, se je most nenadoma zrušil. Veliko število vojakov je utonilo v Donavi. — Originelen samomor v Beogradu. V Ko- šutnjaku, v državnem parku v Beogradu so našli obešenega 28-letnega učitelja Dušana Jovanoviča. Na prsih je imel pripet listič, na katerem je pojasnil nesrečen mladenič vzrok samomora. V smrt ga je gnala nesrečna ljubezen. Da pa se zavaruje pred eventualnimi rešitelji, je zapisal na listič: »Če me bo hotel kdo vznemirjati in preprečiti samomor, ga bom obdelal z motiko.« Ros originalen samomorilec. — Tragedija na krovu parnika. Te dni se je odigrala na krovu francoskega parnika »Beausoleil«, ko je bil na potu v Afriko, krvava drama. Drugi olicir je ustrelil v hipni blaznosti poveljnika, prvega oficirja in radiotelegrafista, nakar je skočil v morje in utonil. Ker je ostal parnik na ta način brez oficirjev, je moral vožnjo prekiniti ter pristati v prvi luki. — Banditski napad. V Chicagu so vdrli banditi na gostilniško plesišče ter oropali blagajno. Odnesli so 300 dolarjev blagajniškega denarja ter 1000 dolarjev, ki so jih odvzeli posetnikom. Postavili so namreč vse posetnike v ravno vrsto ter jih oropali. Ko je prispela policija, ni bilo ne roparjev in ne plesalcev. — Lecianova usoda. Več inozemskih listov je poročalo, da so usmrtili zloglasnega razbojnika, o čemur je prinesel tudi naš list v preteklih dneh daljše poročilo. Iz Prage pa poročajo, da so vse vesti o Lecianovi usmrtitvi neresnične, da o razbojnikovi usodi še ni izrečena odločilna beseda. Njegova usoda zavisi od sklepa vojaškega sodišča, ki lahko predloži prezidentu Masaryku prošnjo za pomilostitev. — Karainbol vlaka in avtomobila. Pri Varnodorfu na Češkem je zavozil avtomobil v vlak. Voznik in potnik sta bila na mestu mrtva. — Pobuna v mornariških zaporih v Totilo- nu. Te dni so se pobunili kaznenci v morna riški kaznilnici v Toulonu Blizu 100 kaznen-cev je pobegnilo iz ječe. Prepevali so razne socijalistične pesmi in vzklikali komunističnemu iposlancu Ma rty-u, iki je obsojen na več let ječe. Kaznenci so razbili okna in uničili opravo. Pobuna pa je bila kmalu udušena; kolovodje za zaprli v temnice, kjer jih čaka občutna kazen. \t*§ — Spopadi med vojaštvom in katoliškimi vstaši v Mehiki. .V Mehiki je prišlo te dni med vojaštvom in katoliškimi vstaši pri Ja-lisku do krvavih spopadov. V bojih je padlo 53 vstašev. 0 izgubah vojaštva oblasti ne poročajo. — Stavka tramvajskih uslužbencev v Berlinu. Med tramvajskimi uslužbenci v Berlinu je izbruhnila stavka. Stavka okoli 7000 tramvajskih uslužbencev. Stavkujoei zahtevajo isto povišanje plač kot je bilo dovoljeno državnim uslužbencem. "7 Ciničen poizkus samomora. 23 letni Josip 'Klapse v Trstu je prišel te dni ob pozni večerni uri v kavarno ter si naročil črno kavo. Kmalu nato je zapazil neki železničar, da je položil mladenič predse revolver. Železničar je mladeniča opozoril, da naj se ne šali. Klapse mu je odgovoril, da naj se ne briga zanj ter naj mu plača rajši kozarček vermuta. Železničar je njegovi želji ugodil. Ko je mladenič pijačo izpil, si je prižgal cigareto ter vzel v roke časopis. ških, ruskih in nordijskih) del. Vse kaže, * da bo otvoritvena predstav že v četrtek 6. oktobra. c— Popravila na cerkvi sv. Maksimiljana bodo kmalu končana. Cerkev je bila, kakor kaže letnica na škropilniku, sezidana