CELJE, 29. JANUARJA 1981 - ŠTEVILKA 4 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC MEDOBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST mu DODATNIH KADKUV Za boljšo organizacSjo in učinkovitost v celjski regiji smo sredi ustanavljanja medobčinske zdravstvene skupnosti, skupnosti, v kateri bodo ob- činske zdravstvene skupno- sti še naprej reševale naloge, ki šo skupnega pomena. Za- njo, kot prostovoljno obliko združevanja, se odločamo v skladu z Zakonom o zdrav- stvenem varst\ai, s katerim preneha z delom Regionalna zdravstvena skupnost. Po- trebe in želja po skupnem načrtovanju zdravstvenih dejavnosti - tako bolnišnič- ne kot specialistične, združe- vanje in razporejanje sred- stev solidarnosti, urejanje in razvoj zdravstveno informa- cijskega sistema, štipendira- nje in še vrsta drugih dejav- nosti, ki se odvijajo v občin- skih zdravstvenih skupno- stih, jo pogojujejo. Usklaje- vanje vseh teh dejavnosti med občinskimi zdravstve- nimi skupnostmi bo le v ko- rist izvajalcem in uporabni- kom zdravstvenega varstva. V okviru medobčinske zdravstvene skupnosti pa za nekatere skupne naloge koordinacije ustanavljamo posebno delovno skupnost, ki bi za občinske zdravstve- ne skupnosti in druge upo- rabnike razvijala zdravstve- no informacijski sistem ter skrbela za koordinacijo in svetovanje. S to službo bi naj posodobili, poenostavili in v perspektivi tudi pocenili po- slovanje uporabnikov in izvajalcev. Ustanovitev te nove skupnosti ne terja no- vih kadrov, razen pri avto- matski obdelavi podatkov, in tudi ne dodatnih sredstev, saj so to dejavnost doslej v okviru Regionalne zdrav- stvene skupnosti že oprav- ljali, le v drugačni obliki. No- vi stroški bodo nastali pri de- lu avtomatske obdelave po- datkov zaradi porasta ka- drov po programu in tehnič- ne izpopolnitve z novimi stroji. Vse to pa so občinske zdravstvene skupnosti že predvidele pri informacij- skem sistemu. Pomembna novost je gotovo tudi prik- ljučitev dosedanje službe za avtomatsko obdelavo podat- kov Zdravstvenega centra Celje k tej enoti. To obeta boljše pogoje in usklajen ra- zvoj zdravstvenoinformacij- skega sistema v regiji. V prvem polletju tega leta pa morajo zdravstvene skup- nosti rešiti še vprašanje pre- nosa in prevzema nalog do- sedanje strokovne službe Regionalne zdravstvene skupnosti. Vsa strokovna in administrativno tehnična opravila bi se naj približala uporabnikom v občini. Nalo- ga ni lahka, saj zahteva vrsto kadrovskih, pa tudi prostor- skih rešitev. Da bi bil prenos čim bolj uspešen in smotrn, so se v regiji opredelili, da bodo to dejavnost po obči- nah vključili v skupne stro- kovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. V tem času v občinah že delujejo posebne komisije, ki bodO: pripravile konkreten pred- log prenosa in prevzema na- log. Prvi osnutek bodoče or- ganiziranosti strokovnih služb za potrebe zdravstve- nih skupnosti so že pripravi- le strokovne službe Regio- nalne zdravstvene skupnosti Celje in so ga obravnavale občinske zdravstvene skup- nosti in družbenopolitične skupnosti v občinah. Za ve- čino je osnutek sprejemljiv. MILENA B. POKLIC PRIPRAVE NA VAJO OKREPUENO! Vaja bo od 4. do 6. junija Od 4. do 6. junija letos bo Celje prizorišče zvezne vaje ob Dnevu civilne zaščite pod skupnim naslovom »CELJE V OBRAMBI IN ZAŠČITI«. Imenovan je že organizacij- ski odbor, vodstvo vaje in posamezne komisije, ki bo- do v naslednjih mesecih mo- rale opraviti pomembno de- lo, da bo vaja z vsemi sprem- ljajočimi prireditvami uspela. V Celju je bila L seja vod- stva vaje^n komisij za pri- pravo in izvedbo prireditve ob Dnevu CZ, katere namen je bil informirati udeležence s programom aktivnosti CZ v Sloveniji, spoznati osnovni koncept vaje »Celje v obram- bi in zaščiti 81« ter dogovor o delu komisij, pripravi načr- tov in metodah dela. Vse ak- tivnosti ob Dnevu CZ v naši republiki se neposredno vključujejo tudi v akcijo NNNP 81. Posebej je ob tem opredeljen okvirni program aktivnosti v Celju, kjer naj bi se organizirale zaključne ak- tivnosti in ZTV v času od 4. do 6. junija. Vaja bo organizirana pred- vidoma 6. junija na širšem območju KS Nova vas, nato pa se bo odvijala preko KS Dolgo polje (industrijska co- na), KS Slavko Slander z zaključno manifestacijo vseh sodelujočih na Gričku. V vaji bodo sodelovali letal- stvo in enote JLA, pripadni- ki TO, pripadniki organov za NZ in narodne zaščite KS in tozd občine Celje, združeni odred CZ, komunalne in gradbene OZD, delovni lju- dje in občani. TONE VRABL VESELJE NA SNEGU »Ne, če se vsi smučajo in sankajo, mi se ne bomo!« so rekli tile malčki nekje v Savinjski dolini in si izmislili novo prevozno sredstvo za na sneg. Vreče od umetnih gnojil so napolnili s slamo, dobro zavezali, na vrhu hribčka sedli nanjo in se peljali. Iz obrazov se jim vidi, da jim je vožnja všeč in da se zabavajo, to pa je več kot dovolj. Na srečo je ob letošnjih počitnicah dovolj snega. T. TAVCAR OSMIČ STO NA MORJE Kako čas hitro tečel Spet je leto naokoli in kmalu bo potekel čas za zbiranje nagradnih ku- ponov, ki pripomorejo stotniji kmečkih žena, da obiščejo naš plavi Ja- dran. Tudi letos bomo kreni- li v drugi polovici marca v Rovinj in to za dva dni. Pokrovitelja te velike in priljubljene akcije vam zaenkrat še ne moremo izdati. Danes objavljamo prvi nagradni kupon. Za ra- zliko od lani jih morate letos poslati samo štiri in ne pet. Torej, po štirih zbranih kuponih, ki bo- do seveda oštevilčeni, jih pošljite vse skupaj v eni kuverti, ne pozabite seveda pripisati vaš to- čen naslov. Pri zadnjem kuponu bomo objavili tudi anketni list, ki ga morate izpolniti, preden vse kupone odpošljete. Zaenkrat toliko. Spro- ti vas bomo obveščali, od tedna do tedna o vseh novostih. Najbrž nam ni treba posebej poudarja- ti, da tiste, ki ste z nami že bile na izletu, raje ne poskušajte sreče v žreba- nju. Sezname od prejš- njih let namreč skrbno hranimo! VARČUJMOZ ELEKTRIKO v Sloveniji bomo imeli do konca februarja po zagotovilih naših energetikov dovolj električne energije tako, da bomo vendarle v tej zimi izplavali. Slabše je v drugih republikah, tako da niti ne moremo računati na tovrstno solidarnost. Bolj varčna energetska miselnost je sicer že prisotna, vendar je ključ do še večjega energetskega varčevanja v ukrepih vseh in v vsakem trenutku - tudi v smislu preizkušene modrosti, da »iz m.alega raste veliko«. Ce smo sedaj že kolikor toliko zadovoljni z ekološko osveščenostjo v naši družbi, nas čakajo še pomembnejše naloge na področju energetske osveščenosti. Ta pa se začne tudi pri tem, koliko žarnic nam po