SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik X. Novo mesto, 18. januarja 1973 Št. 2 VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ: 17. Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve 18. Odlok o začasnem financiranju občinskih potreb v I. tromesečju 1973 OBČINA KR S KO: 19. Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 20. Odlok o začasnem financiranju občinskih potreb v I. trimesečju 1973 21. Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Krško 22. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o stopnji prispevka za otroško varstvo v letu 1971 23. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1972 24. Sklep o izločitvi sredstev bivšega družbenega investicijskega sklada občine Krško iz kreditnega sklada Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto 25. Sklep o zagotovitvi pravice do enega glasu pri upravljanju v zboru Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu 26. Popravek odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve OBČINA METLIKA: 27. Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve OBČINA TREBNJE: 28. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Trebnje v prvem trimesečju 1973 29. Odlok o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1972 30. Odlok 6 delni nadomestitvi stanarine 31. Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 32. Obvestilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Veliki Gaber 33. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranje ceste Bič-Stranje OBČINA NOVO MESTO: 34. Odlok o urbanističnem programu občine Novo mesto 35. Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Novo mesto 36. Odlok o urbanističnem redu v občini Novo mesto 37. Odlok o pomožnih objektih in merilih za določanje zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgraje-. nega objekta 38. Sklep o izločitvi sredstev bivšega družbenega investicijskega sklada občine Novo mesto iz kreditnega sklada Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto OBČINA KOČEVJE: 39. Sklep o izločitvi sredstev bivšega družbenega investicijskega sklada občine Kočevje iz kreditnega sklada Ljubljanske banke 40. Popravek odloka št. 2 OBČINA ČRNOMEU 17. Na podlagi 1, 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33-316/72) in 125. člena statuta občine Črnomelj, je skupščina občine Črnomelj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih ljudi dne 28. 12. 1972 sprejela ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve Na območju občine Črnomelj se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zako- na o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom, ter od hlodovine, žaganega ter tesanega lesa. 3. Zavezancu - proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbi- je posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 4. člen Zaradi obračuna prometnega davka od proizvedenih količin vina in žganja se zasebnemu proizvajalcu vina in žganja prizna za potrebe članov gospodinjstva po 300 litrov vina in 8 litrov žganja letno na vsakega člana gospodinjstva in sicer za vino za stare nad 16 let, ter za žganje, za stare nad 18 let. Za kalo se proizvajalcem prizna 6%. 5. člen Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki se opravljajo občanom, zasebnim in družbenim pravnim osebam, razen od plačil za storitve, za katere je v zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njih ne plačuje posebni prometni davek in razen plačil za storitve naslednjih dejavnosti: - izdelovanje oblačil in perila po meri, kemično čiščenje, pranje, krpanje in likanje oblek in perila, krpanje nogavic in vreč, moško in žensko frizerstvo, popravilo obutve, dimnikarstvo, mletje žita, popravljanje dežnikov, brušenje nožev in britvic, čiščenje obutve, snaženje oken, žaganje drv, kovaštvo, podkovstvo, kolarstvo, klobučarstvo, veziljstvo, popravljanje ortopedskih pripomočkov, pedikerstvo, predtiskanje tkanin, popravljanje dvokoles in ot-: 'škili vozičkov, ročno pranje avtomobilov, delo modistinj, fotograf-stvo, urarstvo, sedlarstvo, vrtnarstvo in radiomehanika. 6. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšanem letnem znesku tudi posebni prometni davek. Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. ^ 7. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Skupščinski Dolenjski list št. 6-48/70 in št. 8/70). 9. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 421-1/73 Datum: 8. 1. 1973 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž."MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r. 18. Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ št. 31/64', 28/66, 1/67, 54/67, 30/68) in 125. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega 'zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. 12. 1*972 sprejela ODLOK o začasnem financiranju občinskih potreb v I. tromesečju 1973 1. člen Potrebe občinskih organov se v 1. tromesečju 1973. leta do sprejetja občinskega proračuna financirajo na podlagi proračuna za leto 1972. 2. člen Izdatki se smejo izvršiti v navedenem času največ do višine 25 % izdatkov občinskega proračuna za leto 1972 po njegovih splošnih določbah. 3. člen S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka, se mora v prvi vrsti zagotoviti kritje osebnih dohodkov. 4. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Črnomelj za leto 1973 in se morajo prikazati v zaključnem računu za leto 1973. 5. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi glede dotacij za financiranje potreb samostojnih zavodov, družbenih organizacij, občinskih skladov ter skupnega financiranja. 6- člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. številka: 400-13/70 Datum: 9. 1. 1973 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž MARTIN JANŽEKOVIČ 1 r TARIFA A - PROIZVODI Tar. št. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so po tej tarifi predpisane potrebne stopnje, ali je zanje predpisana davčna oprostitev: 4%. Opombe: 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne - pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati. 2. Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri ter od avtomobilov. 3. Po tej tarifni številki se plačuje tudi davek od novih ali rabljenih osebnih ;Ui tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja nastala zaradi posledice trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta ustreza prometni vrednosti. Če ta ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ komisijsko. Davčni zavezanec je prodajalec. Tar. št. 2 Od alkoholnih pijač: din za liter: 1. naravnega vina 1,20 2. penečega vina 2,50 3. naravnega žganja in medice 4,50 4. specilanih vin (desertnih, likersih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 dinarjev 5,00 nad 15 dinarjev 7,50 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: nad 17 do 24 dinarjev 16,00 nad 24 dinarjev 22,00 v % od vrednosti 6. piva 30 % 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6 35 % OPOMBE: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ah manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7, točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samo- sttojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz dragega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka dragih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač. Tar. št. 3 Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač in sodavice: 10 % OPOMBE: 1. Davčna osnova za proizvoda iz te tarifne številke je nabavna cena. Z nabavno ceno je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi dragim: odvinimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 2. Osvežilne peneče brezalkohone pijače so proizvodi, narejeni iz raznih, v vodi ali mineralni vodi raztopljenih kombinacij saharoze, dekstroze, snaceratov rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinska, limonska, jabolčna, mlečna in askorbinska), sadnih koncentratov (sirupov) in aromatiziranih sirupov, ki so jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodavice, ledu in kisa). 3. Proizvajalne, trgovinske in druge organizacije združenega dela, ki na debelo prodajajo proizvode iz te tarifne številke, smejo prodajati te proizvode brez posebnega občinskega prometnega davka samo tistim samostojnim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico na vpogled po veljavnih predpisih izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti. Ti prodajalci so dolžni ža vsako tako prodajo izstaviti faktur o in kopije faktur pošiljati za promet v preteklem mesecu do desetega dne v mesecu občinski skupščini, ki je izdala samostojnemu gostincu dovoljenje, skupaj s seznamom faktur o prodanih proizvodih iz te tarifne številke, v katerih morajo biti navedeni: osebno ime kupca - samostojnega gostinca, številka vsake fakture in vrednost proizvodov, prodanih po posamezni fakturi. Ta določba velja tudi za individualne obrtnike - proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem. Od alkohola (etanola) - 1,00 OPOMBA: davčna osnova je hek-toliterska stopnja čistega alkohola. Tar. št. 5 Od knjig, brošur, časopisov in dragih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov - 20 % B - OBRTNE STORITVE Tar. št. 6 I. KOVINSKA STROKA 1. popravljanje kmetijskih strojev - 5 % 2. popravljanje drugih strojev in naprav — 10 % 3. popravljanje motornih vozil - 10 % 4. popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih stojev in kovinskega pohištva - 5 % 5. popravljanje izdelkov precizne mehanike - 10 % 6. popravljanje dragih kovinskih izdelkov - 10 % II. ELEKTRO STROKA 7. popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno) - 10 % 8. popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev in podobno - 5 % 9. popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov - 10 % 10. popravljanje dragih električnih aparatov in pribora ter ostale storitve te stroke - 10 % III. OSTALE STORITVE 11. protektiranje in popravljanje plaščev (vulkaniziranje) - 10 % 12. knjigovezništvo - 5 % 13. žaganje lesa - 10 % 14. gradbene in montažne storitve, ki jih opravljajo občani in zasebno pravne osebe - 10 % 15. osebne in druge obrtne storitve - 10 % OPOMBA: 1. Plačila davka po tej tarifni številki so oproščeni lastniki gozdov, ki na podlagi odkazila gospodarske organizacije, ki gospodari z gozdovi, posekajo les za domačo porabo in ga dajo v razrez, do 10 m3 v enem koledarskem letu. 2. Za dohodke pristojni organ občinske skupščine lahko oprosti plačila davka po tej tarifni številki tiste zavezance, ki les podarijo za javne namene ali ga uporabijo za lastne in druge potrebe v primerih elementarnih nesreč. 3. Plačila davka so oproščeni tudi davčni zavezanci, ki les uporabijo za gradnjo stanovanjske hiše ali za obnovo gospodarskega poslopja do 10 m3. 