leta 1077, še starejša je kapolica, ki stoji nedaleč od cerkve. Nekdaj so v cerkvi čuvali kosti sv. Maksimiljana, katere so na vsako leto 12. oktobra v procesiji nosili v župno cerkev. Pred vojno so imeli v njej dijaki slovenske paralelke nedeljsko mašo, med vojno pa je bila vojaško skladišče. V nedeljo, dne 9. oktobra bo cerkev na novo posvečena. RESOLUCIJA DRUŠTVA STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV ZA MARIBOR IN OKOLICO. Na javnem zborovanju stanovanjskih najemnikov dne 30. septembra 1927 v Mariboru je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. Prisotni odobravajo v potnem obseg« resolucijo VI. kongresa Saveza stanara kraljevine SHS v Zagrebu od 13. aprila 1927. 2. Zahtevajo, da vlada vendar enkrat izdatno podpre gradnjo hiš z malimi stanovanji. V ta namen naj daje občinam, oblastim in zadrugam nizkoobrestna posojila in naj poenostavi postopek pri podelitvi gradbenih posojil svojim nameščencem. 3. Dokler ne bo dovolj stanovanj, naj zakon prepreči odpovedi brez tehtnih vzrokov in naj omeji najemnino na zlato pariteto za one, kojih dohodki dosezajo zlato pariteto, za ostale pa naj bo dohodkom primerno nižja. Tudi podnajemoma naj se v istem smislu uredi. 4. Prekoračenje zakonito določene najemnine naj zakon kaznuje pri najemodajalcu in najemojemalcu. Vse tozadevne pogodbe so neveljavne, v kolikcr prekoračijo zakonito najemnino. 5. Dokler traja pomanjkanje stanovanj naj zakon prepreči s primernimi določbami in sankcijami pretvarjanje stanovanj v poslovne prostore. (5. Ravnotako naj zakon prepreči, da ostanejo uporabljiva stanovanja prazna, in naj prisili lastnike, da neuporabljiva 'stanovanja zopet urede za bivanje. 7. V sporih naj razsojajo redna sodišča. Tolmačenje. V Mariboru je več stavbenih zadrug, ki ne morejo zjidali vsled predragega kredita. Zadruga »Moj doni« Tezno je sezidala z lastnimi sredstvi 5 hiš s 5 stanovanji, »Naš stari« Nova vas pa 6 hiš z 12 stanovanji. Več ne moreta zidati, ker jim primanjkuje cenenega kredita. Od 12 milijonskega kredita za zidanje stanovanj drž. uradnikom je dobil samo eden po neštetih intervencijah 80.C00 dinarjev. Po prošnjah pri stanovanjskem sodišču rabi Maribor — mesto okoli 600 stanovanj, bližnja okolica pa 400. Razentega je po napovedi mestnega fizikata v mestu 700 nezdravih in 207 prenapolnjenih stanovanj. Če bodo lastniki razpolagali s stanovanji, bodo veliko število stanovanj zlasti pritličnih v iprometnih ulicah spremenili v poslovne prostore in s tem še povečali pomanjkanje. Določevanje zlate paritete za vsa stanovanja je krivično, ker večina delavcev in uradnikov ne dobiva za svoje delo zlate paritete. Zahteva po kaznovanju pretiranih najemnin je- utemeljena v čl. 36 in 37 ustave, ki prepovedujeta oderuštvo in izrabljanje privatne lastnine v škodo skupnosti. V Mariboru je okoli 50, v okolici pa okoli 120 uporabljivih praznih stanovanj, ki so jih dobili hišni lastniki po čl. 2 t. 9 na prosto razpolaganje in ki jih nočejo oddajati. Capablanca — vodi. Sedmo partijo je dobil Capablanca in sicer po 36. potezi. Aljehin je bil silno slabo disponiran in se je udal po še nepolnih 4 urah. S sedaj dobljeno partijo je prevzel Capa blanca vodstvo v matschu. Zanimivo je, da so bile najbolj živahne in bojevite partije 1., 3., 5. in 7., torej vse partije, pri