nepotrebnem sveti v stanovanju. U. M. - D. M. STEKLINA ZATAJILA VEST Neodgovorno ravnanje lovca! Pred mesecem je na Hudi- nji na Pohorju lisica padla v hlev skozi odprtino za seno. Kmet, pri katerem se je to zgodilo, se je zavedal nevar- nosti stekline in vedel je, da je Pohorje s steklino najbolj okuženo. Kljub temu, da lisi- ca ni kazala znakov stekline se je zavedal nevarnosti okužbe s steklino zato je ta- koj obvestil lovca. Lovec je lisico odstrelil, zatrdil pa je, da lisica verjetno ni stekla. Ker je videl, da se kmet boji, da bi se krave okužile, je ob- ljubil, da bo lisico odpeljal na veterinarsko postajo v SI. Konjice. Kmet mu je zaupal, zato se mu je zdelo neumestno, da bi še on sam šel na Veteri- narsko postajo v Konjice in lisico prijavil. Sosedje pa so ga opozarjali, da ob vsakem primeru, ko se lisica približa gospodarskim poslopjem vso zadevo takoj preišče ob- činska veterinarska služba. Dokler ni zbolela domača mačka je bilo vse lepo in prav. Mačka je kazala znake stekline. Kmet je zopet iskal pomoč pri lovcu, ki je prišel mačko odstrelit. Na vprašanje ali je lisico odpeljal na veterinarsko po- stajo, se je izgovoril, da mu jo je nekdo ukradel. Tudi obolele mačke ni hotel odpe- ljati na veterinarsko postajo z izgovorom, da se ne izpla- ča. Sele zdaj je kmet ugotovil kam »pes taco moli, zato je lisico sam odpeljal na veteri- narsko postajo v SI. Konjice. Takoj je intervenirala občin- ska veterinarska služba, kmeta so opozorili na nevar- nost okužbe s steklino in iz- dali odlok o prepovedi pro- daje in zakola govedi. Sedaj kmet iz dneva v dan čaka kaj bo z njegovimi 18 kravami. Ali se bo tudi pri njih pojavila steklina. Kdo mu bo kril ogromno mate- rialno škodo? Ne preostane drugega, kot čakanje. Možno je, da se je vsa živi- na okužila s steklino samo zato, ker je zatajil človek, ki se ni zavedal Svoje odgovor- nosti do družbe in tudi lov- skega društva. Očitno ni bilo dovolj, da si je občinska ve- terinarska služba prizadeva- la, da bi občane osvestila. Vsa predavanja o nevarnosti stekline še niso bila dovolj. Ce bi lovec o steklini vedel ali si zapomnil vsaj del tega kar je slišal na predavanjih, do takšnih pojavov ne bi smelo priti. Zavedati bi se moral svoje odgovornosti do soljudi, do lovskega društva, razen če ni član lovskega društva samo zaradi lovskih trofej. Že itak je dovolj občanov, ki se neodgovorno obnašajo do pojavna stekline. Se vedno se okoli klatijo neprivezani psi, celo ponoči. Kakšen neodgovornež samo zama- hne z roko in si misli - saj mi nič ne morejo, saj se ne bo nič zgodilo. Pa ni tako. Boj proti steklini je uspešen le tedaj, če je veriga tistih, ki ga bojujejo, sklenjena. Če so členi popokani, ne bo uspe- ha. Najslabše pa je seveda, če pri človeku popusti vest in prevlada nad družbeno koristjo samovolja, morda pa celo pridobitništvo; Se slabše! Opisani primer na Pohorju bi se moral za lovca končati drugače, morda pa se še bo! MARJANA MATIJEC Mladi na širšem celj- skem območju se že ne- kaj časa temeljito pri- pravljajo za letošnji tradi- cionalni spominski po- hod po poteh slavne štiri- najste divdzije. Začetek pohoda bo v petek, 6. fe- bruarja, kot prvi pa se bo- do na pot podali mladinci laške občine, ki so pred leti tudi bili pobudniki za pohod, ki je postal tradi- cionalen