4. Davčna osnova je skupni znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan. C. - DRUGE STORITVE Tar. št. 7 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in drage igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji - 10 % OPOMBE: 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo. 2. prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo. Tar. št. 8 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili - 10 % OPOMBA: davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 9 Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve: 15 % OPOMBA: davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ld prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki. OBČINA KRŠKO 19. Na osnovi L, 16., 37. in 40 člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prmetu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 4/68) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1972 sprejela ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen Na območju občine Krško se plačuje posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. člen Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je z zakonom o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov in od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov, pod pogoji, določenimi z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa. 3. člen Zavezancu - proizvajalcu so od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 4. člen ka žganja, se zasebnemu proizvajalcu vina in žganja prizna za potrebe članov gospodinjstva po 250 litrov vina letno za vsakega člana gospodinjstva, starega nad 16 let, in 8 litrov žganja letno za vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Ža kalo in razsip vina se prizna 6% 5. člen Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani družbenim in zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka, razen od plačil za storitve, za katere je v zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njih ne plačuje posebni prometni davek. 6. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni občinski prometni davek. Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. 7. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Skupščinski Dolenjski list št.7/67, 7/68, 19/68, 5/69 in 31/69). 9 člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 421-2/1973 Datum: 26. 12. 1972 Predsednik občinske skupščine: JOŽE RADEJ, 1. r. Zaradi obračuna prometnega dav-od proizvedenih količin vina in Tarifa A - Proizvodi Tar. št. 1 Od Vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so po tej tarifi predpisane osebne stopnje,'ali je zanje predpisana davčna oprostitev -4 % Opombe: 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsig- ■ nacijskih skladiščih občani ali zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno bivališče oziroma poslovni sedež. Ob registraciji motornega vozila mora občan, oziroma zasebna pravna oseba predložiti dokazilo o plačanem davku po tej tarifni števil- 2. Davek po tej tarifni številki se ne plača od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, ra zen od izdelkov od zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri. 3. Po tej tarifni številki se plačuje tudi davek od novih ali rabljenih avtomobilov, če se prodaja izvrši pred iztekom dveh let od prejšnjega nakupa. Če pristojni davčni organ meni, da pogodbena vrednost avtomobila ne odgovarja tržni ceni, določi vrednost, od katere se obračuna posebni občinski davek, komisija, ki jo formira davčna uprava. Tar. št. 2 din Od alkoholnih pijač: na liter: 1. naravna vina 1,20 2. peneča vina 2,50 3. naravnega žganja 4,50 4. specialnih vin (desertnih, liker-skih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena zb. liter - nad 12,00 do 15,00 din 5,00 - nad 15,00 din 7,50 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša tabavna cena za liter - nad 17,00 do 24,00 din 16,00 - nad 24,00 din 22,00 v % od vrednosti 6. od piva 30 % 7. od drugih alkoholnih pijač, ki ni-so»zajete v točkah 1. do 6. 35% 2. Osvežilne peneče brezalkoholne pijače so proizvodi, narejeni iz raznih, v vodi in mineralni vodi raztopljenih kombinacij saharoze, dek-stroze, snaceratov rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinska, limonska, jabolčna, mlečna in askorbinska), sadnih koncentratov (sirupov) in aromatiziranih sirupov, ki so jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodarce, ledu in kisa). 3. Proizvajalne, trgovinske in druge organizacije združenega dela, ki na debelo prodajajo proizvode iz te tarifne številke, smejo prodajati te proizvode brez posebnega občinskega prometnega davka samo tistim samostojnim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico, na vpogled po veljavnih predpisih izdano dovoljenje za opravljanje gostinskih dejavnosti. Ti prodajalci so dolžni za vsako tako prodajo izstaviti fakturo in kopije faktur pošiljati za promet v preteklem mesecu do 10. dne v mesecu občinski skupščini, ki je izdala samostojnemu gostincu dovoljenje, skupaj s seznamom faktur o prodanih proizvodih iz te tarifne številke, v katerih morajo biti navedeni: osebno ime kupca - samostojnega gostinca, številka vsake fakture in vrednosti proizvodov, prodanih po posamezni fakturi. Ta odločba velja tudi za individualne obrtnike - proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem. Opombe: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6., in 7. točke te tarifne številke je prodajne cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ah jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač. Tar. št. 3 Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač in sodavice - 10 % Opombe: 1. Davčna osnova za proizvode iz te tarifne številke je nabavna cena. Z nabavno ceno je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja, z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. Tar. št. 4 Od alkohola (etanola) - 1,00 din Opomba: davčna osnova je hek-toliterska stopnja čistega alkohola. Tar. št. 5 Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov: 20 % B - OBRATNE STORITVE Tar. št. 6 1. popravljanje strojev in naprav - 10 % 2. popravljanje izdelkov precizne mehanike - 10 % 3. popravljanje motornih vozil - 10 % 4. popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva - 5 % 5. popravljanje drugih kovinskih izdelkov - 10 % 6. popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno) - 10 % 7. popravljanje električnih gospo- dinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev in podobno - 10 % _ . . 8. popravljanje električnih m drugih telekomunikacijskih naprav in delov — 10 % 9. popravljanje drugih električnih aparatov in pribora ter ostale storitve te stroke — 10 % 10. projektiranje in popravljanje plaščev (vulkaniziranje) - 10 % 11. knjigovezništvo - 5 % 12. žaganje lesa - 10 % 13. gradbene in montažne storitve, ki jih opravljajo občani in zasebno pravne osebe — 10 % 14. osebne in druge obrtne storitve - 10 % Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za storitve: krojačev, šivilij, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pediki-ranja, dimnikarjev, pekov, za preti-skanje tkanin, krpanje perila, nogaic in vreč, popravila dežnikov, oglaševanja glasbil, brušenja nožev in britvic, kovačev, kolarjev, sodarjev, urarjev, potočni mlini, popravilo dvokoles in otroških vozičkov, polnjenje in obnove rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanja preprog, umetnega krpanja preprog, kemično čiščenje, pranja ter likanja oblek ir perila, čiščenje obutve, čuvanje lo kalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe), storitve postreščkov in žaganje drv. Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti material^, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan. Tar. št. 7 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 % Opomba: 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo. 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo. Tar. št. 8 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili -10% Opomba: davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 9 Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve - 15% Opomba: davčni zavezanec po tej tar. št. je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej. tar. številki. Tar. št. 10 Od plačil za razrez hlodovine na žagah se plača davek: od iglavcev - 26,00 din od hrasta - 18,00 din od cera, gabra in kostanja - 4,00 din od ostalih listavcev - 13,00 din Davčna osnova je 1 m3 hlodovine. Občinski upravni organ, ki je pristojen za odmero davkov, lahko oprosti plačila posebnega prometnega davka po tej tar. številki tiste zavezance, ki podarijo rezan les za javne namene ali ga uporabijo za lastne potrebe v primerih elementarnih nesreč. Plačila posebnega občinskega prometnega davka po tej tar. št., so oproščeni tudi lastniki gozdov, ki posekajo tehnični les na osnovi sečnega dovoljenja za lastno porabo, letno za 2 m3 hlodovine. 20. Na podlagi 52. in 76. člena zakona o financiranju družbeno-politič-nih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 4-52/68 in 447/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1972 sprejela ODLOK o začasnem financiranju občinskih potreb v I. trimesečju 1973. 1. člen Potrebe občinskih organov občine Krško se bodo v I. trimesečju 1972 do sprejetja občinskega proračuna financirane na podlagi občinskega proračuna, finančnih načrtov skladov in finančnega načrta upravnih organov občine ter sodišča za leto 1972. 2. člen V omenjenem obdobju se smejo izdatki izvrševati do višine 25 odstotkov izdatkov občinskega proračuna, finančnih načrtov skladov in finančnega načrta upravnih organov ter sodišča za leto 1972. 3. člen S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka, se mora predvsem zagotoviti kritje osebnih izdatkov in najnujnejših materialnih izdatkov. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov se sme za nemoteno izvrševanje izdatkov najeti kratkoročno posojilo iz rezervnega sklada občine. 5. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna, finančnih načrtov skladov in finančnega načrta občinske uprave in sodišča ter se morajo prikazati v zaključnih računih za leto 1973. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem lLtu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 1402-67/72 Krško: 26 12. 1972 Predsednik občinske skupščine Krško JOŽE RADEJ, 1. r. 21. Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 447/69), je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Krško 1. člen V občini Krško se ustanovi solidarnostni stanovanjski sklad z na- menom, da se zagotovi načelo vzajemnosti in solidarnosti ter socialna varnost občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam in jim daje posebno družbeno pomoč pri uvajanju ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. 2. člen Sklad je pravna oseba. Ime sklada je: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Krško (v nadalnjem besedilu: sklad). Sedež sklada je v Krškem. Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi. 3. člen Sklad ima svoj statut. Statut sklada podrobneje ureja zlasti naslednje: - določa delovno področje organov upravljanja in komisij; - določa način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada; - določa način sprejemanja letnega finančnega programa, zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada; - določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada; - določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in o poslovanju sklada; - ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada. Statu sklada sprejme upravni odbor sklada, najpozneje dva meseca po ustanovitvi, potrdi pa ga skupščina občine Krško. 