Štev. 32. Poštno tekoči račun Št. 24. (Conio corrente con la posta.) Y GORICI dn« 9. avgusta 1922 Posamezna štev. 20 stotink. Letalk V. .— —*. V STRAŽA zhaja vsako sredo opoldne. z Stane za c-lo leto l2nr, za en niesec 1 L, za inozematvo ?0 L. Na. naročua bn>z doposlanp na- ročnine ee no oziram^. *- — Uretfništvo „In uprava: uL Vetturinl 9. — — — — ODG0V0RNI UREDNIK: ROMAN CEJ. — — Vi ste kot neurje, val, ki s silo preko nas zamahne, ml smo kakor skala, ki vselej ostane, kadar val izplahne. Nefiankirans pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in sianejo 6 lir' v visočini enega cm v enem stolpu. — — List izdaja konsorcij »GORIŠKE STRA2E«. — — — — Tisk >NARODNE TISKARNE« v QoricL — — Eno najusodncjših vprašanj, ki le? žijo kakor inora nad gospodarskim živ? ljenjem našega ljudstva, je izmenjava avstro ? ogrskcga denarja. Goriške, is? trskc in notranjskc zadruge imajo po ogromni večini vcs svoj denar v Jugosla? viji pri svojih bivših centralah in vsi do? sedanji napori, da bi se nas Ijudski de? nar izmenjal v lire so ostali doslcj skoro brez uspeha. Lc disciplini in požrtvova'? nosti našega ljudstva se imamo zahva? liti. da ni prišlo do poloraa vsega na.šega zadružništva. To bi-bila najbolj strašna gospodarska ncsrcča, ki jo jc kcdaj do? živclo naše ljudstvo. Vse delo, ki so ga i/vr.šiii naši predniki in vsi živeči javni ddavci tekom dcsetlctij v prid ljudstva, bi bilo čcz noč uničcno. — Ncdolžnega ljudstva bi sc bil polotil obup, ki mu bi ga nc bilo para v zgodovini primorskih Jugoslovanov. Razumljivo je torej, da so posvetili od? govorni Ijudski zastopniki vso svojo skrb in vsc svojc delo izmenjavi dcnar? ja. Kako bi jim ne bilo šlo k srcu vpitjc ljudstva, ki jc bilo oslcparjcno za svoj poštcno prisluženi denar! In res se je po* slancu Ščeku posrečilo, da je po nadčlo? veških naporih delno izmenjal denar »Zadružnc zveze« v Gorici! Toda to je bil 1c majhen del našega ljudskega de? narja. Nc smemo pozabiti, da ni bil mnogim njenih elanic izmenjan do da? nes iiiti vinar. Neizmenjan je denar no« tranjskih zadrug, neizmenjan je ves dc? nar istrskega zadružništva. Sam a lstra, iz katere prihajajo ravno te dni gla? sovi obupa, ima neizmenjanega denarja nad deset milijonov. Treba bi bilo na? peti vse mišc sile, poskusiti vsako sred? stvo; iskati vsuko pot in vsako priliko, da izrnenjamo denar in preprceimo po? lorn. Ko sc je bližala konferenca v Ge? novi, smo se spomnili, kako je italijan? ska vlada našim poslancem venomer za? trjevala, da je izmenjava denarja od? visna od pogajanj in sporazuma med I? talijo in Jugoslavijo. V Genovi se sesta? nejo Italijani in Jugoslovani k pega? janjem, dana je torej prilika, da sc spo- razurnejo tudi glede denarja našega zn? družništva. Vpitjc našcga ubogega ljuci? stva naj prodre do Genovc, da ga bodo čuli odgovorni državniki Italije in Jugo? slavijc. Opozorili in opomnili srno pra? vočasno tržaško vodstvo na ugodno pri? ložnost, ki jo je treba izrabiti v korist ljudstva. Toda ves naš trud in napor jc bil zaman, zdelo se je, kakor da bi me« tali bob v stcno. Tudi ob tej priliki je bil Trst popolnoma odsotcn in je na celi črti odpovedal. V zadnjih dneh smo pa izvedeli po jugoslovenskih in italijanskih časopisih, da se je v Gcnovi vendarle razpravljalo o izmenjavi denarja. Toda v razpravi ni stala izmenjava našega ljudskega denar? ja, temvee denarja Jadranske in Ljub* ljanske kreditnc banke. V Genovi se ni pojavil zastopnik našega ljudstva, ka? kor smo mi zahtevali, temvee ravnatelj Jadranske banke. Tako sc jc zgodilo, da je italijanska vlada privolila v izmenja* vo denarja bank, naše zadruge pa so od? sic praznih rok. Vsa zadeva jc prišla v javnost šele koncem prctcklcga mescca, ko je trža» ško easopisje princslo vest, da je držav* no pravdnistvo dalo zapreti nckatere uradnikc tržaškc »Jadranske banke«, ker so se, kakor trdi ovadba, baje po? tvorile nekatere raeunskc knjige, da bi banka pri izmenjavi denarja prišla do večjih svot, kakor ji pritice. Pravijo, da gre za približno 20 milijonov. Ne vemo, jc?li na stvari kaj resnicc morda tudi ni izkljueeno, da jc Jadranska banka pri stvari brez vsake krivde. Tržaško caso? pisje prinaša o stvari dan za dncm clan? ke. Preiskava je vzdignila v dcželi rnnogo prahu, seznanili bi lahko čitatelje z ob? širnimi poročili listov, omenili izjave drja. Slavika v obrambo Jadranske ban? ke, toda zadeva o potvorbi nas ne zani* ma bogvekaj. Mi se zanimamo za izmen* javo denarja naäih zadrug. Časopisni boj, ki se jc razvncl o tern prcdmetu v ljubljanskem tisku, je našel svoj odmev tudi v »Edinosti« in tako je prisla stvar med naše ljudstvo. Zadeva je ogromne? ga pornena za nas'e gospodarsko življen* je, rc/e in seka nas živo, dotika se te? meljcv našega narodnega obstanka. Za? to jc naša dolžnost, da natoeimo ljud* >5tvu čistcga vina in mu povemo resnico. Prctckli mesec je šlo odposlanstvo goriskih Slovencev v Belgrad in vpraša? 10 vlado, iz kakšnih vzrokov se ni za? mcnjal denar našega ljudstva v Genovi. Zaeelc so se o tej zadevi razprave in ljub ljansko »Jutro« jc priobeilo o stvari sle? dečo vest: «ODPOSLANSTVO ÜÜRISK1H ZA; DRUG V BEOGRADU. Profi favorh ziranju bank na skodo zadružništva. Tc dni so sc mudili v Beogradu za? stopjniki puiinorslke^a zadružništva, ki so posredovali pini /vodilnih mestih v zadevi izmenjave avstro - okrskih bankovcev, kaitere imajo primorsike zadruge nalože-! ne v juRoS'lovanskih zaivodih lizpred no- vembra 1918. Dočim je ismaitraia sprva itaiijanslka ivlada to vprasaiiie zct svojo notranjo zadevo, jc začcla tckom letol- njcRa leta poudarjati naprain jugosiloven- skim poslancem v Rinni, da je mo'goce resits to (vprašanje lc v sporazumu nrea italiiiauisko in juKoslovensko vlado. Tako jc prialio na Timslki in še pröi na Kenovskii kohfciranci «tudi o tcm vprasarnju do poga- janj, kii jih jc iz naše straiüi vodil dr. Ry-. bar. Pnisilo jc do siklcpa, da sc zamenja doslej neizincnjaini denar Jadranske in Ljubiljanske Ikrcditme bantke. Ta vest jc hudo zadela primorske za- cItukc, ki iiKso pničakiovale, da sc bodo v koii'venäjah pi otežiiralii Jbančmi zavodi proti narodnemu zadružnišKu, ki je ite- melj «latrodne^a življa na PrimoRStkcin. Primorski zastopnikii so lizrazili v Bcogra- du svojc zacudanje nad postopanjem iko- misije tc-r so našili na vodrilnih mcsjtih in posebno pni zunanjem ministrstvu polno razumevainje za 'to vprašamje. ZaKotovilo sc jim jc, da se bo naša vlada zavzcfla za to zadeivo tcr pcAskušala doseči remcduro. Gotovo' pa sc iresi to vprašanje o prilnlki bližnjih potfajanj za 'tr^ovinsiko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo.». V poročiki jc povdarjeno, da je dr. Ry* bar delal pri italijanski vladi za Jadran? sko banlko in -oškodoivail pri tern vse pri- morsko zadruzii'istvo. \jsled tega jc bil prisiljen, da sc brani, im je poslal »Jirtru« tej »Slovcnskemu Na- rodu« dopis, iv_ ikaiterem trdi: 1. Poj?a- janja med Italijo in Jugoslavijo glede iz* menjave zadružnega denarja so bila nc? mogoča ker je stala Italija vselcj na sta? lišče, da bo stvar ona sama urcdila. 2) Dr. Ribar ni vodil pogajanj z Italijo, temvee je bil šele zadnji teden dodeljen konferenci kot izvedenec; 3) Jugoslovani sc niso mogli pogajati v Ge? novi za izmenjavo zadružnega denarja radi tega, ker govori 215 el. senžermen? ske mirovne pogodbc le o denarnih za? vodih, v katcrih je naložen denar jugo; slovanskih državljanov. V zadru? gah pa leži denar italijanskih dr? žavljanov. 4) Italijani niso hote? 11 izmenjati denarja našili zadrug zato, ker Jugoslavia ne mara zamenjati de? narja svojih histnih zadrug. 5) Kljub te? mu so Jugoslovani zahtevali večkrat v Rimu izmenjavo našega zadružnega de? narja in Italija je obljubila, da bo pod gotovimi pogoji in v gotovih slučajih de? nar izmenjala. To obrambo clrja. Rybara je priob? eil.a tudi »Edinost« in ni k stvari dodala niti besede. Mi pa smatramo za svojo dolžnost napram zadružništvu in ljud? stvu da seznanimo javnost ne le z o« brambo drja. Kybara, ki misli, da se v (jenovi sploh ni dal izmenjati naš za? družni dcnsir, temvee tudi z mnenjem tistih, kateri trdijo, da bi se bil v Geno? vi denar našcga ljudstva dal ravnotako zamenjati kakor oni Jadranske in Ljub? ljanske kreditne bankc. Zato priobču? jemo na tcm mestu odgovor »Jutra«, ki trdi v glavnem sledeče: 1) Dr. Rybar je prišcl res šele zad? nji teden kot izvedenec v Genovo, to? da znano je vscm, da je bil on jugosl. dclegat v Rimu, kjer se je že vnaprej v.>e pi'ipravljalo za Genovo. Imel je to? rej časa in prilike dovolj, spraviti vpra? šanje naših zadrug na dnevni red, Cesar pa on ni storil. 