in je prerasel v republiške okvirje. Mladi Laščani, ki se jim bodo poleg ostalih mladincev pridružili tudi nekdanji borci, rezervne vojaške starešine in aktivni pripa- dniki JLA, se bodo zbrali v Laškem pred Domom Dušana Poženela in se z vlakom odpeljali v Plavič v SR Hrvatsko, kjer bodo formirali pohodno enoto. TUDI LETOS POHOD PO POTEH ŠTIRINAJSTE Prvi dan bodo prispeli od Sedlarjevega do Lesič- nega. kjer bo miting, na- daljevali pa bodo vse do ponedeljka, ko se bo za- čela druga etapa in kjer bodo nosilci celjski mla- dinci. Pot bo vodila prek Svetine in Dramelj do Frankolovega pa dalje čez Paski Kozjak, Pleši- vec, Zavodnje do Žlebni- ka. To etapo pripravljajo mladinci velenjske obči- ne, ki so tudi glavni orga- nizatorji letošnjega celot- nega pohoda. Četrto eta- po od Belih vod do Ljub- nega. kjer bo sklepna pri- reditev v nedeljo, 15. fe- bruarja ob 16. uri, pri- pravljajo mladinci mozir- ske občine. Sodelovalo bo več sto mladincev, ki bodo tako znova obudili spomine na slavno pot štirinajste divizije na Šta- jersko. Pokrovitelj poho- da je Franc Leskošek - Luka. T. VRABL 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 4 - 29. januar 1981 MEDOBČINSKI SVET ZKS M02N0ST ZA PREIZKUŠNJO Največ težav je z oskrbo s surovinami Eden izmed najpomemb- nejših sklepov zadnje seje Medobčinsi(ega sveta ZKS Celje, ki je bila pred dnevi na Teharju, je bil ta, da bo treba voditi odločno bitko za oskrbo in normalni potek tekoče proizvodnje. Skoraj iz vseh občin celjskega ob- močja so sekretarji in pred- sedniki,- ki so ocenjevali lanskoletno gospodarjenje, povedali, da je bilo precej težav prav z oskrbo s suro- vinami in repromateria- lom. Nemalo besed so name- nili tudi vprašanjem real- nosti oziroma nerealnosti planov v nekaterih družbe- nopolitičnih skupnostih. Zavedati se bo treba, da od- slej in v bodoče ne bo več mogoče računati s pretira- no rastjo družbenega proiz- voda. Prav čudno je, da so ponekod načrtovali celo de- setodstotno realno rast družbenega proizvoda, ko pa je kot na dlani, da bo že petodstotna več kot velika. Sicer pa so na seji poudari- li, da bo treba sistemsko ure- diti probleme slovenskega elektrogospodarstva. Prav delavci v rudarsko elektroe- nergetskih obratih so nema- lokrat v nekakšnem mez- dnem odnosu, ki izvira tudi iz neurejenih dohodkovnih odnosov znotraj elektrogo- spodarstva. Pri tem so opo- zorili na velenjski REK. V zvezi z izvozom se velja vprašati, je menil sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik, če so izvozni rezultati prisiljeni ali so odraz zavesti delavcev, da je treba izvažati. Razmiš- ljati bo treba tudi o tem, kakšna je cena našega izvo- za. Znova so opozorili na neustrezno strukturo gospo- darstva celjskega območja. Ena poglavitnih nadaljnjih nalog bo seveda razvoj kme- tijstva in pridelovanje čim več hrane. Opozorili so tudi na problem investiranja v drugih republikah. Zlasti ne- razvitih. Združeno delo tudi na našem območju bi moralo ugotoviti interes za plasman v te republike, pa tudi v manj razvite občine na na- šem območju. Navsezadnje je hitrejši razvoj teh občin tudi v interesu vsega razvite- ga dela celjske regije. Zanimivo je bilo na seji sli- šati podatek, da nekatere de- lovne organizacije kupujejo devize za celo sedemdeset odstotkov