katerih je imel Capablanca bele. Ker ima sedaj vodstvo Capablanca, bo za Aljehina silno težko, da si pridobi vodstvo, ker bo moral najprej izenačiti. Stanje po sedmem kolu je 2:1 za Capablanco, ker 4 remis partije ne štejejo. Šport. ! Olimpijada laži-amaterjev. Amsterdamski ; nogometni turnir bo zelo zanimiv, čeravno . se ga ne be do vdeležile države, ki so vpeljale j profesionalizem, prispelo je namreč že 22.; prijav iz različnih držav. Vse te tekme so j seveda ne bodo vršile v amsterdamskem sta- i dionu, ampak po večini na raznih društvenih igriščih. Svoječasno smo pisali, da se bodo v Amsterdamu srečali laži-amaterji. Kajti le malo držajv je na svetu, ki zamorejo postaviti dobro nacijonalno moštvo, čegar igrači lahko z mirno vestjo položijo olimpijsko prisego. Toda olimpski komite je bil napram nogometašem, kar se tiče pojma amaterstva, zelo širokogruden, ne iz idealnih, pač pa iz inaterijalnih razlogov. Saj bodo ravno nogometne tekme služile v to, da se pokrijejo velikanski stroški olimpskih iger. Kakor dobljeno, tako zgubljeno. Velikanski zaslužki svetovnih prvakov, od katerih sta n. pr. pred kratkim Tunney in I)empsey zaslužila en oziroma pol milijona dolarjev, vzbujajo napačne pojme o bogastvu teh matadorjev. Ti ljudje namreč znajo hitro pridobljeno premoženje še hitreje zapraviti, še noben svetoven Champion si ni prihranil premoženja za stara leta. Za primer navedemo zamorca Jack Johnsona, ki je bil svetovni prvak od 1. 1908 do 1915 in ki je plaval v denairju. V Chicagu se še dobro spominjajo krasnega rudečega auta, v katerem je drvel Johnson po ulicah. Johnson je že zdavnaj down and out. Sedaj živi borno življenje kot trainer bokser ja tretje vrste. Pred kratkim so cba zaprli, ker sta aranžirala goljufiv navidezen boks - match. Položiti nista mogla niti barne kavcije 500 dolarjev. Sic transit gloria mundi. Pojoči bokser. Holandec Joop Liet se je proslavil kot bokser s tem, da v ringu večkrat zapoje kako arijo. Bokserski strokovnjaki so mnenja, da je prav dober pevec, godbeniki pa se zopet čudijo, da je Liet s svojim petjem tako malo nasprotnikov knock outal. Ko je zadnjič nastopil v Miihlhausenu, ga je neki Rasewann že v drugi rundi potolkel na tla in Liet ni dal iz svojega kota nobenega glasu več od sebe. Jubilejna kolesarska dirka v Sloveniji. Medklubski odbor za proslavo 40-letnice obstoja slovenskega kolesarstva razpisuje »Jubilejno medklubsko dirko« na 9. oktobra 1.1. na progi Ljubljana — Vransko — Ljubljana 100 km. Start točno ob 12. uri opoldne na Kongresnem trgu, cilj po 3. uri pop. na Dunajski cesti pri km 1.250 pred gostilno »Kačič«. Za to dirko je poklonila »dvanajsterica« bivših članov »Kluba slov. biciklistov Ljubljana 1887« velik prehodni pokal. Toč- i ni razpisi dirke, razposlali so se že vsem klubom Slovenije, kateri so včlanjeni državni kolesarski zvezi. Vsi klubi se opozarjajo, da se te dirke polnoštevilno udeleže, da na ta način dostojno manifestirajo za 40-letnieo obstoja slovenskega kolesarstva. Dirkači se opozarjajo, da se takoj prijavijo, zaključek prijav je neodložljivo v četrtek dne 6. oktobra t. 1. ob 14. uri v ka/varni Prešeren. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. — Medklubski odbor. Tildenov seznam najboljših teniških igralk sveta. Tilden objavlja v »Ne\v York Ileral-du< sledečo lisio teniških igralk: Helena Willsova kot razred zase; potem slede: d’ Alvarez, Kea Boumann, Hetty Nuthall, Molla Mallory, qoan Fry, Elizabeth Heine, Elizabeth Ryan, Charlotte Hosmej-, Mrs God-free. Dalje pripomni, da bi na tej listi lahko figurirale tudi Helen Jakobs, mrB. Pea-cock in Cilly Aussem, vendar se pa dose-daj še niso vdeležile takih tekem, ki bi omogočale brezhibno kvalifikacijo. Borze 3. oktobra. Ljubljana. Berlin 13.51 — 13.54 (13.525), Curih 1C94 — 1097 (1095.5), Dunaj 7.9975 do 8.0275 (8.0125), London 276.10 — 276.90 (276.50), Newyork 56.64 — 56.84 (56.74), Pariz 222 — 224 (223), Praga 107.99 — 168.79 (168.39), Trst 308.75 - 310.75 (309.75). • Zagreb. Amsterdam 22.795 — 22.855, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Berlin 13.52 — 13.55, Budimpešta 9.945 — 9.975, Milan 309.5 do 311.5, London 276.10 —276.90, Newyork 56.637 — 56.837, Pariz 222.25 — 24.25, Praga 167.99 — 168.79, Curih 1C94 — 1097, Varšava 6.43 — 6.47. Curih. Beograd 9.13, Newyork 518.775, London 25.24, Pariz 20.355, Milan 28.315, Praga 15.375, Budimpešta 90.725, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.1775. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 138 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 70, Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 400 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0. Ljubljanska blagovna borza (3. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona bukovih drv, fco vagon meja po 22.50 in 1 vagon remeljnov, 4 m dolgih, ostrorobih, 28X58 mm fco vagon naklad, postaja po 465. Deželni pridel-k i : Tendenca za žito mima. Zaključkov ni bilo. BIVŠI RUDAR V VLOGI FINANČNIKA. Lahkomiselnost in poželjenje po bogastvu oboje je že marsikoga ugonobilo. To resnico je spoznal po dvajsetletnem uspešnem varanju, lahkomiselnosti, iskanju bogastva . nevarnež »gospod« Jcsef Aspinall. Sedaj je > junak« dneva od londonskega sodišča obsojen, občutno obsojen in junače bo premišljeval med štirimi stenami o biti in nebili. Jetnišnica mu je že več ali manj znana, saj je svoje bližne okradel za nič več in nič manj I kol za — dvestotiseč funtov sterlingov, pri-bližno 140,000.000 dinarjev. Lahkomiselnost in pohlep sta gnala že v zgodnji mladosti Aspinalla na pot, ki jo hodijo najbolj izprijeni ljudje. Po volji starišev je bil zaposlen v rudokopu kot rudar. Že kol mladenič je kazal izredne finančne zmožnosti. Ker je kot tak vžival splošno priznanjft ej vzel slovo od rudarskega življenja in stal trgovec. Leta 1902 je otvoril lastno trg>" vino. Ker je hotel na hiter način obogatel — trgovina mu ni uspevala, kot je pričakoval — si je izbral pot nepoštenosti. Ogolju-fal je nekega posestnika večjih rudnikom Zaradi tega dejanja in insolventnosti trgovine je prišel pred sodišče ter bil obsojen na devet mescev ječe. Po prestani kazini j® nanovo otvoril trgovine. Potrebne denarce mu je preskrbela žena. Tudi to pot ni imel zaželjenega uspeha; trgovino je moral opustiti. Ker pa je hotel na vsak način obogateti) je pridobil tasta, ki mu je nudil po daljšein prigovarjanju potrebni kapital. Tudi tretji poizkus rehabilitacije je končal — nesrečno. Z nesrečo raste bistroumnost in razsodnost. Obojno pa je rodilo pri Aspinallu — velikopoteznost. Ustanovil je akcijsko družbo »Crainant and Devon Mining Syndicate, sleparsko podjetje svoje vrste, ki pa je prinašalo lepe denarce 130.000 funt šterlingov. Od teh dob je živel »gospod« Aspinall božanstve-no življenje. Šumne in hrupne veselice v bogato okrašenih sobanah so bile na dnevnem redu.