2) Dr. Rybar je smisel clena senžermenskc pogodbe potvoril. Clen trdi namree dobescdno, da se bodo »te pogodbe (o finarxnih vprašanjih op. ur.) nanašale med drugim na banke, za? varovalnice, hranilnice, postnc hranil? nice in vse druge slične ustimove, ki de? lujcjo na ozemlju nekdanje Avstro ? O? grske.« Jasno je vsakomur, da spadajo med »slične ustanove« tudi primorske za? druge, in jasno jc tudi, da se nahajajo te zadruge na ozemlju biv.se Avstro ? Ogr? ske. Jadranska banka stoji torej z našim zadružništvom v eni in isti vrsti in če sc jc izmenjal denar Jadranski banki, bi se bil lahko izmenjal tudi zadrugam. Na tern pravilnem stali.šču stoji tudi jugoslovanska vlada v Bel? gradu. 3) Italijanska vlada izmenjujc denar rajc bankam, ker ve, da zadene slovensko gospodarsko življenjc na Pri? morskcm naravnost v hrbtenico, ako izloči slovensko in hrvatsko zadružniš? tvo od pravične izmenjave kron. Tako piše »Jutro«. K ostalima toe? kama Rybarzevega zagovora bi mi pri* pomnili sledeče: Vzcmimo, da rimska vlada ne mara izmenjati na.šega zadruž? nega denarja, ker Jugoslavia sama no? čc zamenjati denarja svojim lastnim za? drugain. Ce je to res, jc pa obenem potem tudi res, da se je rimska vlada kljub vses mu temu — kakor priznava dr. Rybar sam — pogajala že z Jugoslovani o iz? menjavi denarja naših zadrug in celo obljubila, da denar pod gotovimi pogoji in v gotovih slučajih izmenja. Mi stavis mo samo eno in cdino vprašanje: Čemu sc torej niso vršila v Genovi pogajanja o izmenjavi našega denarja vsaj na tej podlagi? Za našo razsodno javnost je vsekakor ena stvar povsem jasna in neizpodbitna: na konferenci v Genovi so se euvale, podpirale in ščitile banke, zadružništvo pa se je v ogromno škodo našega narod« ncga gospodarstva sramotno prezrlo. Izražamo mnenje, da je to najvišji poii? tični škandal, ki se je zgodil nad našim ljudstvom po njegovi priključitvi k ltaliji. Dr. \i. Bescdnjak. Uppašanje deželnega šolskega svela To vprašanje, ki se zdi na prvi pogled majhme važnosti, je za nais v resnici z'iiv- Ijenslke.ira pom ena. Gre za nič mani kaikor za celo šolsko avtonomijo, «:re za vpra- sanje ali bo učitelje nastavljal kak Regio Provveditore a^li studi in Palermo ali pa okrajni šolski svet, sestoječ iz domačinov, ki poznajo jezik in razmerc nasekra ljud- stvci ? Ali ho profesorie pošiljal na naše sole kak ministrski uradnik ali naš domači dcželni šolski svet? Ako izgubinio Solsko rivtonoinijo, bo zndan našemu ljudstvu strašanski udarcc. Naše šolstvo pade ^lo- boko nizdoli in v par letih se borno naha- jali na stopnji bližnjili Rezijanov. Poles tega, da bo naša sola slabša kakor jc bila 1850, bo postala tudi prava mučilnica in po- tujčevalnica naših otrok. Zato se v resnici aidimo, kako da Tržaško ceiitralno društvo Edinosti ni obračalo temu vpra- šaniu prav nikake pozornosti. Ker nas je centrala zanemarila, smo si Goričani sku- šali sami pomagati, kakor smo vcdeli in znali. Naš pododbor se je ponoviio pečal s tern vprašanjem, a bolj teoretično. »Kmetsko-delavska zveza^< je zavzela svo- je stališče in sklerala resolucijo ki zaliteva, naj se začne po vsej dezeli velikopotezna akcija za obnovo dežclncga šolske^a sveta. Obenem je dala posiancu Ščeku nalog, da stopi v tej zadevi z drugimi stranka? mi v stik. Poslanec je konferiral s preds. goriškc Ljudskc stranke, ki se je postavil načeloma na naše stališčc. Po istem nalo? gu od strani »Kmet.?del. zveze« jc dr. Be sednjak nastopil v deželnem odboru. Znan je tudi važni govor odboniika R- Križmana v deželncm zboni. Deželni odbor je pod vodstvom glavarja dr.ja Pettarin-a pozval vlado, naj obnovi deželni šolski svet in de- žela je imenovala in predložila vladi svoje zastopnike za istega. Kasncjc jc tajnik gor. Ljmdskc stranke oscbno inter- veniral v Rimu pri vladi in Don Sturzu kot Rlavncmu tajniku Ljudske stranke. Don Sturzo jc odobril stališče Koriške sekcije straiike in zagotovil, da bo podpiral te tcžnjc. Gavar dr. Pcttarin jc urgiral rcsi? tev vprašanja pri podministru Lo Piano-tu in poslanec .^ček je interveniral ob istem pri ministru Anile-tu, ki jc poslanec Ljud- skc stranke. Minister Anile je kajpada odo- bril na.šc stališčc in je v resnici pozval, ker je to v sokompetenci Salate, naj se ecntraini urad za nove pokr. izrcče. Ko jc »Kmetsko-del. zveza« iz Oorice zahtevala od poslanca, da p.onovno' uririra rcsitcw, je Seek, ki je bil v Rimr.i, večkrat konferiral pri podministru. Te dni je poslanec prejel od Lo Piano-ta naslednje pismo: »Dragi tovariš!« Z ozirom na tvoie ponovme intervencije. naj bi se vzpostavil deželni šolski svet, Te zagotavljam, da je to ministrst\ro ponovno sporočilo to željo centralnemu uradu za nove pokrajine, da da svoje mnenje v tern oziru .Čim prejme ministrstvo parere od Centralnega urada, se bodo dala po- trebna navodila gen. civ. komisarju v Tr- stu. — ¦ S srčnimi pozdravi Tvoj Lo Piano Kje je ovira? V katerem grmu tiči za- jec? V Trstu. Mosconi je ta zajec. Mosconi je kot naeclen sovražnik vsake avtonomije nasprotnik tudi šolske aiytoiiomiije Mosconi je spi.sal protinvtcmornistiern protest, ki ga je dal v dewl. zhoru brati iz List de* žclnegii poslanca Bonavie katercmu sc je vsakdo smejal, ker je vedel, da govori kot- fonograf. Drugi sovražnik — so italijanski fra- masoni. Goriška podloža deluje — tajno kakor vedno, a vendar le toliko neprevis drio, da to zasledujcmo. z vsemi silami pro- ti dež. šolski avtonomiji. framasoni vodijo vobče boj proti vsem zahtevam* ki izhajajo od shveriske strani ali od italijanske Ljud- sike stranke. Ko so se vršile sejc centra Ine iwsveto- valne komisije v Rimu, sta odpotovala iz (iorice Dr. Pettarin in Dr. Besednjak v Rim, kjcr sta v tern odločilncm trenutku predočila važnost šolske avtonomije. Dr. Pettarin je govoril o zadevi še enkrat z min. Aniletom. Vrhutega sta se Pettarin in Besednjak nodala zopet k Don Stur? zu, da bi njegova stranka zastavila svojo moč v prilog deželnega solskega sveta in naše avtonomije. Danes nimamo še prav nobene gotovosti, da se deželni šolski svet obnovi. In vendar je to vprašanje take važnosti, da je ne smemo niti za trenutek izgubiti izpred oči. Novoustanovljenemn društvu v Gorici priporočamo to velevažno zadevo. Naš po- ložaj je posebno radi tega nevaren, ker je Salata, ki je slccr prijatelj avionomije. gle- de šolstva naš nasprotnik. Politika. Od/kar smo ma tcm mesiu zadnjikrajt govoirili o političnem položaju doina in dirugod, moramo kar se Italije itiče beleži- ti d'va važna dogodka: Iineilii smo nuiniis'trsiko krizo ter smo pricakovali, da pridemo do novih miož in odtločncjšc ivlade, kaikor je bdla zadnja, toda ostali smo pri starem: Ministrski piredscdniik jc zopet Facta ki tudi drugi ministrü so veeuuoma ostali na svojih mestih. Ker nihee ne piričakuje poscbnih dejanj od 'teh miniisftrov, vam prihranimo njiihova limena. PoVemo samo, da pored- /lieži imenujejo lninistrstvo »ministrstvo zadrcge«. Nastalo je v prvi vrsti radi tega ker je ostala ljudsika stiranka (popolatri) osamljema. Hotefla jc ustvarBifci močno vla-i do, ki bi sc upala nastopiti pro>ti fasizinu. Zato jc hotela odstraniti od vlade vsc one nacijonalnc stranke. ki javmo ali tudi samo na skrivnem podpirajo fasiste. To se ji pa tokrat še ni posrečilo. Drugi važen dogodeSk v miuulem tednu je bila splo^na stavka, ki je ncpni- čakovauio izbruhnila v torek 2. t. m. Büa je političnesa značaja in.je iinela inamen pritismiitd aia sestavo ivilade v probifašiistov- skem zmislu. Ker je bila pa prcmalo pri* praviljena, (ker je mnogo brezposelnih in splošni gospodairiSki položaj zdo težak in ker sio fašisti o'rtfanizitrali vso wojo önno- srajčasto armado, staivka ni iniela vspei ha, ter je po par dnevih prenehala. Klljub pozivu \iade k niiru iin redu in kl(jub temu da je staivlka uradiio končana že vcč dni, ise memiri po nekatorili glav- mejših središčih Italije nadaljujejo. Vsled teffa je vlada na prcdlos: ministrsiva za not ran je zadeve skleiriila izro'öiti v teh po krajinah ivso oblast vojašikemu poveljnl- štvu. Ta slkilep, ki poineni proidasitev ob- sednega statnja, velja za .