dražje kot je ura- dni tečaj. Ob tem je zares ču- dno, da se gospodrrstvo v celjski regiji ne zna dogovo- riti in uravnovesiti devizno bilanco, čeprav bi bilo to prav mogoče. Lep primer je Zdravilišče Rogaška Slatina, ki je devize ponujalo za di- narske naložbe, pa ni bilo za to na našem območju nika- kršnega interesa. Priložnost je zato izkoristila Sava iz Kranja. Seje se je udeležil tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Roje, ki je me- nil, da nekatere probleme jemljemo preveč povTšno. Zavedati se je treba, da gre za kompleksne probleme, ki jih bo težko reševati. Pri tem je opozoril na zmanjšanje ad- ministracije, pri čemer bo potrebna vrsta postopnih ukrepov. Rešiti bo treba vprašanje, kako prekvalifici- rati te delavce, kako bomo spremenili pogoje dela v ne- posredni proizvodnji, da bo delo tam privlačno tudi za tiste iz pisarn itd. Ko razmiš- ljamo o pravilnih dolgoroč- nih usmeritvah, pa nikakor ne gre prezreti raziskovalnih potencialov. Janez Zahrast- nik je ob koncu menil, da smo v sedanjem trenutku priče zapletenim družbenoe- konomskim odnosom, pove- zanim s tekočo proizvodnjo, po drugi strani pa je družbe- nopolitično razpoloženje de- lovnih ljudi in občanov zado- voljivo. Dejstvo je, da takšno protislovje ne more dolgo trajati. Zato bo treba voditi bitko za drugačno zavest lju- di o drugačnem načinu živ- ljenja. Skratka, obdržati bo treba dobro družbenopolitič- no razpoloženje. Zveza ko- munistov mora dobiti bitko za odpravo protislovja. Prav v tem pa je tudi priložnost za ponovno afirmacijo sociali- stičnega samoupravljanja. JANEŽ VEDENIK KAKŠNI SPORAZUMI? Tudi v občini Žalec so številne temeljne organizacije pod- pisale samoupravne sporazume o združevanju dela in sred- stev, ki pa v končni posledici pomenijo le povečanje cen za surovine, repromaterial ali končne proizvode. To potrjujejo po vsebini in obsegu skromni sporazumi. Celo sprejemanje le teh je bilo marsikje nezakonito izvedeno. Družbeni pravo- branilec samoupravljanja bo z ustreznimi pobudami delav- skim svetom TOZD predlagal uskladitev teh SaS z zakonom o združenem delu. j J. V.I DOMAČI BOLNIKI IMAJO PREDNOST Zdravila, ki so nujno po- trebna kroničnim bolni- kom, ne bodo šla v izvoz, je poudaril dr. Pande Drvo- šanski, pomočnik predse- dnika zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno politiko. Nekateri proizva- jalci zdravil so se prestraši- li, da se sploh ne bo smelo več izvažati zdravil. Vendar ne gre za to. Na seznam bo- do prišla le zdravila, ki so nujno potrebna domačim bolnikom. Med te sodijo npr. insulin, lentonitrat, adrenalin itd. (skupno okrog 300 zdravil). Za uvoz potrebnih zdravil in surovin za izdelavo zdra- vil bi letos potrebovali okrog 300 milijonov dolar- jev. Proizvajalci bodo devi- ze dobivali namensko, za vsako zdravilo posebej - ta- ko bo možen boljši pregled uporabe deviz. (POLITIKA) VEČJI UVOZ KAVE Letos bo Jugoslavija ku- pila 58.000 ton kave v vre- dnosti 200 milijonov dolar- jev. Po ocenah strokovnja- kov je to dovolj za redno preskrbo, v poslovni skup- nosti prehrambene indu- strije Kobeks pa menijo, da bi bil zaradi dolgotrajnega pomanjkanja potreben uvoz okoli 70.000 ton kave. Če bi dobili sredstva za na- kup teh količin, bi lahko ra- čunali, da se bo oskrba s ka- vo normalizirala