4. člen Organa upravljanja sklada sta upravni odbor in izvršni odbor. Mandatna doba članov upravnega in izvršnega odbora je 4 leta. 5. člen Organizacije, ki zagotavljajo sredstva skladu, izvolijo po enega člana upravnega odbora, če imajo več kot 100 zaposlenih. Organizacije, ki zaposlujejo manj kot 100 delavcev, izvolijo člana upravnega odbora tako, da več delovnih organizacij izvoli enega člana na vsakih 100 zaposlenih. Po enega člana upravnega odbora imenujejo še: - občinska skupščina, - občinska konferenca SZDL, - občinski sindikalni svet, - občinski odbor združenja ZB NOV, - občinski odbor društva upokojencev, - krajevne skupnosti, - občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. Postopek in način izvolitve članov upravnega in izvršnega odbora določi statut sklada. Upravni odbor sklada ima predsednika in namestnika predsednika. 6. člen Upravni odbor sklada ima zlasti naslednje pristojnosti: - sprejema statut in druge splošne akte sklada; - sprejema v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve srednjeročni program sklada; - sprejema letni finančni program sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada; - voli predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora sklada ter člane izvršnega odbora; - voli komisije upravnega odbora sklada; - daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva; - določa poslovne stroške za poslovanje sklada; - sklepa o oročanju sredstev sklada pri poslovnih bankah in drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo v najemnih stanovanj; - sklepa o vseh drugih zadevah iz pristojnosti sklada. 7. člen Izvršni odbor sklada vsklajuje delo in stališča posameznih organov sklada ter obravnava tekoče naloge in vprašanja s področja dela sklada. Pravice in dolžnosti izvršnega odbora sklada se v podrobnostih določijo s statutom sklada. 8. člen Sredstva sklada so: - obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom; - neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete iz posojil odobrenih iz sredstev tega prispevka; - neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin; - namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti; - sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani; - krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada; - drugi dohodki. 9. člen Posebej se v skladu evidentirajo sredstva: - neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka; - vplačana od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja; - vplačana od občanov, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. 10. člen Sredstva sklada se uporabljajo: a) za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za občane z nižjimi dohodki po določenih kriterijih; b) za delno nadomestitev stanarine nosilcem-stanovanjske pravice; c) za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja; č) za gradnjo stanovanj udeležencev NOV in adaptacije ter nakup stanovanj po obveznostih iz že odobrenih posojil iz teh sredstev; d) za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu; e) za kritje poslovnih stroškov sklada; f) za druge namene, ki jih določajo predpisi. 11. člen Merila za uporabo sredstev iz 10/b in 10/d člena tega odloka predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom. Način upravljanja s sredstvi iz točke 10/č člena tega odloka določi občinska skupščina na podlog občinske organizacije ZB NOV Krško. Merila za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja predpiše sklad s splošnim aktom. 12. člen Obseg posamezne oblike družbene pomoči določi sklad s srednje- ročnim programom in z vsakoletnim finančnim programom. Finančni program sprejema upravni odbor sklada za vsako po-i slovno leto, srednjeročni program pa v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva občine Krško. K finančnemu programu sklada in k srednjeročnemu programu daje soglasje skupščini občine KršKo 13. člen Zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme upravni odbor in ga predloži v potrditev skupščini občine Krško. Zaključni račun in letno poročilo sklada predloži upravni odbor sklada vsem, ki vplačujejo sredstva za družbeno pomoč v solidarnostni stanovanjski sklad in rezultate poslovanja javno razglasi. 14. člen Administrativna, finančna ter upravna in strokovno-tehnična opravila opravljajo za sklad ustrezne službe upravnih organov občine Krško. Sklad lahko za opravljanje zadev iz 1. odstavka tega člena ustanovi svojo strokovno službo ali pa za to pooblasti poslovno banko ali stanovanjsko podjetje. 15. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada oziroma oseba, ki jo za to pooblasti upravni odbor. 16. člen Prve volitve upravnega odbora sklada razpiše skupščina občine Krško na predlog sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. 17. člen Ko bo ustanovljena samoupravna stanovanjska skupnost Krško, se samoupravljanje sklada na novo uredi v okviru te skupnosti. 18. Člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1973. Številka: 2-023-11/72 Krško, 26. decembra 1972 Predsednik občinske skupščine: JOŽE RADEJ, 1.r. 22. Na podlagi 225. člena Statuta občine Krško (Ur. vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 4-47/69) in 3. člena zakona o stopnji prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Ur. list SRS, št. 7-82/72) je občinska skupščina Krško.na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 26. decembra 1972, sprejela ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o stopnji prispevka za otroško varstvo v letu 1971 1. člen Podaljša se veljavnost odloka o stopnji prispevka za otroško varstvo v letu 1971 (Skupščinski Dolenjski list, št. 3-27/71) tako, da njegove določbe veljajo tudi v letu 1973. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 420-19/72 Krško, 26. decembra 1972 Predsednik občinske skupščine: JOŽE RADEJ, 1. r. 23. Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski Ust št. 4-52/68 in 4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1972 1. člen V odloku o proračunu občine Krško za leto 1972 (Skupščinski Dolenjski list št. 10-158/72), se 1. člen spremeni tako, da se glasi: ,.Proračun občine Krško za leto 1972 obsega: - dohodke v znesku 15.375.946.00 din - razporejene dohodke v znesku 15.289.946.00 din - nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) 86.000,00 din 2. člen Pregled dohodkov in razpored dohodkov po spremembi proračuna občine Krško za leto 1972 je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Številka: 1402-68/73 Datum: 26. decembra 1972 Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ, 1. r. PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PO SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1972 Vrst. doh. DOHODKI Znesek 1 Davki od osebnega dohodka 5,187.000,00 2 Davki od prometa 7,081.000,00 3 Takse 737.000,00 5 Dohodki po posebnih predpisih 700.000,00 6 Dohodki organov ter razni drugi dohodki 618.097,00 7 Dopolnilna sredstva 813.800,00 9 Prenešena sredstva 239.049,00 Št. gL nam. VSEGA SKUPAJ 15.375.946,00 GLAVNI NAMEN Znesek 01 Izobraževanje in vzgoja 1,140.000,00 03 Kultumo-prosvetna dejavnost 700.091,00 04 Socialno skrbstvo 2,053.021,00 05 Zdravstveno varctvo 1,566.910,00 06 Komunalna dejavnost 1,519.600,00 07 Delo državnih organov 1 6,097.490,00 08 Narodna obramba 210.000,00 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 280.000,00 13 Dejavnosti družbenopolitičnih 581.220,00 organizacij in društev 14 Negospodarske investicije 669.914,00 16 Gospodarski posegi 212.700,00 17 Proračunske obvesnosti 102.000,00 iz preteklih let 18 Rezervni sklad 157.000,00 19 Nerazporejeni dohodki 86.000,00 VSEGA SKUPAJ 15,375.946,00 24. Na podlagi 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 447/69) in 10C člena zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Ur. 1. SFRJ, št. 58-655/71) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1972 sprejela SKLEP o izločitvi sredstev bivšega družbenega investicijskega sklada občine Krško iz kreditnega sklada Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto. 1. Sredstva bivšega družbenega investicijskega sklada občine Krško se izločijo iz kreditnega sklada Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto po stanju 31. decembra 1972 in se vodijo vnaprej na posebnem računu kot kredit Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto. 2. Za ureditev kreditnih odnosov med občino Krško in Dolenjsko banko in hranilnico Novo mesto se sklene posebna pogodba. 3. Za podpis pogodbe iz tč. 2 tega sklepa se pooblašča tov. Jožeta Ra- deja, predsednika občinske skupščine Krško. 4. Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 402-11/72 Krško, 26. decembra 1972 Predsednik občinske skupščine: JOŽE RADEJ, 1. r. 25. Na podlagi 225. člena Statuta občine Krško (Ur. vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 447/69) in 20. člena akta o dopolnitvi ustanovitvenega sklepa in .uskladitvi organizacije in poslovanja Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto z zakonom o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju, je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1972 sprejela naslednji SKLEP I. Občinska skupščina Krško si zagotovi pravico do enega glasu pri upravljanju v zboru Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu. V ta namen vplača v sklad ustanoviteljev banke 30.000,00 (tride-settisoČ din). n. Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto mora občinski skupščini Krško kot soustanovitelju za vložena sredstva izdati vrednostni papir -certifikat po določilih zakona o vrednostnih papirjih in zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju. III. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 402-168/72 Krško, 26. decembra 1972 Predsednik občinske skupščine: JOŽE RADEJ, 1. r. 26. Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da so v besedilu odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne1 storitve v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 23/72, spodaj navedene napake, zato se daje POPRAVEK odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve V 2. točki 6. člena se znesek 0,50 din/m3 pravilno glasi 0,80 din/m3. V 1. točki 8. člena mora namesto količine 1,50 l/dan pravilno stati 150 l/dan. V 2. točki 8. člena mora namesto količine 4,00 l/dan pravilno stati 400 l/dan. Številka: 3-38-5/73 Datum: 9. 1. 1973 Iz skupščinske pisarne skupščine občine Krško OBČINA METLIKA 27. Na podlagi L, 4., in 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni Ust SFRJ številka 33-316/72) in 119. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih ljudi dne 28.12.1972 sprejela ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve 1. člen Na območju občine Metlika se uvaja poseben občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. člen Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plači'io posebni republiški davek '■L vrneta proizvodov ob pogojih, določenih z repubUškim zakonom ter od mu-doidr.e,- žaganega ter tesanega lesa. 3. člen Zavezancu-proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem re-pubUškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 4. člen Zaradi obračuna prometnega davka od proizvedenih količin vina in žganja se zasebnemu proizvajalcu vina in žganja prizna za potrebe članov gospodinjstva po 300 litrov vina in 8 litrov žganja letno na vsakega člana gospodinjstva, in sicer za vino za stare nad 15 let, ter za žganje za stare nad 18 let. Za kalo se proizvajalcem prizna 6 %. 5 * * * * 5. člen Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki se opravljajo občanom, zasebnim in družbenim pravnim osebam, razen od plačil za storitve, za katere je v zakonu o obdavčenju, proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njih ne plačuje posebni prometni davek in razen plačil za storitve naslednjih dejavno- sti: - izdelovanje oblačil in perila po meri, kemično čiščenje, pranje, krpanje in likanje oblek in perila, krpanje nogavic in vreč, moško in žensko frizerstvo, popravilo obutve, dimnikarstvo, mletje žita, popravljanje dežnikov, brušenje nožev in britvic, čiščenje obutve, snaženje oken, žaganje drv, kovaštvo, podkovstvo, klobučarstvo, vezilstvo, popravljanje ortopedskih pripomočkov pediker-stvo, predtiskanje tkanin, popravljanje dvokoles in otroških vozičkov, ročno pranje avtomobilov, delo modistinj, fotografstvo, urarstvo, sedlarstvo, vrtnarstvo in radiomeha-nika. 6. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek. Višina davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. 7. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Skupščinski Dolenjski list št. 5/69 in 20(69). 9. člen Ta odlpk začne veljati z dnem objave " *"• učinskem Dolenjskem .dDlja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 421-5/72 Datum: 28. 12. 1972 • Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽALE, 1. r. T ARIFA A - PROIZVODI Tar. št. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so po tej tarifi predpisane posebne stopnje, ali je zanje predpisana davčna oprostitev: 4% OPOMBE: 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo, oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zaseb-ne-pravne osebe. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registri rati. 2. Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali z biseri ter od avtomobilov. 3. Po tej tarifni številki se plačuje tudi davek od novih ali rabljenih osebnih ali tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa. Davek po .tej tarifni številki se ne plačuje od poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih rto- dajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih pred-piskih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja nastala zaradi posledice trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ komisijsko. Davčni zavezanec je prodajalec. Tar. št. 2 Od alkoholnih pijač: din za liter: 1. naravnega vina 1,20 2. penečega vina 2,50 3. naravnega žganja in medice 4,50 4. specialnih vin (desertnih, liker-skih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 dinarjev 5,00 nad 15 dinarjev 7,50 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: nad 17 do 24 dinarjev 16,00 nad 24 dinarjev 22,00 v % od vrednosti 6. piva 30 % 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6 35 % OPOMBE: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1 2., 3., 4. in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač. Tar. št. 3 Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač in sodavice: 10 % OPOMBE: 1. Davčna osnova za proizvode iz te tarifne številke je nabavna cena. Z nabavno ceno je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja, z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 2. Osvežilne peneče brezalkohol- ne pijače so proizvodi, narejeni iz raznih, v vodi ali mineralni vodi raztopljenih kombinacij saharoze, dek-stroze, maceratov rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinske, limonske, jabolčne, mlečne in askorbinske), sadnih koncentratov (sirupov) in aromatiziranih sirupov, ki so jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodavice, ledu in kisa). 3. Proizvajalne, trgovinske in druge organizacije združenega dela, ki na debele prodajajo proizvode iz te -tarifne številke, smejo prodajati te proizvode brez posebnega občinskega prometnega davka samo tistim samostojnim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico, na vpogled po veljavnih predpisih izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti. Ti prodajalci so dolžni za vsako tako prodajo izstaviti fakturo in kopijo faktur pošiljati za promet v preteklem mesecu do desetega dne v mesecu občinski skupščini, kije izdala samostojnemu gostincu dovoljenje, skupaj s seznamom faktur o prodanih proizvodih iz te tarifne številke, v katerih morajo biti navedeni: osebno ime kupca samostojnega gostinca, številka vsake fakture in vrednosti proizvodov, prodanih po posamezni fakturi. Ta določba velja tudi za individualne obrtnike - proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem. Od alkohola (etanola) 1,00 OPOMBA: Davčna osnova je hektoliterska stopnja čistega alkohola. Tar. št. 5 Od knjih, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov 20 % B - OBRTNE STORITVE Tar. št. 6 I. KOVINSKA STROKA 1. popravljanje kmetijskih strojevS % 2. popravljanje drugih strojev in naprav 10% 3. popravljanje motornih vozil 10% 4. popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev in kovinskega pohištva 5% 5. popravljanje izdelkov precizne mehanike 10% 6. popravljanje drugih kovinskih izdelkov 10% II. ELEKTRO STROKA 7. popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno) 10 % 8. popravljanje električnih gospo- dinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev in podobno 5 % 9. popravljanje električnih in dru- gih telekomunikacijskuh naprav in delov 10 % 10. popravilo drugih električnih aparatov in pribora ter ostale storitve te stroke 10 % III. OSTALE STROKE 11. protektiranje in popravljanje plaščev (vulkaniziranje) 10 % 12. knjigovezništvo 5 % 13. žaganje lesa 10 % 14. gradbene in montažne storitve, ki jih opravljajo občani in zasebno pravne osebe 10 % 15. osebne in druge obrtne storitve 10% OPOMBE: 1. Plačila davka po tej tarifni številki so oproščeni lastniki gozdov, ki na podlagi odkazil gospodarske organizacije, ki gospodari z gozdovi, posekajo tehnični les za domačo uporabo in ga dajo v razrez, do 2 m3 v enem koledarskem letu. 2. Za dohodke pristojen organ občinske skupščine lahko oprosti plačila davka po tej tarifni številki tiste zavezance, ki les podarijo za javne namene ali ga uporabijo za lastne in druge potrebe v primerih elementarnih nesreč. 3. Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan. C - DRUGE STORITVE Tar. št. 7 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 % OPOMBE: 1. Davčni zavezance je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo. 2. Prireditlej mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi datum in kraj žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine. Tar. št. 8 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vo-zili - 10 % OPOMBE: Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 9 Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve: 15 % OPOMBA: Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan aB zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki. OBČINA TREBNJE 28. Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. 12. 1972 sprejela ODLOK o začasnem financiranju prora- čunskih potreb občine Trebnje v prvem tromesečju 1973 1. člen P/Jtrebe občinskih organov in zavodov se bodo v prvem tromesečju 1973 do sprejema občinskega proračuna financirale na podlagi proračuna za leto 1972. 2. člen V tem času se smejo izvršiti izdatki največ do višine 25 odstotkov izdatkov občinskega proračuna za leto 1972 in po njegovih splošnih določbah. V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občina za kritje proračunskih potreb najeti posojilo. O najetju posojila sklepa svet za finance SOb Trebnje. 3. člen S sredstvi, določenimi v 2. odstavku 2. člena tega odloka, je treba v prvi vrsti zagotoviti izplačilo osebnih dohodkov in vseh vrst socialnih podpor. x 4. člen Izdatki, izplačani po tem odloku, so sestavni del proračuna občine Trebnje za leto 1973 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1973. 5. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za financiranje potreb finančnega načrta uprave, finančnega načrta sodišča, finančnega načrta temeljne izobraževalne skupnosti in potreb občinskih skladov. 6. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 402-030/71-1 Datum: 28. 12. 1972 Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, 1. r. 29. Na podlagi 45. in 62 člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in na podlagi 72. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. 12. 1972 sprejela ODLOK 0 spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1972 1. člen 1. člen Odloka o proračunu občine Trebnje za leto 1972 (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/72) se spremeni tako, da se glasi: Občinski proračun za leto 1972 obsega dohodke v znesku . 10,700.900 ki so v celoti razporejeni. 2. člen 1. Zviša se vrsta dohodkov: 1 - Davki 297.500 3 - Takse 85.000 6 - Dohodki organov in razni drugi dohodki 80.000 7 - Dopolnilna sredstva 54.800 517.300 2. Zniža se vrsta dohodkov: lahko znaša največ do 60 % stana- 2 - Davki 268.000 nne. 3. člen V posebnem delu proračuna za leto 1972 sčizvrši spremembo tako, da se: 1. Zviša glavni namen: 04 - Socialno skrbstvo 174.200 05 - Zdravstveno varstvo 50.000 07 - Delo državnih organov 39.800 13 - Dejavnost družbeno političnih organizacij in društev 15.500 19 - Nerazporejeni dohodkil70.200 449.700 2. Zniža glavni namen: 14 - Negospodarske investicije 182.400 18 - Rezervni sklad 18.000 200.400 4. člen Zvišanja oziroma znižanja po posameznih oblikah dohodkov in raz-porednih skupinah so razvidna iz bilančnega dela proračuna. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-03/71-1 Datum: 28. 12. 1972 Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, 1. r. 30. Na podlagi 1., 2., 13., in 15. člena Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) in na podlagi 72. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. 12. sprejela ODLOK o delni nadomestitvi stanarine SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa pogoje za pridobitev delne nadomestitve stanarin in način izplačevanja. 2. člen Delna nadomestitev stanarin se dodeljuje iz sredstev sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, v skladu z določili Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in tega odloka. 