«;enovs!ko niiilaiH sko, jakiin/siko, pannsko in lUvorensiko po- kraft/no. Obsedno stanje bo ttrajalo, do- kler se ne powrne na ozenilje imenovanah pakirajiin popoln mir. Iz druuih držav ni trcnuituiio nobenih posebaiih novosti. Sanio med Greijo In Turötje je razmerje zopet stkrajno boie- ¦viito. Delo naših poslancev. (Štiri interpeiacije posl. Ščeka) Posilanec Ščelk je vložil na minister- stvo javnih del isledečo dnterpelaoijo: Ho- černd. da nam vlada pojasini, Ikako misii iz ¦ vršiti 14. člen zakona 20. aiv^usta 1921., kl se nanaša na določitev finaneniih sired- stev, kii so potrebna za izvršitev Predil&ke železnice in ob enem želimo vedetii, na kakšen način bo vilada istočaisno izvršila proLo Kred—Predil in Kred—Sv. Luoija pri Toilminu z o'zdriom na razma zagotovila, ki jih je idala onim uiniiteljem Goriške, ki jo pozivljajo, da čimprej prične z delom. Odgiovor je sledeči: Z zakomom 20. avL. 1921. je bila med drujjiini odobrena gradba Predilske železnice po'd vodstvom in na iračun države, fki naj bi vodila iiz Tr- sta čez Čedad in Kred v Trhiž, s postran- sko vejo Kred—Sv. Lucija pri ToUniinu. V ta. inamen je bilo za prve istroške nakaza- nih 300 milijonov lir. Z ozirom na ta, zakon je glavno rav* nateljstvo državnih železnic itakoj predlo- žillo ispiošni .načrt za cdotno železniuo; za ta načnt je bilo proračunjenih 718 milijo- nov lir stroškov; ta sv(yta_Da se bo ptrt iz- vršitvi KOtiovo zvišala na eno milijardo. S splošnim načrtom se je bavil tudi vtišji 'Sivet javmih de/1, kateri ie svatoval, da naj se še enkrat prouči projia Trsit—Kred, in Gorica—Kred, fci je pa na druffi strani mnerija, da se za proffo Kred—Tirbiž, vstevši Prediilsiki, Stolski in Rombonski predor, zamore brez dru^ejra izdelati kon- čni naönt, Iki ga že tudi izdeluje ravnatelj- stvo državnih železniic na podlatfi navo- dil, ki so mu bila izdana. Ministerstvo javnih del se dobro zaveda vestiikaiKsüke važirosti, ki jo bo se dmajo lobdaoiti, posebnim obč. konu'sijam, ikatere nudijo1 največje jamstvo za točno in praviično o- ceinjeivanje olkolisöin. Poslanec Šček je stavil na ministru osvobojenih pokrajüi sledeče vprašanje: Na kaksen način in ix>sebno v kakšnem številnem razmerju so bila razdeljena go- veda iz Nemčije na račun odškodnine, med osvobojenimi in odrešenimi pokraji* nami? O d g o v o r O načinu, po katerein so bila razde- ijena iz Nemčije na račun odškodnine pii- vedena soveda med osvobojene in odre- sene pokrajine so zelo obširno razpravlja- li v svojih sejali zastopniki živinorejskih konzorcijev in zastopniki odresenili i>okra- jin, pri eemer sc je ozivalo na celotno iz* Krubo pri živini v vsaki pokrajinii. Določili so se odstotki, za katere ve« mo da so bili sprejeti in odobreni po za- dru^ah in dru^ili interesiranüi v odreše- nih pokrajinah. Odstotki za razdelitev živine so sle- deči: Videm 35.1, Belluno 9.6, Treviso 21.5, Vicenza 5.1, Benctke 3.1, Trst 11.7. Trident 11.8. Na podlagi teh odstotkov dobi Julij- ska Benečija od prvega kontin^enta i*o? ved, ki ^a sedaj dobimo, 1892 «:lav. Rim, 21. junfja 1922. drž. predstojnik Merlin m. p. Odmevi krnskih dogodkov. Pašistovka slavnost V Kobairidu ko praznovali v nedeljo 31. ni. m. fašisti VelÜko slavnost. Pri tej pnil/iki je bäl slavnostni ^K>\'cnrnik fašistdv- ski poslanec iz Trsta ünunta. 0 mje^o- vcm ^oivoru pravijo in pišejo, da je bil zelo ilep. Govioril je tudd o' Slovencih, kaJ tere je pa ta dam v inaše začudenje pustdl bolj pri niiru, kakor po navadi. Pripravil si je vrsto dienih izirazov. s katenimi obsi- pa Slovence ob diruffih prilikah. Z zadoščerjon mo'ramo javnosti 'tudi porocati, da če nimajo fašisti drugih čed- aiositi, poznajo vsaj najvcčjo: Iivailežnost. Tej svoji čednosti so o'stali zvesti tudi v nedeljo im spoštoval jo je -tudi njihov vodi- tölj poslanec Giunta. Kobanidci so mora- ü namreč fašisre- cej dostojno. Čuditi se moramo fašistom, da sa« mji sebe taiko ponižajo pred našim ljud- stvo'm, da beračti^o okoli njejra in to celo za svojo zastavo. To nedostojnost je ob* čutil neki polkovnik, ki je nadaljnje po* biranje prispevkov prepovedul. Naš list je ob da'uj^ih taksmih priäikah povdarjal: nimamo ničesar proti rotnikom, zlasti Vrtojbencem, za is« ^ pozdrave, ljubeznjive eastitkc in 'ePe darove ob moji »Zlati maši«. P. 'bur Cejan, kapucin. .+ MAŠNIŠKO POSVEČENJE so JeH preteklo nedeljo gg.: Cešornja *°n iz Breginja, Ferjančič Edvard iz >a\'e, Grusovin Mihacl iz Goricc (Sv. a°ij), Tonzar Ferdinand iz Turijaka rmnija) in Tognon Antonio iz Gra* a- — Nove maše bodo pcli vsi (2 J^nca in 3 Furlani) prihodnjo neddjo llcer vsak v svoji rojstni duhovniji. 'dim apostolom mcd našim ljud* '^ iz srca čestitamo in jim želimo o- 1 blagoslova božjega! + NACELSrVO POČITN1ŠKE zZE pozivlja vse srednje* in visoko* e(ke), da se vpišejo v P. Z. Clanarina 10 1 L, Almanah P. Z. za 1. 1922. (ki 'benem legitimacija za 1. 1922) stane .Vsakdo naj pošlje denar (2 Lit) na* l'ku Pavlin Josip*u, stud. iur. Go? 1 Via P. Isonzo 63, nakar dobi alma* Po pošti. — Tovarisi in tovarišice na ^ljišču v Tolminu, ki so že doposlali .tov. Bevku) po 1 L, prosimo, naj po* Jo še po 1 Lit. za almanah, ki ga jim ötakoj pošljemo po pošti. Načelnik P. Z. ."T- Poljedelski tečaj za učitelje. De- 1 odbor goriški sporoča, da je sklenil leti v »Poljedelski tečaj za učitelje« Jfosilce in odpreti dotični tečaj dne vUl. 1922. Vsi uč;i tel|i-p rosilqji se ' \abijo, da se zglasijo dne 1. avgu- ^ deželnem Kmetijskcm uradu v Go- lkar se tečaj takoj otvori. Up. uireidništva: Priobcwjemo zgor- liQtiico kakor 'smo1 jo prejeli. Vemo si- ^ je že zastairela, kajti danes, ko gre rouik> v tisk, se je tečaj že pričel. Obe- ^iena naj too vseeno, da bodo naši či- !' fviideli na teni zgledu, ikaiko nas 11 Uradi pravočasno iinformiiiraijo. Zgor- ^vestaio je bilo1 odposlano od dcž. okl- *,dne 29. julija. tore] dva dni po lizidu ^ »Sitraže«, v Ikatero jc spadalo. + GOVORITE SLOVENSKI! — Ne- 0 smo bili. prioujoCi zelo mučnemu J1"1}: Mož -- Slovcnec — pride v nek n' urad, kjer znajo vsi uradniki več ^nj dobro sloven ski in začne vpričo leKa slovenskega in italijanskega Jstva tako-le: «Prega šenjor de ^.ar kešto ka». Navzoei Italijani so se ?aH, nek Slovenec mu je pošepnil na «Saj znajo uradniki tudi sloven- Mož pa se ni dal pregovoriti, am- )e ponovil moleč uradniku pod nos J.to>slano mu pisanje: »Prego senior i^egar kesto ka«. Splošen smeh. U- '^ kra popraša, da bi ga še bolj osme- i^oša?« Mož ponovi ob splošnem 11: »Prega šenjor de špegar kišto *. Ko smo to slišali, je bilo nam na- ,p Slovencein britko in smo se sra- "• Kar smo priporočili že nešteto- ' Ponavljamo: Ljudje božji! Oovo- .^lej in povsod svojo lepo slovenšči- ^ko uradiiik lie zna slovenski, naj po- ' t()linača. Uradniki so tu za ljudstvo tnjirobe! %M UPRAVI V GORICI. V Jei*i času se množijo pri poštni u* ' v Gorici protipostavni in nasilni ^1 radi dostavljanja pisem,, ki so u^ko naslovljena. Pisma se odpo? "P'ju vračajo z opazko: Nazaj! Od= j^telj naj označi namembno pošto i= ivn5Jki, ker ni slovenskih krajevnih ,^v v italijanskem seznamn. 0 je predrznost, kakor.šne do se* $ Goriškem še nismo doživeli. Q,!1. se trudijo, da bi prišlo do mirne* L/v Gorici prosi isj. županstva: Anhovö. Breginj, Brje, Kobjaglava, Deske, Grgar, Lokovec, Log, Dornberg, Opatjeselo, Ozeljan, Povir, Kojslko, Rodik, Rocinj. Sölkain. Št. An- drež, Š.teverjaii, St. Peter pri ütfrici, Selo, Vel. Dol, Vrtcxvin, Dol em ja vas, Kažjaivas. Košana, Idrija, Sp. Idrija. Sölime. St Peter na Krasu in Belüpec — da bilagovole čim- prei izDolmirti vprašalno polo in io d'opo- slati urcdiwsitvu v üoViei, Iker Kažipot bo Sei kmailu v tisek. „Šolsko drušfvo". _ V zavediii kraški prestolmici v Se- žani se je viräil zadnjo nedeljo, d/ne 6. t. m. ustanoivni oböni zbor »Šalskega društva« z veliko narodno slavnostjo. Od vseh sbraimi: iz Istre, Trsta in Goriške so se zbralii zastopniki Ik itemu ivel-eponiembne- rnu zborovainju. »Šolslko društvo« bo vr-; äilo ualloffo bi'vse Ciril-Motodove družbe. Naš list bi bil že v zadnji števiillki pozdira- Viil to potrebno šolslko orgaimizacijo, a pre- prečila je to splošna stavka vsled katere »Straža« ni lizšla. Zato tudi ndsmio mogli priobči.ti doposlanega članka o »Šolskem društivn«, ki je bil že stavljen, kar inalj se nam oprosti. Prej in še v zadsijem hipu je bilo po- treba premaga'ti mairsiikatero oviro, a kouečno smo. vondar dosegili, da smo si ustanovili našo novo narodiio obrambno wganizacijo', ki bo oslk/rbovala 'in vzdr4 ževaila našc manjšinsko šiokstvo v ogro- ženih ikrajih. Samo iv Trstu je nad 1500 otrolk iv društvenih šolah pri sv. Jalkobu. Zato': pozdraivljema naša moiva narodna ustanova! Svrha tvioja je sveta i?] naš rod ob luistri Soöi bo znal oomiiti tvoje blago- slovlijeiio delo. OdboY »Šoilslkega društva« v Trstu, Via S. Francesco 20, I. — Tnieste priskirbi (v&em vloge im drusibvena pravila za precT- ložitev oblastnijam, ako vsebino, :ki mosroče bolje učinkujc v njcni pmvoitni domovini Jiego' pri nas. Udeležencc. OSEK. Pio starcm so imellii na koncu šoilskctfa 4eta javno praizkušnjo v šoli, kjer so vpni- čo sivojih starišev bralii, iračunali in pcili ier na ta način pc/kazaM, ikaj so so dobre- ga inaučiH. Pri nas pa so dne 30. juliija pri- redili ijavinio vesellico, pri kateri so našii o- troci svojim stainišem in zbraiieimi obain- stvu pokazalli, koliiko so tökom leta napre- dövali iv šoli. Nastopiili so z raznimi ikrat- kim/i in dadijšiimi delklamacijaini od sedem- letiieffa dečka do 14-lletne deklicc. Lcpo in neutstirašono je deklamiirala 13-letna