do konca letošnjega leta in bi bil za normalno oskrbo tržišča po- treben uvoz 60.000 ton kave. Kobeks predlaga, da bi moral ceno kave oblikovati po pogojih na domačem in tujem trgu po enotnih krite- rijih ob predhodnem spora- zumu vseh predelovalcev. Cilj naj bi bil, da bi potroš- niki v kar najmanjšem me- rilu plačevali stroške nera- cionalnega poslovanja 35 pražam, ki imajo skupno zmogljivost 300.000 ton. (BORBA) KOMENTAR VSE JE MOGOČE, ČE... Prav res. Vrsto težav, ki grenijo življenje posamez- niku, je mogoče rešiti z dobro voljo, z razumevanjem, s pravimi medčloveškimi odnosi. Pa se tako rado kje zatakne. Kdo je kriv - ali posameznik ali okolje, v katerem živi, je težko presoditi. Poglejmo en sam maj- hen, za veČino nepomemben primer. S Pohorja. Zdaj pozimi, ko so ceste pogosto zametene, težko ali ne prevozne. Poštarjem težka pot ne sme biti pretežka. Trikrat tedensko se z motorjem odpravijo po snegu in ledu na Pohorje. S pošto, časopisi ...Do predalčnikov, kjer odlože svoje breme. Do njih morajo krajani sami. Kje so ti predalčniki, so se lepo dogovorili v krajevnih skupnostih. Večina je z razporeditvijo zadovoljna in si pomaga med seboj. Nič posebnega: sosed vzame pošto še za soseda. Drugič bo on zanj in oba bosta zado- voljna, tudi z dostavo pošte. Pa se je zgodilo, da so se odnosi med sosedi skrili. Res, težko je hoditi po pošto nekam, kjer misliš, da nisi zaželen. Težko je, če ravno tebi pošte nihče ne prinese, zlasti če jo še težje pričaku- ješ v hribovski samoti. Samo na sokrajane lahko raču- naš. Poštar še pot do predalčnikov težko zmore. Poleti že, zdaj, sredi zime pa... Ko bodo in če bodo na pošti dobili avtomobil, bo še mogoče šlo. Pa vseeno. Ce bi enemu nosili na dom, bi to želeli tudi drugi. Lahko bi celo zahtevali. Kaj pa potem? Potem bi bilo pa spet vse odvisno od ljudi. Tako kot je vedno. V krajevnih skupnostih uresničujemo večino svojih potreb. Dogovorimo se, kaj in kako. Od nas je odvisno, kako bomo dogovore uresničevali. Pravza- prav je odvisno naše dobro počutje v nekem kraju že od tega, če smo se vključili v reševanje možnih proble- mov pravočasno. Sicer pa nikoli ni prepozno. Dobra beseda vedno mesto najde, pravimo. To je kot pribito. Včasih je treba iti tudi preko samega sebe, za svoje dobro. Pa najsi gre za pošto ali za kar koli drugega. MILENA B. POKLIC DRUŽBENO-POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE ŠE ZA VEČ PRAKSE S srednjo politično šolo nisi birokrat Na celjskem območju že skoraj 10 let usposablja de- lavce za njihovo družbeno- politično delo srednja poli- tična šola. Pretekli teden je občinska konferenca zveze komunistov v Celju povabi- la na razgovor predstavni- ka slušateljev politične šo- le. Takšna srečanja postaja- jo že kar tradicija. Organizi- rana so z namenom, da se pogovorijo o njihovem de- lu, študiju in morebitnih problemih, ki se pojavljajo v teku šolskega leta. Srednja politična šola je bila nekaj let organizirana v Dobrni, kasneje v Laškem, zadnji dve leti pa deluje v Celju. Letošnje leto obiskuje predavanja 31 slušateljev. Sola deluje v prostorih doma JLA. Predavalnica ni najbolj primerna. Učencev je veliko, prostora pa premalo. Preda- vanja, ki trajajo eno leto, obi- skujejo na predlog delovnih organizacij delavci z različni- • mi poklici