3. člen Družbena pomoč v obliki delne nadomestitve stanarin je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na posameznega člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odloke m. POMOČ OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE 4. člen Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od: - premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva - od velikosti stanovanja glede na število članov gospodinjstva m - od opremljenosti stanovanja. Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada le enemu nosilcu stanovanjske pravice, ne glede na to ali s člani gospodinjstva uporablja stanovanje v družbeni lastnini, ali v lasti občanov, če izpolnjuje pogoje po določbah tega odloka. Delna nadomestitev stanarine 5. člen Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, kateri s člani gospodinjstva uporabljajo stanovanja, ki po površini ne presegajo naslednjega normativa: Število članov gospodinjstva 1 2 3 4 Površinski normativ v m2 do 28 do 42 do 57 do 66 in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m2 stanovanjske površine. Za nefunkcionalna stanovanja se lahko normativ površine poveča za 30 %. 6. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 140 točk. Nosilcu stanovanjske pravice, ki koristi stanovanje iznad standarda, se delna nadomestitev stanarine prizna le od vrednosti standardnega stanovanja 7. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine. Znosna letna stanarina, ko jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan še plačati se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v tabeli in deli s 160. 8. člen Ne glede na določbe 5., 6. in 7. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nasilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih: - če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanja v podnajem; - če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene; - če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja; - če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član njegovega gospodinjstva lastnik počitniške hišice. 9. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri Skladu za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu tiste občine, na katere območju ima stalno prebivališče. , Zahtevi je treba priložiti: - potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto, - potrdilo o številu članov gospodinjstva, - veljavno stanovanjsko pogodbo, - zapisnik o ocenitvi stanovanja. Za dokazovanje višine letnih dohodkov gospodinjstva se neposredno uporablja 15. člen Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72). 10. člen Sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu mora o zahtevi za delno nadomestitev stana- ZNOSNI IZDATKI ZA STANARINE V % OD DOKAZLJIVIH DOHODKOV GOSPODINJSTEV ZA LETO 1973 Dohodkovni razred Število članov v gospodinjstvu Letni DDG din 1 2 3 4 5 6 7 8 - 2.999 3.000- 5.999 6.000- 8.995 9.000- 11.999 12.000 - 14.999 1,0 8,0 11.5 13,7 15.5 2.5 6,0 8.5 10,4 3.0 5,5 7.1 2,2 4,1 2,1 05 15.000 - 17.999 16,5 11,4 8,5 5,3 3,4 2,1 1,0 18.000 - 20.999 17,6 12,5 9,5 6,3 4,5 3,3 2,2 1,0 21.000 - 23.999 18,5 13,4 10,3 7,3 5,4 4,2 3,1 2,0 24.000 - 26.999 19,3 14,2 11,0 8,1 6,4 5,0 4,0 2,8 27.000 - 29.999 20,0 14,8 11,8 9,0 7,1 5,7 4,6 3,5 30.000 - 32.999 20,6 15,6 12,5 9,5 7,7 6,4 5,3 4,1 33.000 - 35.999 21,3 16,3 13,1 10,2 8,4 7,0 5,9 4,8 36.000 - 38.999 22,0 16,8 13,8 10,8 8,9 7,6 6,5 5,4 39.000-41.999 22,5 17,4 14,4 11,3 9,4 8,1 7,0 5,9 42.000 -44.999 23,0 17,9 14,9 11,8 9,8 8,6 7,5 6,4 45.000 - 47.999 23,6 18,4 15,3 12,3 10,3 9,0 8,0 6,8 48.000 - 50.999 24,0 18,8 15,7 12,7 10,8 9,5 8,4 7,3 51.000 -53.999 24,3 19,1 16,1 13,1 11,2 10,0 8,8 7,7 54.000 - 56,999 24,7 19,6 16,5 13,4 11,6 10,3 9,2 8,1 57.000 - 59.999 25,0 19,9 16,8 13,8 11,9 10,6 9,5 8,4 60.000 - 62.999 20,2 17,2 14,1 12,2 10,9 9,8 8,7 63.000 - 65.999 20,5 17,5 14,3 12,6 11,3 10,1 9,0 66.000 - 68.999 20,9 17,8 14,7 12,9 11,6 10,5 9,4 69.000 - 71.999 21,2 18,1 15,0 13,1 11,9 10,7 9,6 72.000 - 74.999 ; > 21,4 18,4 15,3 13,4 12,2 11,0 9,9 75.000 - 77.999 21,7 18,7 15,5 13,7 12,4 11,3 10,2 78.000 - 80.999 22,0 19,0 15,8 13,9 12,7 11,6 10,5 81.000 - 83.999 22,3 19,2 16,2 14,2 13,0 11,9 10,7 rine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka. Pritožbo zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine, vloži nosilec stanovanjske pravice pri skladu, v roku 15 dni po prejemu odločbe, ta pa jo pošlje svetu skupščine občine, ki je pristojen za stanovanjsko gospodarstvo. Pristojni svet odloči o pritožbi v roku 60 dni od dneva prejema pritožbe. 11. člen Delna nadomestitev za stanarine se odobrava za dobo koledarskega leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. 12. člen Subvencionirani del stanarine bo izplačeval sklad vsem upravičencem, neposredno, štirikrat letno, za nazaj. Najmanjši znesek, do katerega se delno nadomestitev stanarine še izplačuje, je 10.- dinarjev. Seznam prejemnikov subvencije je vsem občanom na vpogled pri Skladu za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. KAZENSKE DOLOČBE 13. člen Pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilcev stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke, kakor tudi odgovorna oseba in občan, ki da neresnični podatke, ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine, se kaznujejo po določbah 24. in 25. člena Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka se uvede potem, ko začne veljati Zakon o stanarinah in odlok občinske skupščine o ugotovitvi nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem. 15. člen Glede na začetno obdobje uvajanja družbene pomoči v stanovanjsko gospodarstvo, bodo imeli pravico do delne nadomestitve stanarine vsi upravičenci, od dneva, ko bo to omogočeno s predpisi širše družbene skupnosti. Zahtevke za delno nadomestitev stanarine bodo morali upravičenci vložiti v 6 mesecih od uveljavitve predpisa širše družbene skupnosti. 16. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 36-01/73-1 Datum: 28. 12. 1972 Predsednik občinske skupščine Trebnje CIRIL PEVEC, 1. r. 31. Na podlagi 1., 16., 37. in 40. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) in 72. člena statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 28. 12. 1972 sprejela ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen Na območju občine Trebnje se plačuje posebni občinski davek od prometa proizvodov in do plačil za storitve ( v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek). 2. člen Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je z zakonom o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov in od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov pod pogoji, določenimi z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa. 3. člen Samostojnemu obrtniku - proizvajalcu se od posebnega občinskega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski prometni davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke ob naslednjih pogojih: 1. da v redu vodi poslovne knjige; 2. da je iz faktur in drugih dokazov razvidno, daje bil plačan prometni davek od materiala, uporabljenega za izdelke, za katere zahteva odbitek prometnega davka; 3. da so izdelki za katere zahteva odbitek prometnega davka, tudi prodani. 4. člen Posebni občinski davek od plačil za storitve, se plačuje od plačil za storitve, ki so opravljajo občanom, zasebnim in družbenim pravnim osebam, razen od plačil za storitve za katere je v zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njih ne plačuje posebni prometni davek in razen plačil za storitve naslednjih dejavnosti: - izdelovanje oblačila in perila po meri, pranje, krpanje in tikanje obleke in perila, krpanje nogavic in vreč, moško in žensko frizerstvo, popravilo obutve, dimnikarstvo, mletje žita, popravljanje dežnikov, brušenje nožev in britvic, čiščenje obutve, snaženje oken, žaganje drv, kovaštvo, podkovstvo, kolarstvo, klobučarstvo, veziljstvo, popravljanje ortopedskih pripomočkov, pred-tiskanje tkanin, popravljanje dvokoles in otroških vozičkov, ročno pranje avtomobilov, delo modistinj in popravljanje radio-aparatov in televizijskih sprejemnikov. 5. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se od-metja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek. Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmetja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. 6. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik Dolenjske, št. 29/65) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 421-03/73-1 Datum: 28. 12. 1972 Predsednik občinske skupščine Trebnje CIRIL PEVEC 1. r. TARIFA A - PROIZVODI Tar. št.l Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so po tej tarifi predpisane posebne stopnje, ali je zanje predpisana davčna oprostitev: 4 % OPOMBE: 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo, oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki, motornega vozila ni mogoče registrirati. 2. Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ati po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov od zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri. 3. Po tej tarifni številki se plačuje tudi davek od novih ali rabljenih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa. Ce pristojni davčni organ meni, da pogodbena vrednost avtomobila ne odgovarja tržne ceni, določi vrednost, od katere se obračuna posebni občinski prometni davek, komisija, ki jo formira davčna uprava. Tar. št. 2 Od alkoholnih pijač: dinarjev na liter 1. naravnega vina 1,20 2. penečega vina 2,50 3. naravnega žganja in medice 4,50 4. specialnih vin (desertnih, liker-skih in aromatiziranih) ter desert- nih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 dinarjev 5,00 nad 15 dinarjev 7,50 5. likerjev in močnih alkoholnih pi- jač, če znaša nabavna cena za liter nad 17 do 24 dinarjev 16,00 nad 24 dinarjev 22,00 v % od vrednosti 6. piva 35 % 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6 30 % OPOMBE: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz L, 2., 3., 4. in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7. točke te tarifne številke, je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ati prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač fkonč-nim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom, oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač. Tar. št. 3 Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač in sodavice: 10 % OPOMBE: 1. Davčna osnova za proizvode iz te tarifne številke je nabavna cena. Z nabavno ceno je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 2. Osvežilne peneče brezalkoholne pijače so proizvodi, narejeni iz raznih, v vodi ali mineralni vodi raztopljenih kombinacij saharoze, dek-stroze, snaceratov rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinska, limonska, jabolčna, mlečna in askorbinska), sadnih koncentratov (sirupov) in aromatiziranih sirupov, ki so jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholni pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodavice, ledu in kisa). 