de- klicta Vilharjevo »Ljudnnilo«. Pri razinoh ortrošlkih in smeširih prizorih so nastopMli ddkliice kot deäki neprisidjeno z 0'troškim nasmehom na usfnicah. Nazadnje pa s»o še uprizoirilli trodejanko »Vraže«, prii kateri so indkaiteri igirali ikot vel'iki. Občrinstva sc je inabralo poilno dvonišče, kjer sc je ivr- šila 'veseüiica. Za vistopnino so dobiili lepo svoto denaria, kar se bo upcirahilo w pri- kodnjem šolskem lelu za šolske potrcb- ščii.ne. — üospodu voditelju in obeina gjr. «cfitelöiicama ča&titamo' na sijajnem vspe- hu! Trud jc bid pač oblüno popiliačan! — Otročiči — Vs pa Ie ikorajžjii, pa tudi pnid- ni ostainiite iter nas zopet v pirihodnjem le- tu razvesolite z enako pnireditviijo! Picika- zali iste odrasli miladiini. da je praivo vese- Ijc na krledališkein o'dru an ne na brjarju! Notranjsko. PLAN IN A PRI VIPAVI. Srartna nesreča. V pondeljek zadnji dan julija pop. je utonila v vaškeni vodnjaku poscstnica Trebižan Marija roj. Poljšak li. št. 15 iz Planine. Pokojnica je hotela rešiti svojo lastno ličerko, ki je skičajno padla v do- tični vodnjak, a je našla sama smrt v njem. Otroka so potem sosedje še pravo- časno izvlekli iz vode ter jsra po dolgem trudu zopet oživeli; toda nihče ni slntil, da se nahaja tudi pokojnica v vodi. Šele črez več časa je njen 5-Ietni sinko, ki je bil ves preplašen uprašan kje je pa mama, odffovoril: »Mama je tudi v studencu.« Takoj nato so sosedje izvlckli ttidi po* kojnico, a bilo je žc prepozno. Ni je bilo več mogočc oživeti. Pokojnica bila je i- zredno dobra ženska, ki ni nikdar niko- mur nič žalega storila. Kako jo je vse spoštovalo in rado imelo pričal je njcn veHčastni pogreb, kojega se je vdcležilo vsc, ki jc pokoinico poznalo od bLizu in od daleč. — Pooivaj v Boru blajja »Mici«. Svetila ti večna luč. Preostalim naše sožalje. PLANINA PRI VIPAVI. (Enaka pravica za vse!) Dne 15 noveinbra 1918, ob 10. uri so zasedßi Italijaiii našo občino. Pol drug:o alo vsem cen- jen.im tirirovcem in obrtnikom za daro'vanc predmutc tor tiilk. Trcviiški zadrn-n za da- rovainih 100.— lir. I-stotako hvalla vsem sotrudlmikioin ter slliavncmu obciii'stvu, ka- teri so pripomoffli z delovaniem in mno- ffobrojno ud-ellcžbo ublažiitri veliko bedio nc- srcčmim sirotam. Prireditelji, vabilo na redni of Prosveta. »Goriška Mafica« naznanja: Knjige za leto 1923 so v tisku, in sicer: 1. Kolc? dar v večji obliki od lanskcga; 2. Siraho-- va knjiga; 3. Zabavna knjižica III. zvc? zck »Zlata srea«. Gg. povcrjeniki dobc v kratkem navodila o nabiranju naročni- kov itd. Že danes pa naznanjamo, da bo cena vsem trem knjigam L 4.—, torej za celo liro nižja od lanskc. Obencm nazna? njamo, da bo Koledarju priložen zem* Ijcvid cclc .Tulijske Krajine v slovenskem jeziku. Tak zemljcvid dosedaj sploh šc nc obstaja. Skupnega bcrila bo več kot lansko lcto. — Skrbeti moramo, da pro? drejo knjige »Goriške Matice« v vsako najsamotncjši slovensko hišo, da bo? do utrjevale našc ljudstvo v vcri v bolj? šo bodočnost. utijevala nrnojnn in ver? sko zavest, je tolažila in zabavala. V Ko? lcdarju bodo zastopani naši znani pisa? tclji^ in pesniki. Zabavno knjižnico jc pripravil dr. Al. Gradnik s prevodi naj* lepših hrvatskih povesti. Sirahovo knjigo pa je prircdil urednik Matičnih knjig. prof. dr. Andr. Pavlica. — Lctošnji knji* žcvni dar »Gori.ške Matice« bo krasen. Tisck na lepem papirju z vcčjimi črkami od lanskega; ilustracije je izdelal A. Bu? cik, cena vsem trem knjigam pa tako nizko nastavljcna, da jo vsakdo zmore. — S tern pokaže »Goriška Matica« pri izdajanju knjig ne išče nikakorš zaslužka. Zadovoljujc sc s tern, di med slovcnskim ljudstvom v Ju Krajini omiko, narodno in versko 2'i — Če pomislimo da stane danes v knjiga v mali obliki s 100 stranmi Lire, potem so knjige »Goriške M čudovito po ceni. Za 4 Lire dobi naročnik 3 krasne knjige. Nova označba žolr.ko klasifikac Našim šolmikoin je bilo! že datvno z da je šolistvio v ltaliji mnojro zaosta mas/im in da je osebiio nrod-erni napi naše 'ljudskosotlske metod'Üke tolik, i mu italijanskii ne da niti primerjati. je prišio tudi do'mace fuirlanslko ifl ljudisttvo do enalkeffa izpozinanja; ka mostnih laškiih družin pnihajajo jrlaaneje tožbe: «No ^on plui scueli una vdlta». Za upravičevanje teh tožb mi tu pf ra, zato naj na priprosti ikdasifikaaü kažem, da so izpremembe v nascrii stvu po vzordh iz Italiije absurdiie niso zmožne izbdljšanja, pač pa po šanja. Za ozinačbo v napredovanju iji» šoliskih otrok v naših šolah so se šitevniki od 1. do 5. To rabo zaKö že zdrav razum; noben drni^ u'O razpoil mima besetf. tkii bi tako iasno žale razliko v napredovanju. Nedos je bilo' edino le njih z*a par šiteivinilkov majlino število. Zato si je mars učetelj poma^a! v pis. nala^ah in ;ro piisnnkih s plus, hidiius, z vprašajem. kom, s podčrtavanj-cm itd.. .11. pr, 4! 4, 4?, -f 4, 4 itd. 'i'udi prisanje v 5et nih sol. sporočiiih s stcvilkami nafl s črkami Je bilo preveč zapeljivo za lahkomiisdlme popravljače. Sicer jc J borno služila ta označba. Offlejnw si zdaj označbo iiz I' Tu je doiločenih deset šteivnikov. od 10, alii prav za praiv od 10 do 1, to! onkrat tolilko kot pri nas, kar bi biilo če tiudi morda preveč. Toda rabi. sc raj lizJkfljučno le Kornjih pet stevmuko tern odpade edina dobrota te ozfl Ohvsni nje nedostatek pa je, da se ti števniki v nenairavncm vrstmem V vtsialkem tekmoVanju — an klasifi'1 je tudi le izraz /neketfa tekmiovanja pričenia vrsta z 1, ne z 10 allii kalkiifl tfiim štcvilom. Kdor Drema^a vse kdor dospe prcd viseimi do cilja, ikdof ikosi vs.e dru«:e v napredovalnju .tcm1 tičc v vrsti s'tovito 1. Zma^ravec v dj1 protestiral, če bd inu kdo >rdkel. da j speil deseti do ciljn..nc prvi. Kdaj sojj šalo, da bi se oni, ki irna v iznr'M najboljše rede, ne bi bil prvi v ampak doseti?! — Zato ne najdemo bond «:radaciji, v javnem ziivljenju $ vern, najodličnejšem mesitu števniiK set, ampak pri ivseh narodih do cele^ tu števnik eden. Zatoi je iz Ltalije vp^ klasifikacija nenainavma in nezmiiselfl* Naši scdanji šols/kii oblastiniki n torej edino pametno, dia pusfcijo na$l stvo v mini. Če pa hrepene po resi zasJus:ah za šo^listvo v državii, naj pO^ šolmilke iz Ita-Mjc. da se prMejo ik nai1 LIST NIC A UREDNIŠTVA: njc pod Čovnom: Ker brez podp koš! — Bate: Ravno take! — A. J.J nica: Odstopili pol. dr. »Edinost«. Listnica up rave. G. Rcjec Sp. [{ Prejeli — hvala! List pričcli poŠ Pozdrav! USTNICA UREDNIŠTVA. — 1 pisf.i Pcvsko-bralnega društva »Oi^ Trnovcm pri Gorici v zadnji števil* šega lista bi sc inoralo tflasiti imc scdnika Persic in tie Revčič, kakor Jj pravil tiskarski škrat. — Pri »Posl^ iz Sovodcnj se je vrinila neljuba po'j mesto »breziinncRa dopisnika« v >! št. 139, bi se moraio slasiti ?.tevilka „La Costrutf v GORICI sarna Vja Jgp delo kjerkoli Št. 4'\ prevzrtme ugodnirni pogoji. NAZNAN ILO MLIN V VIPOLŽAH in motor ščeuje ječmena dclujeta izvrstno. - poroca vsem, posebno kmetom od l^1' da lee. Jusnič Vincenc, mlii'3 \'ipolže p. Kozana POZOR! Ravno ko ?,mo hoteli oddati ]' , v sredo zjutraj ob sedmih' »Stwf j stroj, je dobila Tiskarna telefonič^ vestilo, da jc pretrgann električna Ijava in da ni električnega toka, # sfroje. Naj se nam radi fega nefi' * voljna zakasnitev oprosti. . * Uredni* J TVrrsjra »GorEIie Sircze« st. 32. Kai dela stalni odbor za varstvo vojnih oškodovancev? . y Piše poslanec Šček * (Nadaljevanje.) Medtcm ko smo pustili par dni mini» stra v Rimu, da lahko »študira« naše za* hteve, si mi sami nismo dali mira, mar* več smo nadaljcvali intenzivno propa* gando. Koliko sitnega dela! Stopili smo v stik z zborom urcdnikov in časnikar* jev, ter se nam je po težavnem delu po* srcčilo, da smo pridobili za goriško stvar razne easnike. V naš prilog so jeli pisa* ti »II Popolo Romano«, »11 Piccolo Ro* mano, II Tempo, II Corriere d'Italia, II Resto del Carlino, Avanti, Tribuna, II Paese, Giornale in drugi. Ko je vlada začutila pritisk od strani časnikov, je v svoji zvitosti ubrala dru* go struno. Moč, ki jo je odbor dobil v Rimu. je skušala oslabiti doma na Gori* Skem. Zato je dala priobčiti v »Piccolo« v Trstu poročilo o koncesijah, ki da jih je že priznala odboru. Kakšne koncesije? Samo splošne fraze brez vsebine. Vlada je hotela varati narod in oslabiti delo odbora, kar se ji je deloma posrečilo» Primorska javnost je stala pod vplivom Jažnjivih poročil velikih listov in od raz^ nih strani je rimski odbor dobival miglja* ja, če.š, pustite agitacijo, saj vidite, da je vlada pripravljena storiti, kar le more; dajte vladi, da diha. Nato smo imeli z ministri vsak dan sestanke. Najtežavnejše koference so bile z mimstrom Ferrarisem; trajxde so po 3 do 4 ure in šlo je za posamezne tocke. Ko smo ž njim podehatirali po 4, 5, 6 dm in smo slednjič zahtevali čas* tno bcsedo »da« ali »ne«, je Ferraris ob navzočnosti podministra Merlina izja* vil: »Jaz bi Vam rad ustregel, toda žal feisem kompetenten razen v dveh točkah, vse drugo je zadeva drugih ministrov.