in različno pred- izobrazbo. Zato sta kolektiv- no delo in medsebojna po- moč še toliko bolj potrebna. V naslednjih mesecih bodo slušatelji sami namenili veli- ko več pozornosti skupin- skemu delu, kjer bodo lahko obogatili svoje znanje. Ob tem so slušatelji opozorili na nekatere napake pri samem kadrovanju učencev. Na srednjo politično šolo priha- jajo namreč tudi takšni de- lavci, ki pred vpisom niso bi- li družbenopolitično angaži- rani. »Sama teorija ne poma- ga,« pravijo slušatelji. Ne že- lijo ostajati samo na teoretič- Zlatko Leskovšek nih predpostavkah, zato si želijo čimveč sodelovanja na raznih seminarjih, ki obrav- navajo konkretno problema- tiko in obiske v delovnih or- ganizacijah. Tega doslej ni bilo ravno veliko. In kam po končanem eno- letnem šolanju? Prav goto- vo ni namen te šole, da bi odtegovala dobre delavce iz proizvodnje in jih prestavlja- la za pisalno mizo. Po konča- nem šolanju se vračajo de- lavci nazaj na svoja delovna mesta, čeprav včasih kdo izmed njih namesto v proiz- vodnjo zavije v pisarniške prostore. Med letošnjimi slušatelji sta tudi Zlatko Leskovšek in Ivanka Cokan. Ivanka je bi- la pred začetkom šolanja za- poslena kot gostinska delav- ka pri Gostinskem podjetju v Celju. Po srednji politični šoli namerava nazaj v svojo delovno organizacijo. Zeli si takšno delovno mesto, kjer bo lahko opravljala svoj po- klic, hkrati pa delovala kot družbenopolitična delavka. Ivanka Cokan Zlatko se je odločil za po- klic strojnega ključavničarja in se zaposlil v Železarni Sto- re. Pravi, da z znanjem, ki ga daje srednja politična šola, ne postaneš birokrat. Name- rava se vrniti v proizvodnjo, kjer bo moral svoje delo us- kladiti z družbenopolitičnim delovanjem. »Stati osem ur ob stroju, izpolnjevati normo in opravljati še družbenopo- litično delo, je zelo težavno,« pravi Zlatko. IRENA JELEN KITAJCI V SIPU Osemčlanska delegacija iz kitajske province GANSU, ki je na študijskem potova- nju po Jugoslaviji, je prejšnji teden obiskala tudi Sip v Šempetru. V tej provinci je kar sedem milijonov hekta- rov travnatih površin in Sipu se odpirajo lepe možnosti za prodajo v tej državi. Pravijo pa, da bo treba to tržišče ob- delovati s posebnimi pri- stopi. J. V. ZOFKA PAVLIC OBRAZI o ženskah, o njihovem družbenem in ekonom- skem položaju ji najraje steče beseda. Nič čudne- ga. Vrsto let, pravzaprav že od leta 1950, se ukvarja z njihovo problematiko. Začelo se je nekako ta- krat, ko so se ženske iz Zreč zbrale in skušale urediti v kraju otroško varstvo. Tudi sama je bila zaposlena, v Kovaški in- dustriji. No, takrat niso uspele - pridobile so le manjše otroško igrišče. En neuspeh pa človeku res ne sme vzeti poguma. To, kar je danes urejeno za otroško varstvo v ko- njiški občini, že samo do- kazuje, koliko so žene in družba v celoti v teh de- setletjih storili. Iz Zreč, kjer je tovariši- ca Zofka bila v Kovaški industriji dvajset let tajni- ca sindikalne organizaci- je in potem še sekretarka krajevne organizacije SZDL, se je njeno delo razširilo na celo občino. V izvršilnem odboru OK SZDL je kaj kmalu posta- la predsednica sveta za vprašanja družbeno-eko- nomskega položaja žensk. Ugotavlja, tako kot mnoge druge žene, da je perspektiva uveljavlja- nja žensk v združenem delu. Veliko pa je odvisno