3. Proizvajalne, trgovinske in druge organizacije združenega dela, ki na debelo prodajajo proizvode iz te tarifne številke, smejo prodajati te proizvode brez posebnega občinskega prometnega davka samo tistim samostojnim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico, na vpogled po veljavnih predpisih izdano dovoljenje za opravlje-nje gostinske dejavnosti. Ti prodajalci so dolžni za vsako tako prodajo izstaviti fakturo in kopijo faktur pošiljati za promet v preteklem mesecu do desetega dne v mesecu občinski skupščini, ki je izdala samostojnemu gostincu dovoljenje, skupaj s seznamom faktur o prodanih proizvodih iz te tarifne številke, v katerih morajo biti navedeni: osebno ime kupca - samostojnega gostinca, številka vsake fakture in vrednost proizvodov, prodanih po posamezni fakturi. Ta določba velja tudi za individualne obrtnike — proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem. Tar. št. 4 Od alkohola (etanola): 1,00 OPOMBA: Davčna osnova je hektoliterska stopnja čistega alkohola. Tar. št. 5 Od knjig, brošur, časopisov in drugin publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov: 20 % B - OBRTNE STORITVE I. KOVINSKA STROKA 1. Popravljanje strojev in naprav - 10 % 2. popravljanje izdelkov precizne mehanike - 10 % 3. Popravljanje motornih vozil - 10 % 4. Popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva itd. - 5 % 5. Popravljanje drugih kovinskih izdelkov in storitev obrtne prede- lave kovin - 10 % II. ELEKTRO STROKA 6. Popravljanje električnih strojev, i aparatov in naprav (popravljanje 1 transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno) - 10 % 7. Popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev ipd. - 5 % 8. Popravljanje električnih aparatov in drugih telekomunikacijskih naprav in delov - 10 % III. OSTALE STROKE 9. Protektiranje in popravljanje plaščev (vulkaniziranje) — 10 % 1 10. Knjigovezništvo - 10 % 11. Žaganje lesa - 10 % 12. Gradbene in montažne storitve, ki jih opravljajo občani in zasebne pravne osebe - 10 % 13. Popravljanje kmetijskih strojev in naprav - 5 % 14. Osebne in druge obrtne storitve - 10 % OPOMBE: 1. Plačila davka po tej tarifni številki so oproščeni lastniki gozdov, ki na podlagi odkazila gospodarice organizacije, ki gospodari z gozdovi, posekajo tehnični les za domačo porabo in ga dajo v razrez, do 2 m3 v enem koledarskem letu. 2. Za dohodke pristojen organ občinske skupščine lahko oprosti plačila davka po tej tarifni številki tiste zavezance, ki les podarijo za javne nemene, ali ga uporabijo za lastne in druge potrebe v primerih elementarnih nesreč. 3. Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan. C - DRUGE STORITVE Tar. št. 7 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji — 10 %. OPOMBE: 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo. 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti, se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo. Tar. št. 8 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti 10 % OPOMBA: Davek po tej tarifni številke se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 9 Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve: 15 %. OPOMBA: Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki. 32. OBVESTILO O IZIDU REFERENDUMA V KRAJEVNI SKUPNOSTI VELIKI GABER Volilna komisija Krajevne skim-nosti Vel. Gaber objavlja, daje referendum na območju Krajevne skupnosti Vel. Gaber za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje rekonstrukcije in asfaltiranje ceste Bič-Stranje dne 24. 12.1972 uspel. Od 737 glasovalnih upravičencev je glasovalo 647 glasovalnih upravičencev, od tega z „ZA“ 532 in s „PRO-TI“ 101 glasovalec. Neveljavnih glasovnic je bilo 14. Referendum je uspešen, ker je glasovalo z „ZZA“ 72,18 odstotka vseh glasovalnih upravičencev. Volilna komisija krajevne skupnosti: ANTON PRAZNIK, 1. r. predsednik PETER PODOBNIK, 1. r. tajnik MATIJA PAČNIK, 1. r. član 33. Na podlagi 162. člena Zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-32/69 in 7-73/72) in 47. člena statuta Krajevne skupnosti Veliki Gaber ter izida referenduma z dne 24. 12. 1972 je svet krajevne skupnosti Veliki Gaber na seji dne 27. 12. 1972 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranje ceste Bič—Stranje 1. člen Na območju krajevne skupnosti Veliki Gaber se uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranje ceste Bič-Stranje. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za 2 leti za čas od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1974. 3. člen Samoprispevek plačujejo zavezanci od osnov po sledečih stopnjah: 1. občani, ki imajo dohodek iz delovnega razmerja, po stopnji 3 % od neto osebnih dohodkov: 2. upokojenci plačujejo samoprispevek po stopnji 3 % od pokojnin; 3. zavezanci davka od kmetijstva plačujejo prispevek po stopnji 5 % od katastrskega dohodka; 4. po stopnji 3 % plačujejo samoprispevek obrtniki, avtoprevozniki, gostilničarji ter druge osebe z lastnimi dohodki od ugotovljenega dohodka od opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti. 4. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni delavci z osebnimi dohodki, ki ne presegajo 900. - din mesečno, upokojenci s pokojnino, ki ne presega 900. — din mesečno, kmetje, ki so oproščeni davka od kmetijstva, občani od socialnih podpor, otro- škega dodatka, invalidnine, dijaki in študentje ter vajenci od svojih nagrad. 5. člen Skupna vrednost del, ki se sofinancirajo iz krajevnega samoprispevka, znaša 1,200.000 din. Z deli se prične v enem letu po izidu referenduma. 6. člen Izplačevalci dohodkov obračunavajo in izplačujejo krajevni samoprispevek ob izplačilu dohodkov iz delovnega razmerja ali od pokojnin. Zavezancem iz 3. in 4. točke 3. člena tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava skupščine občine Trebnje. Zavezanci iz tega odstavka morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto najkasneje do 31. decembra. Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 7. člen Zbrana sredstva se bodo zbirala na žiro račun krajevne skupnosti Veliki Gaber, z zbranimi sredstvi pa bo po tem sklepu razpolagal svet krajevne skupnosti Veliki Gaber. 8. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1973 dalje. Veliki Gaber, dne 27.12. 1972 Številka: 41/72 Predsednik sveta krajevne skupnosti Veliki Gaber: ANTON PRAZNIK, 1. r. OBČINA NOVO MESTO 34. Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67 in 27/72) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela ODLOK o urbanističnem programu občine Novo mesto 1. člen Sprejme se urbanistični program občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: urbanistični program). Urbanistični program določa urbanistični razvoj in prostorsko ureditev območja občine Novo mesto ter je podlaga za urbanistične načrte, zazidalne načrte, urbanistični red in drugo dokumentacijo s področja prostorskega urejanja občine. Urbanistični program je izdelan za obdobje do leta 2001. 2. člen Urbanistični program vsebuje tek- stuafno in grafično dokumentacijo o družbenoekonomskem in prostorskem razvoju območja občine Novo mesto. Z urbanističnim programom se določajo osnove urejanja i» varovanja širših prostorskih koristi za: - urbanistični razvoj naselij, - razvoj proizvodnih in oskrbni! zmogljivosti, - zavarovanje kmetijskih in gozdni) zemljišč, - izgradnjo komunikacijskih objektov in naprav, - razvoj omrežja komunalnih vodov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, - varovanje turističnih in rekreacijskih območij, - varovanje zgodovinskih, kulturnih in naravnih spomenikov ter območij. 3. člen Urbanistični program obsega tekstualno gradivo, obdelano po elementih: - prostorske osnove, - prebivalstvo, - proizvodnja, - oskrba, - prognoza. Povzetek osvnov in smernic urbanističnega programa je podan v grafičnih prikazih na kartah v merilu 1:50.000 in 1:25.000. 4. člen Po namenu so površine razdeljene na: - površine za stanovanja in oskrbne dejavnosti, - površine za razmestitev proizvodnih zmogljivosti, - kmetijske površine, - gozdne površine, - varovana območja, - rekreacijske oziroma turistične površine, - površine za prometne potrebe, energetske objekte in koridorje, - površine za vodnogospodarske potrebe. 5. člen V skladu s smernicami urbanističnega programa se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti: 1. mestno naselje Novo mesto z okolico z naselji: Brod, Bršlin, Cegelnica pri Novem mestu, Cešča vas, Črešnjice, Dol. Kamence, Gotna vas, Gorenje Ka-mence, Groblje, Hudo, Irča vas, Je-dinščica. Jelše pri Otočcu, Krka, Kozarjev kal, Lešnica, Ločna, Mačkovec pod Trško goro, Mala Bučna vas, Mala Cikavi, Mali Slatnik, Mu-haber, Potočna vas, Prečna, Ragovo, Regerča vas, Sevno pri Trški gori, Srebrniče, Smolenja vas, Suhor, Skrjanče pri Novem mestu, Šmihel pri Novem mestu, Velika Bučna vas, Velika Cikava, Žabja vas in Žihovo selo; 2. mestno naselje Straža z okolico z naselji: Dolenja Straža, Gorenja Straža, H ruševec, Jurka vas, Loke, Podgora, Potok pri Gorenji Straži, Rumanja vas, Sela pri Gorenji Straži, Vavta vas, Zalog; 3. mestno naselje Žužemberk z neposredno okolico z naselji: Cvi-belj, Zaira, Prapreče, Stranska vas pri Žužemberku; 4. mestno in zdraviliško naselje Dolenjske Toplice vključno z naselji Dolenje in Gorenje Gradišče; 5. mestno naselje Šentjernej z njegovo nepostcuno oKolico z naselji: Dol. Brezovica, Dobravica, Dol. Stara vas, Gor. Brezovica, Šmarje pri Šentjerneju, Vrh pri Šentjerneju, Smalčja vas; 6. območje Otočca, ki zajema naselje Otočec, Luterško selo, Dolenja vas pri Otočcu, Jelše, Češnjice ter gradove Stari grad, Otočec in Strugo z njihovo okolico; 7. območje Šmarjeških Toplic, ki zajema naselja: Brezovica, Dol. Kro-novo, Družinska vas, Obrh vrh pri Šmarjeti, Strelac, Šmarjeta in območje zdravilišča Šmarješke Toplice. 6. člen Z zazidalnimi načrti se urejajo naslednja naselja: 1. Dolenja Težka voda z delom naselja Črmošnjice, 2. Mirna peč z naselji Češnjice in Ivanja vas, 3. Ratež, 4. Stopiče, 5. Dvor z naseljem Jama pri Dvoru, 6. Škocjan z naseljem Hrastulje, _ 7. Velike Brusnice in industrijska predela Soteska in Dobrava. Z zazidalnim načrtom se urejajo tudi predeli, predvideni za gradnjo počitniških hišic v dolini reke Krke in predeli, predvideni za širšo turistično rekreativno dejavnost (odlok o razglasitvi posameznih območij z? varovana območja - Skupščinsk Dolenjski list št. 21/69). Program izdelave urbanističnih in zazidalnih načrtov sprejme svet, pristojen za urbanizem. 7. člen Vsa naselja in območja v občini Novo mesto, ki niso zajeta v 5. in 6. členu tega odloka, se urejajo z urbanističnim redom. Za posamezno območje lahko občina z odlokom predpiše tudi poseben način urejanja prostora (odlok o razglasitvi posameznih območij za varovana območja - Skupščinski Dolenjski Ust št. 21/69). 