« -Mi nismo vcdeli, ali imamo opravila z bebccra ali otročnjakom. Znano je pač vsakomur, da se je v Italiji vse začudilo, ko se je r&znesel glas, žavi pri sedanjem stanju financ nqmo* goce. VI. točka: To, kar se za Goriško zahtcva, se jc bilo storilo za beneske kraje v posebnih časih; ti časi so se oddaljili yn vzrok se* daj odpada. Vsekakor jc ministerstvo pripravljeno to vprašanje še preštudirati. VII. točka: Vprašanje, da sc izplača odškodni? na, osebam, ki so dobile ital. državljan* stvo šele potom opcije, se študira v za^ kladnem v ministerstvu. Vprašanje odškodnin trgov. in in* dustrialnim družbam je prcdmet obrav* nav raznih ministerstev in v kratkem se predloži zakonski načrt VIII. točka. Med dcželnim zemljiško*kreditnim zavodom v Gorici in med Zveznim kre* ditnim zavodom v Benetkah, se je v zad* njem času dosegel popolen sporazum, ki zagotavlja pravilno in pravično izplače* vanje predujmov. IX. točka. Glede obresti, ki jih dobiva državna blagajna od predujmov, se vršijo že dalj časa pogajanja med pristojnimi mi* nistrstvi.. Pripravljeni so že predlogi, da bi se državna zakladnica odrekla v po* sameznih slučajih tem obrestim. X. točka. Finančno ministrstvo povdarja pri tej priliki, da so bila izdana deželnim si* nančnim oblastvom navodila, na podlagi katerih morejo v smislu v novih deželah še veljavnih davčnih predpisov oprostiti j začasno plačevanje davkov ne samo po* sameznih oseb, temveč tudi cele skupine davkoplačcvalccv in tudi celc občine in cele okraje, ako morejo tak ukrep ute* mejti s posebnega ozira vrednimi raz* logi. XI. točka. Zakasnitvc pri izdajanju izjav od strani Zveznega kreditnega zavoda so sedaj odpravljenc. Finančno ravnatclj* stvo v Trstu je pred kratkim izjavilo, da ma na razpolago več kot zadosti sklcnje* nih dogovorov, ki čakajo na izplačilo, in za katcre jc Zvezni zavod xe izdal po* trebno izjavo. XII. točka. Ministrstvo bo proučilo, ali bi ka* zalo ustanavljati tudi zadruge, ki bi sc pečale z reševanjem zadev, nanašajočih se na zemljiško škodo; izjavlja pa. da se i ne strinja s tem, da bi tc poslednje za* drugc uživale ugodnosti in iste pravice, kakor zadruge, ki se pečajo s stavbno škodo. XIII. točka. Ministrstvo za osvobojene kraje jc skušalo že večkrat prcprečiti in odpraviti razne brezvestnc špekulacije v vojno* odškodninskih zadevah, ter bo to tudi nadaljevalo. XIV. točka. Kolavdacije del, izgotovljenih od dr* žavnih organov, so izvr.šili tudi isti or<= gani, ki so vodili delo. Drugačc tudi ni mogoče. Oškodovanci pa imajo polno pravico z vsemi sredstvi izpodbijati na* pravljcne ugotovitve pred komisijami za likvidacijo in ugotövljanje vojne škode. XV. točka. Zakladno ministrstvo nakazuje red* no prizadetim denarnim zavodom me* sečne obrokc, ki jih ti zayodi -tudi me* sečno redno uporabljajo; na vsak način pa uvede ministrstvo potrebne poizved* be pri dotičnih denarnih zavodih, da se morebitni nedostatek odpravi. XVI. točka. Naknadne ccnitve škod porušenih oziroma poškodovanih nepremičnin, ki so se ugotovilc šcle pri pozncjšcm na* \ tančnejšem preglcdovanju in ki jih ni bilo mogoče dognati ob času prve cc* J nitve, se bodo upoštevale. XVII. točka. Povišck za vzpostavljanje stavb do* loča — kakor znano — posebna tchnič* na komisija, v katcri se nahajajo tudi strokovnjaki iz Julijske Krajine. Ta ko* misija se jc ozirala na posebnc razmere v raznih okrajih glede stavbenih cen in je tudi za Kras določila višji povišek kot za druge kraje. Na vsak način priporoči ministrstvo omenjeni komisiji, da upošteva posebne krajevne razmere Julijske Krajine pri določanju poviška. XVIII. točka. Ministrstvo priznava, da je trcba tudi trgovske škode brez dvoma z vso natančnostjo ccniti. Smatra pa, da je t prvi vrsti dolžnost oškodovanih trgov? cev, da doprinescjo potrebne dokaze o resničnosti obstoja svojih prcdvojnih tr* govskih zalog. Ako se ta dokaz brez« dvomno poda, bo odškodnina izplačana. XIX. točka. Ministrstvo za osvobojene kraje predoči državncmu podtajniku za pokoj* nine nujno potrcbo, da sc kolikor mo* goče hitro priznajo in nakažejo vojnim nohabljencem, udovam in sirotam za* dostojne pokojnine. (Koncc prih.) Proč s plesi! Naše prostoVoljno javaio udejstvova- nje (kaže dve lici: Javne prireditve (vese- lice) in plese. Vse teženje tin döloivanje na- še niladine se ssuče okoli teh dveh osl. Srečna občina, ki ima vsaj eno drustvo, katero goji izobrazbo: pctje, telovadbo, ima Drcdavanja dtd. Blawr vaisi, ki ima zmožnega intelisenta, iki privabi mladioo in jo vzdrži, da »vztraia v Ikulturnem delu! Prireditve, jrledaHške prectetave stanejo truda, skrbi, požrtvovalnosti, in vse to, se v največ slučajih nalaga poedincem, med tem ko drugi »gledajo«. Podi za pies pa so hitro na mestu. Naše ljudstfvo pada iz svoje moraine visine; priznajino si to od'krüto. Ortfaniza- cije so se sicer vzbudile in ,se še vzbujajo povsodi, pa začncjo zopct i>ešati. Po pJe- sih pa sc tere 'ljudstva; prisotni so tudi in- telijfonti, delaviii ljudie. Iki znabitl sicer ne plešejo, kli pa s svoi) prisoUnostio dajejo pohujšanje dobrim in rnoč razssrajačem. Pdeani vrtinec ijc pate^niil s seboj in požrl ž« toülko naših društvenih moči. V učni dvoran'i nekejra zmanejra pevskeffa zboVa sern videl zato z vcliikimi črkami napjsa- no: »Ples, ta rušilec društev. ta tat sloge in požrfrvovalnosti v pevskih zborih, je urepovedan.« Bravo! Ni moj nainen trositi sovraŠtvo" do «iospodujočekra pleimjna v državi, nasprot- ¦no, želel bi odkrito. da se vsi zdiružimo, si prelko pravično reč-enjh narodinih pro- blemoi\r. v sccspodars8vein ozirn Domajramo živcti drug drugemu, toda namignem sa* mo n;i dcianslko stanjc pri nas. Dejanska ,rcsÄii.ca r>a je, da sc pilesno doVoUenje pri nas silsno lahko dobi, tudi ureko župan- stva, tudi 2krat 3krat zaporedoma v eni občimi, tudi če prosijo za i>lcs še nilečno- zobi »fantje«, vdlja tudi če se samo en dan pirej zmislijo, da bode treba v nedelijo aio- reti, tudi če ni bojrvekalko primennejca pro- stora. Ce padc ob 9. aili 10. uri ponoči par kapljic dcžja, , ala: pics se mo'ra pri- hodiijo liedel.io ponoviti; vse to .irre s sll- no lahkcto. Im v tem je zistem: Mladina nai se spravi iz resnobe. naj zapravüja, (saj tako nie mima), naj pije, se vpijani. naj pocenja razaie oVjrijc nozno v oioč, to ic vodia na tibersiki nilin. Če pri tem mla- dina oozabi na svojo izobrazbo. ne de nie, to je uiaincn plesa: če sc steoe, če je dösti no nedölzncm zaprtih. če se moralmö pokivari, vse to je namen plesa. Vsak mo- ra poibrditi, da plcs nima nrav nie resnega na sebi: ni bid niikdar vz«x>.ino sredstvo •in inikdar ne bo. Čim strastnejši plesalec ali plesälka, tem manj spo'soben je za res- no delo v našili društvili, za razmotriva- nje, nadaljno izjobraževanie. Strastnih pile- salcev /ne spraviš v društvo. Mladina se nc da vezatti dandanes nibi na naimanJSa pravüla, hoče biti razbrzdano prosta, ne- vezama. 2c v sama pcvslka društva jo je Dan plačila. Ljutli se je \kmalu lotiJa silna nestrp- Host. Nič 'v<3Č ni'so mojrli čakati uod ob- ^djem in w ^rinovju, zalkai vročina je Ze Jritiskala, eas se je nasribal na poletje, "rezdelje je neuRodaio vplivalo na njih ^öla vajene ude. Poleji: ftesa so se jezili, ^mn, izRubljajo čas, če ne bodo mieesar °DravMi, doma jih pa čaka delo na polju, Jole«: (tega tudi zmanjkiüc zi'veza za vsa- JeKa posameznäika. Postaili so trpki in zii- ^irčni druff na druffe^a. Ko so ffovoVili, so ^ skre^al in malome stepili med vseboj. Tdmiinai so1 zugali Štefanu, da poj- ^eio dornov. ec nc začne napad. Tudi Ste- jaiiu je biilo tcžiko1. Čutil jc, kako irtripa za feinniinii «rajskimi vMoolji. Bil je kljub vsemu prepničam, da je Polonca na Krusperku. Kadankoli je poffledal na nje- xov stolp. se mu jc prvi hip zazdelo. (la vidi ženski obraz, ki j?re otožen v fflobi- roš>n.ii, zasužniji se pa prvi hrcščeči harmioniki. Resnoba poinehava. Jedro naših druätov tvari dcsctorica po- žrtvovialnih -ljudi, vse drugo je materijal, ki se da za seboi vleöi. brez volie in po- guma. Pride plos in volja ornahne. Ples razredči virste društivenikov, prinaša pre- Dire in neslogo; odtod o'r>ažanio. da Jc naše drušlivono dcliovainje volikio bolj ži- vahno in zanjimivo po zimi. da so pevslke vaje bolj ohiskovane po zimi, ko ni plc; sov (izvzamem polctno dclo na polju). kot polcti. Ples omoti glavc že par dnij prej, plcsna ncdclja sploh nima jedra, in pusti praznoto in nezmisel za društveno delo. Tflka jadra mladina naprej brcz resnobe v tch resnih časih. Kdor rcFiničiK) liubi današnji nasrečni mladi rod, era vairuj pred piianocvanjem in zapraiviljaniem. Rav.no