^ Kako je Aspinall bil iznajdljiv priča sledeča dogodivščina. Ko je goljufu nekoč zmanjkal potrebni kapital, si je izmislil nekaj prav posebnega’ Upniki so terjali, neizprosno terjali. Kak® iz zadrege? Povabil je upnike na bfl-žanstveno večerjo, nudil ob tej priliki s®i' boljšo pijačo ter popeljal vso družbo v kleV kjer je pokazal raznovrstna najboljša vini. »Vse to gospoda, zastavim,« je dejal gospod Aspinall. Umevno, da so upniki blagohotno odklonili to ponudbo. »Gospod Aspinall !» bil in 'bo kavalir!« — so vzklikali zbrani. Na žalost pa zbrana gospoda ni vedela, da jc v »serviranih« steklenicah blažena — vodica. Končno pa so zopet spoznali prevaro in Aspinall je bil obsojen na dvajset mesecev ječe. lija Ereuburg: 49 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prebedel d. L.) — Iz bara? Kaj je to? Margot ni več strpela. Pri srcu ji ni bilo veselo in ne svečano ampak prej strašno. Pisarna, pisalni stroj, gospodična, ki mirno plete šal — vse to jo je zmedlo. Pa se je kljub temu zasmejala, ker je bilo vendarle preveč smešno to, kar je vpraševala slepica. Margot je lahko razumela, da so ljudje, ki ne vedo, kaj je parnik ali potres, (Margot je vse to vedela); bilo ji je pa smešno, da kdo ne ve, kaj je bar. In Margot še je od srca zasmejala. — Bar? Ali niste bili še nikdar v baru? To je... kako bi vam pojasnila... To je nekaj takega, ko vaša pisarna, to se pravi, da tja lahko vsakdo pride. Samo ta razlika je, da je tam zelo veselo, tam se pije šampanjec, coctail in se pleše. Zamorec Sulo pa žvižga. — Ne pripoveduje več! Jaz se zamorcev bojim! — Saj vendar ni strašen! Jezik ima ko mačka, dolg in raskav. Strašno je sladkosneden. Jaz pa sedim tam za pultom in .. Naenkrat se je pa Margot spomnila, čemu je prišla in je takoj prekinila svoje navdu- šeno pripovedovanje. Zbrala je vse svoje sile in zakričala: —- Vi ne veste, on je zločinec, pravi zločinec! — Kdo? Zamorec? — Ne, vaš ženin. — Ni res! On je dober! Ne žalite mi ga! Gabrijela je vstala in iztegnila obe roki s pletilkami proti Margot, kakor da hoče zaščititi svojo ljubezen. — Poslušajte me! On vas vara. Ko sem . danes z njim spala ... — Kako spali? Ali ste njegova sestra? — Kako ste vi vendar čudni! Ko otrok! Nič ne razumete. Spati, to se pravi ljubili. Ali razumete? Jaz namreč sedim samo ob večerih v baru, ponoči pa se pečam z ljubeznijo. Moškim to jako ugaja in zato dobro plačujejo. To je moje delo, ki mi daje dohodke. Sinoči me je imel vaš ženin. — Lažete! On vas ne more ljubiti, ker mi je sam rekel, da ljubi samo mene. Margot je imela dovolj: namesto, da bi ji bili hvaležni jo še žalijo! — Kato lo — lažem? Saj mi je vse perilo raztrgal na telesu, vaš 'ljubček, tako je bil nestrpen! Niti toliko ni mogel počakati, da bi se slekla. Še v baru je silil vame, naj ga poljubljam. Ko je Gabrijela slišala te besede, je stopila k Margot, jo prijela za roke in tiho rekla: — Ne norčujte se iz mene. Fantiči iz zgor-njega stanovanja se norčujejo iz mene, ker sem slepa. Prosim vas, povejte mi: ali vas je res