1 8. člen Za izvajanje urbanističnega programa skrbita za urbanizem pristojni svet, pristojni upravni organ ter strokovna organizacija združenega dela, pooblaščena za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja, imenovana s posebnim sklepom občinske skupščine. Izvajanje urbanističnega programa nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija. Sprejeti urbanistični program, urbanistični načrti, zazidalni načrti ter urbanistični red se morajo dostaviti oddelku za medobčinske inšpekcijske službe, upravnemu organu, pristojnemu za urbanizem, upravi za izmero in kataster zemljišč in pooblaščeni organizaciji za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja in morajo biti na vpogled občanom in organizacijam. 9. člen Vsi že sprejeti urbanistični in zazidalni načrti ostanejo v veljavi Do sprejetja novih urbanističnih načrtov pa se kot urbanistična načrta uporabljata: 1. za mesto Novo mesto in mestno naselje Gor. Straža ter njuno neposredno okolico: urbanistični program Novega mesta, ki ga je sprejela občinska skupščina Novo mesto na seji dne 14. 12. 1966, (Odlok o sprejemu urbanističnega programa Novega mesta — Uradni vestnik Dolenjske št. 25/66); 2. za mestno naselje Dolenjske Toplice - urbanistični program Dolenjskih Toplic, ki ga je sprejela občinska skupščina Novo mesto na seji dne 18. 12. 1966 (odlok o sprejemu urbanističnega programa Dolenjskih Toplic - Skupščinski Dolenjski list št. 4/67). Kot zazidalna načrta pa se uporabljata; 1. ureditveni načrt središča Novega mesta (odlok o potrditvi ureditvenega načrta središča Novega mesta - Uradni vestnik Dolenjske št. 10/66), 2. ureditveni načrt Bršlina (Odlok o potrditvi ureditvenega načrta Bršlina - Uradni vestnik Dolenjske št. 8/66). 10. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati: - odlok o določitvi naselij in območij, za katera je potrebno izdelati urbanistične načrte, zazidalne načrte ali urbanistični red ter o vskladit-vi obstoječe urbanistične dokumentacije (Skupščinski Dolenjski list št. 11/68 in 19/70), - sklep o določitvi vplivnih območij v občini Novo mesto in rokih za izdelavo urbanističnih projektov (Uradni vestnik Dolenjske št. 6/64, 2/67 in 5/67). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-013/63 Datum: 28.12. 1972 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, 1. r. 35. Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Novo mesto 1. člen Z namenom, da se zagotovi reševanje stanovanjskih problemov in delna nadomestitev stanarine za določene občane, se v občini Novo mesto ustanovi solidarnostni stanovanjski sklad. i Ime sklada je: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba. Za ob veznosti odgovarja sklad z vsem svojimi sredstvi 3. člen Sklad ima statut: Statut sklada ureja zlasti tale vprašanja: - določa delovno področje organov upravljanja in komisij, - določa način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev sklada, - določa način sprejemanja letnega finančnega programa in zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada, - določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada, - določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in poslovanje sklada, - ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada. Statut sklada sprejme skupščina sklada najpozneje dva meseca po ustanovitvi sklada, potrdi pa ga občinska skupščina. 4. člen Organa upravljanja sklada sta skupščina sklada in izvršilni odbor sklada. Mandatna doba članov organov upravljanja sklada je 4 leta. 5. člen Skupščina sklada šteje 47 članov. Organizacije, ki zagotavljajo sredstva skladu, izvolijo 19 članov. Občinska skupščina izvoli 3 člane, stalna konferenca krajevnih skupnosti 19, po enega pa izvolijo še: občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, občinska zveza združenj borcev NOV, občinska konferenca ZMS, občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, in društvo upokojencev. Postopek in način izvolitve članov skupščine sklada določi statut sklada. Skupščina sklada ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izvoli skupščina sklada. 6. člen Skupščina sklada ima zlasti tele pristojnosti: - sprejema statut in druge' splošne akte sklada, - sprejema srednjeročni program za dajanje družbene pomoči, - sprejema letni finančni program sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada, - voli predsednika, namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora sklada, - daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, - odloča o vseh drugih zadevah iz pristojnosti sklada, če zanje ni pristojen drug organ sklada 7. člen Izvršilni odbor sklada ima predsednika, namestnika predsednika in 7 članov. Izvršilni odbor ima zlasti tele pristojnosti: - skrbi za izvrševanje sklepov in smernic skupščine sklada, - odloča o najetju kreditov in oro-čanju sredstev v okviru finančnega programa, - določa osnovne stroške za poslovanje sklada, - pripravlja predloge o vprašanjih, o katerih odloča skupščina sklada, - najmanj dvakrat na leto poroča javnosti o poslovanju sklada In izvrševanju programa. 8. člen S sredstvi sklada, ki so posebej namenjena za gradnjo stanovanj za udeležence NOV (26. člen zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj) upravlja izvršilni odbor v soglasju s komisijo za zadevo borcev NOV pri občinski skupščini Solidarnostni stanovanjski sklad občine Novo mesto prevzame tudi obveznosti in sredstva za nadomestilo stanarin. Do začetka delovanja organov po tem odloku opravljajo naloge stanovanjskega sklada za udeležence NOV in sredstev za nadomestilo stanarin organi, ki so za to pristojni po dosedanjih predpisih. 9. člen Sredstva sklada so: - obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom, - neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka, - neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin, - namenska sredstva, ki jih prispeva občina, - sredstva, ki jih v sklad prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani, - krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev sklada, - drugi dohodki. 10 11 10. člen ' Sredstva sklada se uporabljajo: - za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane, - za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice, - za premiranje namenskega varčevanja za stanovanje, - za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu, - za kritje poslovnih stroškov sklada. 11. člen Obseg posamezne oblike družbene pomoči določi sklad s srednjeročnim programom in vsakoletnim finančnim načrtom. Finančni načrt sprejme skupščina sklada za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa za daljše obdobje v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini. Vsakoletni finančni načrt in srednjeročni program potrdi občinska skupščina. 12. č len Zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme skupščina sklada in ga predloži v potrditev občinski skupščini. Zaključni račun in letno poročilo sklada predloži izvršilni odbor sklada vsem, ki v sklati vplačujejo sredstva za družbeno pomoč in rezultate poslovanja javno razglasi. 13. člen Administrativna, finančna ter upravna in strokovno tehnična opravila opravlja služba sklada ali služba, ki jo sklad pooblasti Samoupravljanje v delovni skupnosti sklada se ure di v skladu z določbami zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji. 14. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta slclada je predsednik izvršilnega odbora sklada oziroma oseba, ki jo za to pooblasti izvršilni odbor. Računodajalec sklada je računovodja sklada. 15. člen Prve volitve v skupščino sklada razpiše občinska skupščina. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 402-016/72 Datum: 28. 12. 1972 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, L r. 36. Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67 in 27/72) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) ter 1. in 7. člena odloka o urbanističnem programu občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 2./73) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela ODLOK o urbanističnem redu v občini Novo mesto 1. člen Z urbanističnim redom se urejajo vsa naselja in območja v občini Novo mesto, ki se ne urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti. 2. člen Z urbanističnim redom se urejajo naselja: Bela cerkev, Birčna vas, Črmoš-njice pri Stopičah (del), Dobrava pri Škocjanu, Dol. Ajdovec, Dol. Maha-rovc, Dol. Mokro polje, Dol. Polje, Dolž, Družinska vas (del), Gaberje, Gor. Gomila, Gor. Gradišče pri Šentjerneju, Gor. Polje, Gor. Stara vas pri Šentjerneju, Loška vas, Meniška vas. Obrh pri Dol. Toplicah, Orehovica, Podhosta, Pod turen, Sa-dinja vas, Sela pri Dolenjskih Toplicah, Suhor pri Dolenjskih Toplicah, Stranska vas pri Novem mestu, Šmihel pri Žužemberku, Uršna sela, Hinje in Žvirče. 3. člen V naseljih iz 2. člena tega odloka je poleg gradnje nadomestnih objektov dovoljena tudi gradnja novih stanovanjskih in drugih objektov znotraj meje strnjenega naselja in na območjih, ki so kmetijsko ali gozdarsko slabše kvalitete in so prikazana na katastrskih kartah v merilu 1:5000, ki so sestavni del tega odloka. V vseh drugih naseljih je dovoljena nadomestna in dopolnilna gradnja stanovanjskih in drugih objektov znotraj strnjenega dela naselja, ki so označena na karti izrabe površin v. merilu 1:25.000, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen V naseljih, predvidenih za razvoj, je dovoljena gradnja novih in nadomestnih stanovanjskih in drugih objektov, na podlagi predhodno izdelane lokacijske dokumentacije, za naselje po drugem odstavku 3. člena tega odloka pa se lokacijski pogoji določijo v gradbenem dovoljenju. Gradnja objektov, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dovoljena znotraj naselja ali na območjih, ki so za te namene predvidena, oblikovno pa se morajo objekti prilagoditi obstoječi vaški arhitekturi (tloris, višina, naklon in vrsta kritine, fasadni izgled). 5. člen Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav izven predelov, določenih v 2. in 3. členu tega odloka, je možna po predhodno izdelani lokacijski dokumentaciji (železnic in cest z vsemi spremljajočimi objekti, omrežje PTT in RTV zvez in naprav, energetskega omrežja in naprav, žičnic, komunalnega omrežja in naprav) in objektov, ki služijo gozdarskim dejavnostim, objekti turističnega, športnega, lovskega in rekreativnega pomena in drugih objektov in naprav, razen zasebnih stanovanjskih hiš, potrebno pa je v vsakem primeru predhodno izdelati lokacijsko dokumentacijo. 6. člen Za graditev novih objektov in za adaptacijo obstoječih objektov, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost ali namen objektov, veljajo naslednji pogoji: 1. dovoljena je graditev pritličnih, visokoprithčnih in enonadstropnih objektov, tako da se oblikovno in gabaritno prilagodijo obstoječim objektom. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za javne, družbene, industrijske in specifične objekte, za katere se določijo oblikovni in gabaritni pogoji po posameznih primerih. 2. Novi stanovanjski objekti in gospodarska poslopja morajo biti odmaknjeni od obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov drugih lastnikov najmanj 8 m oz. 4 m od posestva meje. Manjši odmiki so lahko samo sporazumno i strankami. Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih vsklajeni z zakonom o javnih cestah, od ne kategoriziranih cest pa morajo biti novi objekti odmaknjeni najmanj 4 m. 3. Vsi objekti, ki morajo biti oskrbovani s pitno vodo in ki imajo možnost priključka na javni vodovod, se morajo nanj priključiti. Pogoji priključitve se določijo v soglasju upravljavca, ki si ga mora investitor pridobiti pred izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma gradbenega dovoljenja, če se lokacijski pogoji določajo v gradbenem dovoljenju, za obstoječe objekte pa pred izvedbo priključka. V naseljih, kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi hišno kapnico ali vodnjak s soglasjem občinske sanitarne inšpekcije. 4. Za priključek na javno električno omrežje mora investitor predhodno dobiti soglasje pristojne elektrogospodarske organizacije in ga priložiti k vlogi lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja, če se lokacijski pogoji določajo v gradbenem dovoljenju. 5. V naseljih, kjer obstaja kanalizacija, se mora vsak objekt priključiti na javno kanalizacijo oz. se mora priključiti takoj, ko bo za to dana možnost. V naseljih z vodovodom z več kot sto prebivalci se mora predvideti javna kanalizacija skupno s čistilno napravo, na katero se morajo priključiti vsi objekti. V ostalih naseljih, ki ne bodo imela tekoče pitne vode in ne bo možno urediti kanalizacije, morajo imeti novi objekti urejeno greznico s ponikovalnicami oz. brez ponikoval-nic. Občinska sanitarna inšpekcija predpiše tip greznice in ponikovalni-co za vsak primer posebej. 6. Gnojišča pri kmečkih gospodarstvih je treba zgraditi higiensko in sanitarno tehnično pravilno, ob pogojih in na način, ki ga določa občinska sanitarna inšpekcija. 7. Graditev smetiščnih jam je dovoljena v naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti. Smetišč ne jame morajo biti betonske in pokrite. 8. Vsaka nova zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. Pri določanju lokacij novih objektov je stremeti za tem, da ima več objektov skupni priključek na javno cesto ali pot. 9. Zunanja ureditev novih objektov mora biti urejena oz. določena s pogoji lokacijskega in gradbenega dovoljenja. 7. člen V vseh ostalih naseljih, kjer se do-.očajo pogoji za gradnjo nadomestnih in dopolnilnih stanovanjskih objektov in drugih objektov, v jx>stop-ku za izdajo gradbenih dovoljenj, je nadomestna in dopolnilna gradnja možna le v okviru strnjenega dela naselja na kmetijsko manj rodovitnih površinah, funkcionalno vezanih na obstoječe domačije. Oblikovno se morajo novi objekti prilagoditi vaški arhitekturi. Novi objekti se morajo priključiti na obstoječe komunalne naprave. V primeru, da gre za zahtevnejše objekte, za vedutno izpostavljene lokacije, za lokacije ob pomembnejših obstoječih ali bodočih komunikacijah in za počitniške hišice, je po- trebno izdelati lokacijsko dokumentacijo z vsemi sestavnimi deli. 8. člen Za gradnjo novih ali adaptacijo stanovanjskih ali drugih objektov na naravo-vjhtveno in spomeniško zavarovanih območjih je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo s predhodnim soglasjem pooblaščene spomeniške službe, ki določi tudi pogoje, katere mora lokacijska dokumentacija za predlagani objekt upoštevati. 9. člen Za pomožne objekte in vzdrževalna dela za potrebe posameznega občana in njegove družine, za katero ni potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje, če gradnja ni v nasprotju z urbanistično dokumentacijo in se vključuje v naselje, se štejejo: 1. goveji in svinjski hlevi, skednji, listnice, shrambe za krmo, silosi in shrambe za kmetijske stroje, če njih zazidana površina ne presega 50 m2; 2. drvarnice, kokošnjaki, zajčniki, golobnjaki; 3. gnojišča, smetišča, greznice in ponikovalnice pri že obstoječih objektih, po prejšnjem soglasju sanitarne in vodnogospodarske inšpekcije; 4. ograje pri nekategoriziranih cestah in javnih poteh izven naselij, če je podano prejšnje soglasje upravljavca ceste ali javne poti; 5. obnova dotrajanih podstrešij in spremembe kritine, brez zamenjave naklona strehe in brez dviga obodnega zidovja; 6. zamenjava oken in vrat v dosedanji velikosti in obliki; 7. vzdrževanje hišnih vodovodnih, električnih, toplovodnih in kanalizacijskih napeljav. Za graditev in izvajanje naštetih pomožnih objektov je potrebna pismena priglasitev pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Pismena priglasitev del mora vsebovati: 1. dokazilo, daje priglasitelj upravičen razpolagati z zemljiščem, 2. opis gradbenih del, ki jih namerava izvajati in na katerih zamljiščih, 3. situacijsko skico z vrisanim novim objektom, ki je lahko m apna kopija oz. povečana mapna kopija. 10. člen Na vinorodnih območjih je dovoljena obnova zidanic in hramov pod pogoji, da osnovni objekt ne spremeni oblikovnega videza, kakor tudi funkcije. Gradnja novih objektov je možna le, če se investitor izkaže, da je lastnik najmanj 600 m2 vin ogradnih površin. Oblikovno in gabaritno se mora novi objekt prilagoditi obstoječim objektom, ki so značilni za ta vinogradniški predel. Za objekte, ki se priključijo na obstoječe komunalne naprave, morajo njih investitorji sorazmerno prispevati k izgradnji, vzdrževanju in modernizaciji teh naprav. Za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo. 11. člen Na raziskovalnih in eksploatacij- skih poljih .kremenčevega peska, gline, peskokopov in drugih rudnin je možna gradnja objektov, ki služijo eksploataciji in raziskovanju, gradnja ostalih objektov pa le po pogojih urbanističnega reda. 12. člen Nezazidljiva so zaščitena območja vodnih in termalnih virov, ki so določeni z urbanističnim programom občine Novo mesto, oziroma tovrstna območja, ki niso posebej označena, vendar bi kakršnakoli gradnja ogrozila izkoriščanje teh virov. Prav tako so nezazidljivi koridori-ji ob daljnovodih visoke napetosti ter rezervati ob obstoječih in predvidenih komunikacijah, območja, posebne zaščite in vsa tista območja, ki so namenjena za druge namene in ne gradbene, ki so prikazana na karti namenske izrabe površin v merilu 1:25.000. 13. člen Urbanisstični red mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi 14. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati: odlok o urbanističnem redu v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 2/68). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-07/67 Datum: 28. 12. 1972 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, L r. 37. Na podlagi 2. odstavka 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni Ust SRS št. 27/72) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski DolenjsM list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela ODLOK , o pomožnih objektih in merilih za določanje zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta 1. člen S tem odlokom se določijo pomožni objekti in merila za določitev zemljišč, ki so namenjena za normalno uporabo že zgrajenih objektov na območju občine Novo mesto. 2. člen Pomožni objekti po 2. odstavku 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem so: a) objekti, zgrajeni na zemljišču v uporabi organizacij združenega dela ati druge družbenopravne osebe, če niso nujno pouebni za opravljanje osnovne dejavnosti, ki je vpisana v register kot poslovni predmet organizacije, zgrajeni izven zaključenega kompleksa iziroma rezervata, predvidenega po urbanističnem dokumentu za perspektivni razvoj organizacije združenega dela ali druge družbeno pravne osebe; b) objekti, z,grajeni na zemljišču v državljanski lastnini izven zemljišča, določenega za normalno uporabo osnovnega stanovanjskega ati poslovnega objekta: - garaže, - drvarnice, - kopalni bazeni, - shrambe za vrtno orodje, - kumiki. - čebelnjaki, - zajčniki, - kmetijski go spodarski objekti, ki se uporabljajo za druge namene in - drugi podobni objekti. 5. člen Pri določitvi velikosti zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta, se upoštevajo naslednja merila: - namenska uporaba zemljišča po urbanističnem programu, urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu in urbanističnem redu, - racionalnost in gostota zazidave, - praktična možnost izrabe prostora, - namenska uporaba zgrajenega objekta. Velikost zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta ob upoštevanju meril po prejšnjem odstavku, znaša do 1000 m2. Velikost zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta, določi za vsak primer posebej občinski upravni oigan, pristojen za urbanizem. Ob upoštevanju meril po prvem odstavku tega člena je dopustno odstopanje od površine, določene v drugem odstavku tega člena, do 50%. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 351-015/72 Datum: 28. 12. 1972 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, 1. r. 38. Na podlagi 100. člena zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Uradni list SFRJ št. 58/71) in 138. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 m in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela SKLEP o izločitvi sredstev bivšega družbenega investicijskega sklada občine Novo mesto iz kreditnega sklada Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto 1. Sredstva bivšega družbenega investicijskega sklada občine Novo mesto se izločijo iz kreditnega sklada Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto po stanju 31.12.1972 in se vodijo vnaprej na posebnem računu kot kredit Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto. 2. Za ureditev kreditnih odnosov med občino Novo mesto in Dolenjsko banko in hranilnico Novo mesto se sklene posebna pogodba. 3. Za podpis pogodbe iz 2. točke tega sklepa se pooblasti predsednik skupščine občine Novo mesto 4. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep občinske skupščine, sprejet na seji dne 22. februarja 1972. 5. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 402-018/64 Datum: 28. 12. 1972 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, L r. OBČINA KOČEVJE 39. Na podlagi 100. člena zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 58/71) in 130. člena statuta občine Kočevje, je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. 12. 1972 sprejela SKLEP o izločitvi sredstev bivšega družbenega investicijskega sklada občine Kočevje iz kreditnega sklada Ljubljanske banke 1. Sredstva bivšega družbenega investicijskega sklada občine Kočevje se izloči iz kreditnega sklada Ljubljanske banke in po stanju 31. decembra 1972 prenese na poseben račun sredstev občine Kočevje za pospeševanje gospodarskih dejavnosti. 2. Ljubljanska banka mora z 31. 12. 1972 ugotoviti stanje sredstev in plasmane izločenih sredstev. 3. prenos izločenih sredstev in plasmanov se izvrši na podlagi pogodbe. Ta sklep velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 402-22/72-3/7 Datum: 28. 12. 1972 Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, 1. r. 40. POPRAVEK ODLOKA ŠT. 2 Popravljamo tiskarsko napako v Odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju „obči-ne Kočevje11 (Skupščinski Dol. list 1/73-2), v katerem se mora točka 12. v delu B-OBRTNE STORITVE v „Tarifi“ pravilno glasiti takole: 12. Žaganje lesa 10 % Iz pisarne tajništva Občinske skupščine Kočevje