pred Ikratkim ini ie praivii! -.nek pedagog iz trorišike o(kolicc, fantie zapravijo vsalko nedeljo 30 lir ali šc več. Verietno ie! Torej pribiližno 2dnevni plači. Kai Šele. ko ie ries. Takrat mapaja sebe in »svoio« ali »svoje«, »vistopnice sta- neio', kaivialir tudi hoče hiiti. »saj imam de- uaria« ... in tako trre Ikmnlu tudi tretja iiii poloetrta dnevna plača. Posledica? Ce en teden, dva «tedna ni deila, se poana^ to v toisi, v ffospodinstvu in želodcu. tožiio čez slabe case, da ni moo žrvcti, da se bo treba iziseliti. Casi so slabi, r?a človek ob- darovan s pametfo mora tv slabe case ho!i- šatL Prireditel.fi pllcsa par dni pre.i že .nlč ne delaio, par dni pozmeje pa samio pijejo. To je navada. Vse drugo, mladio in staro, poYnaga zapravliati v nedelio. In poleti se ponavlia ito v eni ali drujji b1.iizn.ii občini, skotraj nepretrgoma. Čisti mili.iou lir je Ze izgimil v žepu dobiakarjev, sc vtopil v mtorju vina in se izgubil v vrtincu tflesa, iko lire vendar vsak taiko ik'rvavo rabi do- ma. Nimamo obi eke, obwvala, pohištva, še na.ipwtrebnejsega me. Kalkšna so vca'sih naša sitanovanja? Srainota za izobražen nairoÜ! Kdo nam nabavi driištvene knjiž- nice, obnovi nase odre in ikositnme. telo- vadno orodje. ko pozna naša mladina ise- daj le eno kniigo. lie en dder. He en kostum, le eino or odie: plesišče. Kalkor se sliši. ise bodo tndi naše »Hranilinice in Pkxsojflnice«. ktnallu omejile do go'tove me.ie samo še na poso.iila. line »Hraniiniea« bo še samo zgodovinsko ime, ki bo pričalio o nelkdanji naši čebeflmi marijivosti, Itoi je pa sedaj preslo iz našega pojmoivanja. Hiranilne vlioge? Ne vem kaj bi to porneni'lo! Poznaš fanta v vasi, ki je po vojislki vsaj einkrat žc nesel svoj prebi- tek >v liramilnico? Poznam jih, ki nadllcsru- iejo svoje gospo'darje za predujme, (ki jim place niso mikdar zadosti visoke, ki so sikorai vsak vcčcr ori kozarcu vina, (saj so naše talko obile jsastilne sko^raj vsalk veöer m>lne), pa še nisem bil tako srecen, da bi slisart onesfa: Sedaj pa nesem shra- niti, kar scm si orištedil. In kdo je ikrrv temu zlu, ki se širi po deželi kot kuga. ki ho leto za Ictom znaino unrooaitila moralno višino in moc naše moške in žcnske miadine? Ni M nobanc poinooi proiti temn? Pamctna beseda nc- posired;no iz^o'voriona v svarilo navadrto nikdar nič me izda. Vem. Ali n>i moßiocc ustanofviti Drotiolesnih društev za našo mladino«. Fr. P. Darovi. d. Darovi za Sv. Goro. Veleč. Jan. Nep. Kumar v pok. Sp. Idrija 100 Ik; N. N. dz üorice 30 ,lir; k. Valen^inčič iiz Gorice 45 iir; N. N. (dva) iz Sollkana po' 15 lir; N. N. 20 liir; Ms^r. Stacul 10 lir: Lcban Fr. iz ürgarja 2.60 ilir; Kogoj Josip 3 lire; Andrej Erzetič 5 lir; N. N. dz üorice 80 Lir, Marijima družba v Križankah-Ljubljana 2346 Ikron, Ana Bernot iz Kranja 65 Din.; N. N. iiz (iorice 50 iär; R. Doljak iz Ljub- ljane 100 Mr; N. N. iz Dornberffa 60 lir; N. N. iiz Gorice 50 lir; N. N. 15 lir; Jakob Mihalič 15 lir; N. N. 20 liir; N. N. 5 (lir; Ko- jroj Pepo iz Gr^arja iin Leban Fr. po 51.30 iir; N. N. 7 lir; N. N. 5 lir; N. N. iz Šcmpa- sa 50 lir; N. N. 100 Lir; N. N. 20 liir; Veleč. jr. Budin 25 lir; vclcč. L. Trdan 20 lir; N. N. iz Doilenje vasi 30 lir; M. Leonora Bur- nik iz Sarajeva 36 liiir; N. N. 200 lir; N. N. iiz Št. Viida nad Vipavio 5 lir; N. N. 10 Lir; N. N. 40 lir; Marija Šavli iz Cepnvana 25 lir; L. Tomaž Juff, šolski ravnartolj v p. Solkan 50 .lir; Toplikar Kristina 24 lir; Čuoič Aina 10 lir; Marija Kermaviner 42 lir; N. N. novoporočenci 15 lir; N. N. 300 lir: N. N. 4 .lire; g. Antonieitta iz Gorice 50 lir; r. Culot 200 lir; dr. Kobal 25 .lir; N. N. 15 liir; N. N. 21 lir; N. N. fkapctan L. 10 lir: Tomaž Likovec Vojslko 10 lir; Fr. VaJenčič 40 li.r; N. N. 5 lir: N. N. 100 lir; veleč. jc. Reščič 50 lir: N. M. 5 lir; Mntjas Stefan iz Gr^arja 47.30 liir: Anton Milost 43.50 lir; N. N. .iz Oonce 50 V"-- vdeč. ?. Oswald iz Idriie 5 lir; "T lT ' ¦ Tr' >:,- r %; K. Antoniiija Goli iz V : ••¦¦¦'^-»lo '•-¦^-m antlpendij. — Po g. K-laiicnivku 5 lir; N. N. 10 lir; Perko Fr. iz Ločniika 100 lir; g. To- maž Jug, iraivnatelj v p. Solkan 50 (lir; Fr. Basin 10 lir; N. N. po 10 (lir; g. Bensa 15 lir; N. N. 5 lir; Marijina družba iz Ohči-n 200 lir; družina tiorvat, Kiravanja z Občin 350 iir; Ana Snoj Soiteiska Dolenjsko 30 lir; Ignac Go'rjup iz Zamedveje (PHave) vozil za dar dva dni kamenje, apna, pe- sek. Prdsel nenaprosen. — Posestnilä iz Zabrda, Biteža-Grgarja, Raviiice, Sollka- na, Goirice vozdli drva, opelko zastonj. — Vsem plemenitim darovateljem majprisrč- nejsa hvala! Svetogorska M. B. naj Vam sto'teno povrne! — Predtstojništvb samo- stana sin vodstvo svctišča na Sv. God (pošrta Solkan.) d. Za »Božičnico«. Na izreemo željo Sdllkancev oziironia g.čne Erne Fon in žu- panstvo Črniče objavljamo (dodiatno ime- na piasameznih darovalcev. !kakor sledi; 1. Solkan: Tvrdka Pödziimdk-MjoraLscher 200 lir; Fogar najsledniki 100 lir; župan- stvo Solkm 100 Hr; Jernej Kopač 1000 lir /in 1000 dinarjev, C.ibej 10 lir; Vecchiet 10 liir; Brumait, tapctar 5 Mir; Maksl Viktor, ievujar 5 Hr; Bratuž Paivel, torgovina 5 lir; gospa Jancžič 5 lir; Božič, (kovač 5 liir; Tiomšič Jakob 5 lir; Miilost Anion 10 Hr; Ukmar Franc 10 Mr; Ziniic Alojz 5 lir; Jug Lucija 5 lir; Marija Gašperčič 5 Lir; Ivan Nibrant 25 lir; Krpan Marija 5 lir; Gerbic Amton 5 ILir; Misairii Marija 2 liri; Mozctič KaroLina 5 lir; Trpin 5 lir; Go'lob Alojzija 5 ilir; Mairušič 2 liri: Golob Iaidor 10 lir; Luznik Just 2 liri; Boškin Valentin 2 Liri; Bitežnilk Franc 6 lir; Jože AbramiC 2 lird; Leban Katarina 5 lir; Josip Gerbiu 10 lir; Rainer Walter 5 ilir; Goiraščak Vilč 5 lir; Križnič 5 lir; Ffancoscon Ernest 5 lir; podjotje Martiroli 150 Lir; Hrovtatin Sikist 50 lir; Maks 2ivic 100 liir; Ussai, klepar 15 Mr; Avgusta Gabnijelčič 10 lir, Fanovii 25 lir; »Drava« d. d. Maribor 200 lir. — II. Črniče: Slamič Albin 20 lir; Le- ban Frame 3 lire; Ivan Lukežič 1 Liro; I- van Kosovel 5 lir; Krševan 4 lire: Bralno drustvo 35 lir; Franc Lozar 2 liri; Pirje- vec Alojz 1 lira; Podgornik Anton 1 liro; Fiser Anton 1 liro; Jos'o Lozar 10 Iir; Slamič — Jugoslavija 10 lir; Anton Vovk 2 iliri; Anton Lojk 2 liri; Rebek Filip 2 liri; A. Novak, dekan 5 lir; Jamlkio Velčič 10 lir. * * Dobrodelnost. — Za Slov. sirotišče: P. n. zupni'k Ivan Remec 20 L. Slavna županstva: Pllanina pri Vipa- vii 50 L, Rihenbcrk 100 L. Ob priliki poroke due 26. 7. t. 1. g. Miil. Korda učit. na Vogeislkem z g. Vido M/oziiiiövo se jenabralo za »Sirotišče« 63 Lir. — Bog ju živi! Dobrodelnost. — Za SLovemslko siro- tišče: Slavmo žiipanstvo v Grahovem 70 L, Kmetska pdsojinica in hraniinica v Šmarjah 20 L, na novi maši preč g. Fi- liipa Kavčič v Idriii 17 L. DOBRODELNOST. — Za »Slov. si- rotišče«. — P. n. Jožefa Tronkar 10 lir. Slavno županstvo Šempas 40 lir; Ka- nalski otroci pri otroški veselici 60 lir; Na veseli svatbi Pepce Besdnjakove iz Kukanj in Franca Ncvreden iz Podgore nabrali 22 lir 10 st. Mladenw paru obilo sreče! Državni mono pol: Novo ustarovijeno društvo pnodajalcev tobaka in soli za go- riško dcželo, jc imelo cine 6. avgusta t. 1. stood svojih deJegatov, na katcrem so obravnavali različna porcča stanov* ska vprašainja. Ker pripadam tudi jaz tej kasti, naj mi bode doivoljcno spregovoniti sledeče: Zelo hvalcvrediio je, da so se v zaščito lastnih koristi združile v tern vprašanju vse tri narodinosti Jnliijske Be- nečije. Saj je naše isitanje tudi res nez- nosno. Zakotnite določbe, po Ikojih naj bi mii oddajaili kralju, Ikar je njegovega, se uveljavljajo zelo poljubno. tako\ da člo- vek me ve, da >li sio še v veljavi bivši aiv- strijslki tozadevoi prcdoisi ali oni, Üci ob- sitojajo za stare pokraiine Italiije. Znani so islučaji kjer plačuje preprodajailcc tolilko letne nristojbine, da bi ne bil obvezen. iijkio hi se upostevale dtailijanske «odredbe, placevati niti poilovico tega. Neizpodbitno ie, da smo tudi mi italj. držaivljani im upra- vičena je naša zahteva. da se z nami, kot s takimi tudi raivna iin se nam da tisto malo pravice, ki nam gre, v očigled stro- gim dolžinostim in ncbnojinim odgovor- ¦nostim, ki se nam po drugi strani nailaga- jo. Mi ne rnaramo zatorbtnasiti .in zato no- čemo, da bi se smatralo naše upravičene zalitcve kot napcrjene pro'ti državmiin ohlastim. ker smo tudi mi ncikafki državni organi ali, bolje rečeno, hlapci. - Naš stan se rekrutira po velilki večimi iz vo.in.ih in- validov. ki niimaio .nobenega dirugega do- liodka im tudi mozno'sti do istega ne, (ker so iz bojnih poljan odine^i samo golo živlljenie iin še to rue celo. Ker si ie viada postavila za princip, da nas bode sčitila, ie res neusmiljeno, da nam odjeda več del tndo prisluženih gro'sev in to ravino v na- ših uokraiinah, kier nam že Ataik zelo raz- vito tihotapstvo skoraj popolnoma nemo- gočen o'lxstoj. - Zdlo je torej pozdraviti idejo udruženja, ki bodo čuvala naše ko- risti in piriporočamo toplo vsim prizade- 4im, da se napovedamega shoda polnošte- vihio udeleže. Pesem o »Gor is Id StražU. Naj bo mlad čitatelj »Straže«, sive naj lase že kaže, vsak bi dan jo rad prebiral, ne odlašal in zbiral, ne bi mislil ni na spanje, gleda čudom, so li sanje? kar se snoči je zgodilo, piše ta nam sporočilo. Polna novega izhaja ter prav vsem obilno ugaja, škoda, da ni dvakrat večji, bila bi še bolj povšeči. Toda bomo naredili, da jo bomo pomnožili, ker naj star bo ali mlad, vsakdo čita »Stražo« rad. Pa sem spisal par vrstic, naši »Straži« po pravic'; torej napredujmo vsi, dajmo »Straži« več moči, naj nihče ne zamudi, da Intro »Stražo« naroči! Priobčujemo to pesem preprostega naročnika, ki smo jo prijeli in ki kaže Iju- bezen do našega lista. ABSOLVENT drž. dvorazrediie trg. sole, išče skižbe pri katerem podjetju ali bančnem zavodu. Zmožen poleg nemščine tudi laščine ter strokovno izobražen. Naslov pri upravi. PREKLIC.