poljubljal? — Seveda me je! Svojih tristo frankov sem pošteno prislužila! Gabrijela je zajokala Margot teh solz ni razumela. Sicer je tudi sama rada jokala, ampak na ves glas, kakoršen pač morabiti jok. Slepica pa je jokala tako čudno, da je ni bilo slišati, niti rame ji niso drhtele, samo solze, mnogo solza se ji je usulo čez miren obraz. Brez razumevanja za ta čuden način joka, Margot ni vedela, kako naj jo uteži. Nazadnje je pa Gabrijela rekla: — On ni kriv! Jaz sem slaba. Vsem sem zavidala. Vi ste gotovo boljši, ko jaz. Vi niste slepi. Naj vas ljubi! Naj vas poljublja! Nič mu ne bom rekla. Mogoče bo pa vendarle rad videl, da bi bila njegova žena. Da bi vsaj tla umivala! Pa boni srečna. — Molčite! Vi sploh nič ne razumete. Nikar se ne (»mirite s tem! Rekel mi je, da vas bo takoj po poroki zadavil. Roke pa ima kakor opica. Zdaj vam povem, čemu sem prišla... Rešiti vas moram! Zaprl vas bo v temnico! Sposoben je na vse! — Vi mi govorite strašne stvari. Zakaj bi me zapiral? Ali sem mu storila kaj hudega? — Sovraži vas! Ah, kako je kričal: j zadavil jo bom, kar zgrabilo me bo, pa jo bo"' zadavil.« Rekel je, da z vami ljubimka Vft vam pri tem kaže jezik. Rekel je, da ste slabši, ko stara Angležinja. — Nič ne razumem. Jaz sem neumna. Ne norčujte se iz mene! Zakaj bi mi pa vendar govoril, da me ljubi? Čemu? — Kako ste vi čudni. Saj tudi jaz dedcem pravim, da jih ljubim, pa bi jim najrajši pljunila v obraz. Za to mi vendar plačajo! — To se pravi, da vi lažete. To ni lepo. — Eh vi, ljuba moja, nikar ne vihajte nosu! Lagati mora vsak! Jaz z lažjo nikogar ne ubijam, on pa si hoče z lažjo prislepiti vaSo doto, nqto vas pa zadaviti. Njega bi bilo treba posaditi v ječo, obglaviti bi f?a bilo treba, da veste! — In vam je rekel, da me sovraži? — Seveda, pa še večkrat. Še celo govoril ni, ampak rujovel ko bik. Gabrijela je vzdignila roke k svojim očem. iz katerih so se ves čas usipale solze. — Usmilite se me! Tako sem nesrečna! Nimam takih... Niso take, ko pri drugih. (Dalje prihodajič.) Na veliko! Galanterija Na veliko! Trikotaia za damo in gospode. — Volna za pletenje v vseh barvah. — Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. — Kompletne potrebiCine za krojače, šivilje in čevljarje. — Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri Josip Peteline*!! UMblJana Sv. Petra nasip 7 ob vodi. Postrelba tolna. Cana disk«. Poatralba tein«. TISKARNA »MERKUR" GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. TELEFON ŠTEV. 2552. TELEFON ŠTEV. 2552. Se priporoča sta vse v tiskarsko stroko spadajoča dela VINOCET tovarna vinskega kisa, d.z o.xM Ljubljana m najfinejSi in naiokusnelll namimi kis iz vinskega kisa. Kak tavajta ponudbo. m Talaton Stav. 11M. TehnlCno In hlgiJenSCno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. PtoarMt MuMla—i Danajska caata II. ta, H. aa*s*» »Segetan« najboljše sredstvo za lužen je semen. 'A% raztopine zadostuje za zavarovanje proti sneti in bilj-nih bolezni. Dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarjeva ulica 6. . - Širite - -.Narodni Dnevnik"! MALI OGLASI. Za vsako besedo se pl*** 50 par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—. Pouk ali konverzacija v nemščini, franeoMini, angleščini in italijanščini daje izobražena n»n*M,a dama. Naslove pr®« na upravo >Nar. jndivi