*) Podpis.ini preklicujem vsj žalljive be- sede, Ikii sem jih izirekel proti gospej Fa- bet Rczii v Skriljah ter izjavljarn, da so bile nereisničtie. Rafael Hmelak Šmarje pni Ajdovščini. IZJAVA.+) odpisana Marija Jež izjavljam, da sem se preiiagilrila, iko sem obdolžila Jako- ba Črnilogar s Polic, da ie on našell, ker prvfl za menoj priseil, od m«ne zgubijent denar. Marija Jež Dol. Tribusa 105 p. Slap. *) Za člauko pod teni naslovom je u- rediiiš/tivo odgovorno, fcuJiiko toolikor zah- tevia «tiislkovni zaikon. NAZNANILO. Podpisani nazmanjain slav. občimstvu, da sem se prcselnl s svojo 'kiljučaviničarsko in mehainično delaivnico iz Via Ascoli St. 7 v llaisitnio biäo Via Vetturlni št. 7 zraven »Goriške Straže«. Ob enein se pripoiro- čam zia obila rtaro'oila. E. Vovk -kiljučavničarski mojster in mehanik. Gospodinj Ali zahtevate pri trgovcu kjer se stre- žete, vedno testenine „Peka tete"? Ako ne prosimo storite to vedno. MZMmiO. Podpisani naznanjam slavnemu obonstvu, da sem prevzel z 2. avgustom t. !. v IDRIJI St. 395 MIRODILNICO (drogherijo) gospe PIRČEVE. Zagotavljajoč vedno le naj- točnejšo in najboljšo postrežba se pripo- ročam canjenim odjemalcem. Sreiko Toroš dosedanji vodia mfrodilnice. Skoro ne verjetno vendar je resnica, da so na prodaj žepne in stenske ure lako dobre, da se za nje jamči ne le za 2—3 leta, ampak tudi 20—30—10 let. V dokaz pošljem na željo lahko vsakomur, lepo knjigo s pojasnilom in lepiiiii plikami. ter drugim potrebnim poukom. Kdor ga želi imeli, naj pošlje 1 L, 50 st. za stroške knjige in obratno poštnino. Potorn pošte jse lahko pošiljfijo tudi ure v popravilo ali v zameno za nove. — Cene in kakovost uram se pismeno naznanijo. V zalogi imam tudi vse drugo v urarsko stroko spadajoče blago. Ignacij Lapanja, urar Pošta in železniška postaja Podmelft. Naznanilo! Podpisani nazricinjiun da sem z dnem 7 t. m. otvorii v öürici Gorso V. E. št. ®7 frgovino s kolonijalnim in messnim blagom. Obenem be Loplo priporočuin slavnemu obenstvu v mestuin na deželi za pn- jazen obisk, Blaso vedno sveže» postrežba točna in solidna. Angel Markič e rso V. L. St. 87 - G0R13A. Okrajna posojilnica v Bovcu, regi- strovana zadruga z neomejeno zavezo vabi svoje Clane na redni letni občni zbor, ki se vrši v zadrnžnih prostorih dne 20. avgusta 1922 ob 15 uri. Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva; 2.) Poročilo nadzorstva; 3.) Odobritev letnih račamov; 4.) Volitev načelstva; 5.) Volitev nadzorst\ra; 6.) Slučajnosti. Bovec, dne 2. avgusta 1922. NACELSTVO NB. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčcn, vrši se v istem prostortf 1 uro kasneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih čla- nov. e I Obrtno šolstoo. a- lz SOLKANA nam porocajo: ile Obrtna nadailjevalna sola v Sollkanu [dne 2. jullija t. 1. zakljuala poulk s prire- pio^ šolsike razsrtave. i. Ta obritma liadaljev. sola je splošna &o- katero vzdiržujejo razni falktorii in sl- ¦": 1.) Država, ki prispeva z 1/3 zneska ia focen.effa v proračunu letos je torej dala o- 48.60 L. rednejra, a 2000,— L. izredincua er Jspevka. 2.) Dežeila s prispevkom 2100 L. ¦ni Oikrajni šolski svet v Gorioi 800.— L. Trgovslka oWtna. zbornica v Gonici p.50 L. 5.) Občina Solkan Da sikrbi za Psvctljavo, kurjavo, snaženje in po- režbo. Razen tcjra je detos prispevaia §e 960.— Lirami, s katerimi se je po nje x_ slji najrradiilo najpridmejše učence in u- ^ !^e iz Solana. Soil. 1. 1921-22 je -traja- 8 mesecev i;n siicer se je pričelo dne 1. _ !• 1921, zataljuui'lo pa dne 30. VI. 1922., jcijelno z rastavo pa due 2. VII. t. 1. Ta %. obstoia 'iz 2 raziredov, vsakeca s pa- u' f^eljko za dekleta in sicer: 1. A razred, 0 'ef ie bilo vpisanjh 42 deekov: 1. B raz- ^ kjer je bi'lo vpisanih 24 dekllic; 2. A 'n pzred, kjer je bilo vpiisanih 40 deökov: 2. 3" Lrazrc<^' ^er Je ^° vp'sain^ ^4 deiklic. pUDaj 130 učencev. Po narodnosti so vsi Slovenci. Razen ftiijcev so bili vsi Soilkainci. Gleide obrti -j aie bMo: 38 mizarjev, 21 k'ljucavmicarjev, Wvaci, 4 ikolarji, 4 zidarji. 2 sLikairja, 1 :'eDar, 1 elektrotehnilk, 1 krojač. 1 trtco- rec z žclezjem. Dckilice so bile vse šiivilje (47) razen frffovke, Cololetno so obiskovali solo vsi učenci 11 učcnlke razem 2. učencev ki st a med sol. • umirla. v Sposobnih je bilo 121, nespo'sobnih pa p • Neredovan n\ bH nihče. Pod stavbno o- ^ 'ft Je spadalo 76 učeincov. Nagradenih je | Jo 18 učencev in učeinlk s skupnim zne- 1 jkom 900.— L. V soli so poučevaHe slede- ä r učne moči: Emil Zorn. voditelj in raz- | Nnik II. A razreda: Antoln Ferlait. stroK. jCitölj; Aloizij Bratuž, uöiteli in razrednik I A razreda; Mainija Könijr, u.iteljica in ^Zredmica II. A razreda: A>na Boltar, u- | C|Hiica in razrednica I. Birazreda: Justi- " ^ Gomiščcik. šiviilia in izioilana Ikrojaaica. I V vsakem razredu se je ix>učevalo po 3 jden 10 ur, v vseh štirih oddellkih torej . " Ur tedensko. I Razstavo je otvoril soilikanski župan s ^zdravom na vzdrževaiote fakitorje, pri- ll J%io občimstvo, učitelistvo in uoence. Z ' J^išini tfovorom sta jpospod Franc Gorkič | J°t zastopnilk deželnetfa odbo'ra in «ospod * r- Ed. Stunmiy: Ikot zastopnilk kupčijske Jbornicc izražaia svoje priznanje ucitelj- | ^u in vajcncem za sijajne nčne vspehe. *°lski voditelj Zonn Emil je podal šolisko | j^tistiko, razddil nagrade po 50 L. na.1- ridnejšim učencem in dal vsem šofeka j Jričcvala. Učna irazsftava je bil_a v tren I l!lzredih solkanske sole in v vscj prostrani j Veži. Vsakdo ise je moral diviti čednostl, pi^clkovno.sti in niataslicnosti vseh izliozenih . ^elkov. Risbe so bile dovršene. odffo- arja'le so' najpopolnejsi strokovmosti dn iSem mctodičnim naviodilam ma temelju yolocnih mor. Nadlkriiljevali so imizarji, saj !e "v našem Solkainu že od pamtiveka naj- ^°"i razvito mizanstiVQ v naši kraiini Za- 5,°nane so pa bile vse stroike. ki so prak- !^o izrabljale geometrično, projekcijsko ^Drosftorocno inisamje v največji popolno- .''• Obrazloženi so bili moddi in vzorcl ^li ffcometričnih teles in tern podobnih olik v obrtni praksi. Vsaka slika ti je do- pZovala učiitdlia stroikovniaka, ki je isvo- jS UČGnce seznanil z vscmi nainodrobnej- ^mi pojmi ^comettiie in projelkcije, pro- '^ročneffa in strokovnega risanja. . Pasebno so'' se odldkovaHe solkainske ^lice v ikrojnem risanju io ženslkih roC- ;lh dclih. Zadnji čas je, da se uvede po s^h naših obntnih krajih tudi istrolkovnf ^Uk v lorojenjn, žem?Jk«ih ročnih dc'lih in f^spodinjstvu za ljudski šdli odrastla de- ^eta. Solkanslke dekilice soN se odlikovale fr risamiu in praktičnemu krojenju razne- ^vPcrila in obldk. Vsi (kroini vzoroi so ri^ali, da je ta pouk v pridnih in spretnih °^ah strok-ovne ucitdiico. Iki raznmeva yaučovanje z vsemi nje^ovimi motodami I e^enic, nakiti, kroini vzorci za celotnc M'x)sainczne dele oblek so vstvarjali cast f^dnim solkanskim učenkam. Solkanska o rtno-nadalievalna sola je dokazafla višek ' trokovne,c:a znanja in srečni učenci ki jo "fclkujeiio. Le ua.nrei im vsi w to solo, da • e oboro'zfrte s stro/kovnim znaniem, katero ,e 'uiino potrebno v dainašniih dobah vsa- Cerkveni vestnik. -v, -f- Evharističnega sestanka dniiov- ^Clue v Trstu dne 6. jullija se je udelcžilo ^ 100 duliovnilkov. Korailno petje se je feisterisko izvajab: ilatinski govo'r dr. Kiiiarja o Jczusu. 'knezu mini, je bil pra- ' l biser gfovorništva m je sejrel ^loboko k^ S:rce vsem duhovmiikom. Pri zborovanjih v slov. in ital. sekciji se je sklenilo zaceti akcijd za pomirjenie med duhovnilkii in vv cerkivi, zlasitl pa öltarja, ikicr je imesta biti sv. maša wa prostem. Možje in famtje pa so mapravili 5 takih slavolokov, kaJkorsnih ise najbrze mi delalo še nilkjer. Kajti na vsakom slavo- loiku je bill senčnati oder. raz katereca je po 12 bdlo o^blečeniih deklic trosib na ikri- že, zastaive in baldahim mimoidoče proce- sije. Slavinostneffa sprevoda se ie imelo vdeležiti z križi dii zaistavami vsai 5 bliŽ- njih duhovmdj, toda radi nelkejra neumest- ne«:a članka v slov. dnevniku. češ, da na- nreravajo fašisti miotilti procösijo, so rrmo^- jri iz strahu izostali Navalic temu se je pro cesija izvršiila ob veliki vdeležbi in v naj- lepšem redu. Praivi biser cele slavinasti pa ie bila sv. maša na prostem. Oikoli oltarja so -sc vstavile vse domače an zunanie ceiikvene zaistave. Med sv. mašo je prepeval doma- či mešani zboV najkrasneiše evharistične pesmi pod spretn'im vodstvom kateheta č. K. M. Škabarja. Ob koncu sv. maše je pa vsa množica ob spremljanju dlomače irodbe zapola posvetilino pesem presv. Sr- cu Jezusovemu. Z navdušenjem je vse pe- lo: Tebi Bog se posvetimo. v dar ti srea izročomo'. Ta trenutelk ostane npn,ozabliifv. Isti dan popddne smo imdi tudi sv. birmo. Kör je bdl mil. tr. škof, radi sv. bir- me pri siv. Justu v Trstu zadržan priti k iuitranji slovesno-sibi, je hotel priti ponoldne k nam, da je s slovesno zahvaLno n^.smiio zaključH našo völepo'membno slavnost. Ob tej priliki ie Dodelil 102 otrdkom zakra- ment sv. biirme. Pred birmo je Ikrasno s:o- Voril o dolznostih botrov in birmancev č. jr. dekan opens*ki; po birrmi pa je spreRovo* rid preč. jr. šikof., seveda v kal. jeziku; to- da pridodail je toiliko jranliivih besed dn stavkov 0 ljubezni do Jezusa v Najsv. Za- kramentu, da mnojri, tudi možje, niso mo- gli zadržaibi isolz. Keir ie moVal biti ob 6 zvečer v stolni cerlkvi pri cerkveni rJov- boznosti za sv. očeta, je ostal He 2 uri med nami. Ko se je odpelial je zakilical onim blizo aviomiobila »2ivio« nakar je cela množ/ica zaordla krepki »Žvtio^« njemu v silovo. NAZNAN1LO Podpisani si usojam uljudno nazna- niti si. občinstvu tolminskega in ko- bariške^a okraja, da sem odprl pri Sv. Luciji VELIKO ZALOGO STAVBENEGA IN DRUGEGA LESA, desk, tramov itd. — Za obilen obisk se pri- poročam, zajrotavljaje točno postrežbo z nizkimi cenami. udani Alojzij Slamič, trgovec Učenca sprejme fotograf Jerkič Corso Verdi št. 36. V A B I L O k izrednemu občncmu zboru »Kmečke in delavske zadruge v Lokavcu« ki se vrši dne 20. avgiusta t. 1. ob 8 uri zjutraj v prostorih r. Marije Slokar, Lo- kavec št. 145, s sledečim dnevnim redom: 1.) Volitev načclstva in nadzorstva; 2.) Razno. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Išče se nad 40 let star prodajalec za mesno trgovino, in prodajalko. — Po- nudbe pod »Poštenost« na upravo lista. MOTORNI VOZlCEK znamke »Fre- ra« 5 HP v dobrem stanu za vsako po- skušnjo je na prodaj. Stalna cena 4500. Naslov: Via Pitteri št. 14, I nadstr. V OREHKU je na prodaj steklena o* mara pripravna za krčmarje, dalje par volovskih komatov, dva voza eden za težo nad 20 q drugi nad 12 q. — Cene po uo.Ljovoru pri Ivanu Mavri kovač, Ore^ hck 45, p. Cerkno. OBJAVA IN POZIV. Po najnovejši izpremembi točke 1. navödil, obseženah v okrožnici Glaivnesa civinejra komisarijata z dne 3. marca 1922 št. 13. A/1684, se imajo osebe, rojeaie slu- čajno v inozemistvu, a pristoine po izvoru neprestaino že od rojstva v odrešeno 0- zemlje, smatrati za italijanslke državljane in kot take vpisati v imenike novih držav- ljanov. Ker so občine že objaviile limenik novih državljanov, se pozivfljajo take ose- be, da rdklamirajo svo'j vpis v imenilk, ker se dzivrše vpisi le na podlajri reklamacije prizadete strange same. O tej ireklamaciji bo oddiočovala deždna odnosno okrajna politična obla&t. Ta objava in poziv velia za vse slo- venske osbčine Julijske Benečije. Gonica, dne 27. julija 1922. Zveza slovenskih župartstev. PROSTOVOUNO SE PRODA RADI DRUŽINSKIH RAZMER: Večja hišaiz dobro ddočo gostilno, po- les hiše staila^-fer zraven spadajoce travni- ki, njive in ffozd; redi se lahko 2 /kiravi in 2 prašiča. Poslopje je na lepem kraju ob ^laivnej cesti iz Godoviča na Crniivrii — po imenu v Predffrižah. VECJE POSESTVO z pnibližno 60 orali zemlje obsioječe Iz njiv, pašnikov in gozda, redi s-e ilahko 2 kravi. Iiiša ie v dobrem stanu in je pri- pravna za ffostšno, (katera je v hišd že več let obstojala ali tudi za kako drujro obrt, ker je ob glavnii cesti iz Godoviča na Cr- nivrh, po domače pri Jerebu v Grižah. VEČJE POSESTVO v Lomeh pri Črnemvrhu obstoječe iz ob- sežne kmečke hdše, velilke, nove trdo krite stale, proslo'rne za 18 Rlav živine, ter krojr 40 johov njiv in travniikov za rediiti do 15 jrlav živine — tor močno zarašenega iTozda. Resni kupci za jedno aJli drugo pose- stvo bllagovolijo' naj se obrmiti na naslov A. Primožič Črnivrh mad Idrijo Jul. Benečija. alii pa na A. Primožič 2iii. Jugoslavia. »BRALNO DRUŠTVO — KOZANA« priredi dne 27. avgusta ob 3l/z uri popoU dne veliko vrtno veselico na dvorišču g. Prinčič. VSPORED: 1. Petje: »Kiša pada«, (pooe mešan zbor — Biiljana.) 2. Delkilamacija: »Na sveezfa, slovcnslke in nemške stenografije ter sfcrojepisja. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. g PRODA se obnoVljema hlša s koncesijo Kostblne. F. Breiitenischer, Via Trieste 95. Dr. A. Grasovin specialist za kožoe in spoilne bolezdi ter negovanje kože. — Perfekcijoniran na du- najski kliniki. Sprejema od 9—11 in od 3—7 ure. Oorlca (PJazz* granta) Travnlk MM ___________ Patentoti. ___________ ms «Äja#j ff ^11^* se ^am prilika izyezbati I\l OJClCI I Be popolnoma v krojenju. Kje pove uprava >Goriäke Straže«.- ------- Olleschau nsjboljši cigaretni papir Zaloga v Knjigarni „Kal. Tiskov. Drušlva" v 60RICI. :-: PO NA.1VIŠJIH CENAH KUPU.fE. sre- brne krone in ^oldinarje. — Kupuje tudi staro zlato. .IosId Žleon. zlatar Gorica, Rašteli 8. ANTON TERPIN in Comp. nova zaloga manufakturnega blaga v Gorki, Via Rasteilo št 10 se priporoča slav. občinstvu v mestti in na deželi za mnogobrojen obisk. Ceue brez konkureiiee. Na drobno ! Na debelo! APNO. Po najnižjih ccnah prodajam živo i apno. Na željo kupca pripeljem tudi na dom. Andrej Rijavec Trnovo pri Gorici št. 1. AMBTJXATORIJ === za spolne, sifilitiünc, kožne In otrošk« boleznl ^^ D.ra G. & A. DE LEO Specialista spopoinjena na pariški kliniki Uodemo xdravljenje »ifilitiJnc bolo^ui, zožeaja in metja cevi in kapavca. Prei*kn6nja km z» ugotovitnv Bifllitičuih okuienj.j Sprejemata od 10 do lü in od 14 do 17. GORICA, Piazza Nicolo Tommaaeo (Piazzutla) N. 8 Pozor mizarji! Pozor treovci Dohištva! Prva goriška tovarna osledal in kristalov Tvrdka NARDINI. WEIGENSAMER & COMP. GORICA ulica XXIV JVkKKio U. 14 — — — (tik sodišča). — — — Izdelovanje ofeledal. — Brušenje kristalov. — Ddkoraoije ikrisfailov. — Umetno izde- lovanje oken vezaiiih v svincn in medeoini PoDravila do konkurenčiiih cenah. Velika zaloga raznovrstneca stekla. Glavn/i zastopmKk za Gorico im ofkolico' Srečko Pušeniak. NA DEBELO! NA DROBNO! I BRUNO SAUNIG - GORICA % Via Carducci 3 — Telefon št 162 — Via G&rducci 3 iNadebelot Usnje Cevijarske in sediarske potrebsüine yrvi Tržažki bid, bičevniki Svece9 Kadila Vosek Nakupuje čebelni vosek po dnevnih cenah. Glavna zaloga za Goriško podpetnikov „Pßlä" na debelo po tovarniških cenah. Na drobno! Knjigarna Kat. Tisk. Društva Gorica9 Via Carducci 2. NA DEBELO! Solski zvezki (Spisovnice lepopisnice) Ris&nke, PSsemski papi r (v veliki izberi) papir uradni,trgovski ovojni itd. Cigsrefnl p&pir Excelsior, Abadie, Oleschan Union za večje množine poseben popust. NA DROBNO I Peresa, imHo, svininiki 1 v veliki izberi I Rožni venci, nabožne slike ! Tiskovine za cerkvena oskrbništva ( in županstva ! ______ a Tuš, barve, risarski papir, pro- 1 zorni papir Lichtpanspapir i I Trgovske (poslovne) knjige (glavne, 1 pomožne blagajniške knjige itd. I 19^ Cene konkurenine ~W Knjigarna KatoL Tisk. Društva Gorica* Montova hiša. | AdriaSandali so najprimernejše obuvalo v dnevih vrocine. Adria Sandali presegajo viicno- sli in frpeznosfi vse druge fovrsfne Iz- delke. Adria Sand^Si so najcenejse obu- valo. ff cö 'o *g aT I3 % M °- 1 If to ^ ^ > Si.- I * AS cd ^ -- S < - 3 rt O C 3 S' N' p p w p If S cr < ^"g < & .* i & > Carducci it. 11 (prej GOSPOSKA ul) GORICA I i Veiika zaloga ravnokar došlega poletnega sukna za rnoške in žcnske obleke, j ? raznovrstnega perkaia zephirjvi ter velika i^.hera perila, cvilha, volne, žiine, j j morske trave, vznieti, izgotovljene postelje, ter velika izbera odej. — Lastna ' krojačnica sprejema vsako naroSiio izvršuje točno in pa zmernih cenah. I Velika izbera izgotovljenih oblek. Velika zaloga cevljev „Moderno' :-: (Calzaturificio nModerno4i) *S* RaStej it. 34. Kje dobim vojaške čevlje a&jboSj po ce«i ? - Pri V U K U v Rasteiu; on »ma naJvecjo zaJo^d iz najbolJšSk tovareHi ročn© delo in cene najr&ižje, ------------- f i• u; (tr ?. tudi> sa narocila in popravila.-------------