uveljavljanje delavk kot kmetijskih proizvajalk od dela njih samih, seveda povezanega v družbenoe- konomsko in politično življenje v občini v celoti. V svetu, katerega pred- sednica je Zofka Pavliče- va' ugotavljajo, da je de- lež žensk med individual- nimi poslovodnimi orga- ni v občini še vedno pre- majhen. Vsi nosilci ka- drovske politike v občini bodo morali še bolj dosle- dno uveljavljati enako- praven položaj žensk; zavzemati se morajo še za ureditev statusa kmetij- ske proizvajalke, socialno in zdravstveno varstvo materinstva, pokoj- nino. .. Društvo ljudske tehni- ke v Zrečah je še eno po- membno področje dela Zofke Pavličeve. Članica je od ustanovitve pred tri- desetimi leti, ves čas je v upravnem odboru kot vo- dja gospodinjskega krož- ka. Od tu tudi izvira vsa njena nadaljna skrb za življenje žensk. Za to svo- je delo je že leta 1976 pre- jela srebrno plaketo Bori- sa Kidriča, lani pa je za delo v socialistični zvezi prejela priznanje Osvobo- dilne fronte. MILENA B. POKLIC št. 4 - 29. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 JAVNO TOŽILSTVO ZA VEČJO UČINKOVITOST V letu 1980 3500 kazenskih ovadb Hkrati z ustavno preobraz- bo dela rednih sodišč je pred dvema letoma prišlo do nove organizacije in sprememb tudi v vsebini dela javnega tožilstva. V tem zapisu želi- mo poudariti le nekatere premike, ki pomenijo hkrati tudi uspešnejše in učinkovi- tejše delo javnega tožilstva v tem obdobju. Temeljno javno tožilstvo v Celju deluje sedaj na enoti v Celju za območje občin Ce- lje, Laško, Žalec, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice ter enota v Velenju za območje občin Velenje in Mozirje. V skladu z namenom ustavne preo- brazbe so tako lahko ureje- vali vse zadeve s področja kazensko pravnega varstva na sedežu tožilstva, ki je naj- bližje njihovemu stalnemu prebivališču oz. delovnemu mestu. Da bi doseglo kvalitetnej- še reševanje zadev je javno tožilstvo znotraj svoje usta- nove organiziralo oddelke za kazenski kriminal, gospo- darsko kazenski kriminal in mladoletniški kriminal. V te oddelke so bili razporejeni tudi namestniki, ki so se spe- cializirali za navedena po- dročja in so po področjih tu- di vključeni v sistem izobra- ževanja. V letu 1980 je javno tožil- stvo v Celju prejelo okoli 3500 kazenskih ovadb, od te- ga približno 500 zoper mla- doletne storilce kazenskih dejanj. Do konca leta je tožil- stvo s trinajstimi zaposleni- mi funkcionarji skoraj vse zadeve rešilo oz. jih predalo pristojnemu sodišču v posto- pek, tako da je zaostanek za- nemarljivo majhen. Zlasti velja poudariti, da so rešili vse družbeno pomembnejše zadeve, torej zadeve, ki obravnavajo gospodarski kriminal, kršitve samou- pravnih pravic, razne špeku- lacije in gospodarske pre- stopke. Kar 70 odstotkov pripadlih zadev je bilo rešenih v času do treh mesecev in le redke so bile rešene v času več kot devetih mesecev. Gre torej za pomembne premike pri številu rešenih zadev, skraj- šanju trajanja postopka reše- vanja in tudi glede kvalitete reševanja zadev. Se po- membnejše pa je dejstvo, da javno tožilstvo ni le pasiven opazovalec družbenega do- gajanja, pač pa se je s svojo dejavnostjo aktivno vključil v sistem družbene samoza- ščite. Javno tožilstvo posveča vse več pozornosti spremlja- nju družbeno negativnih po- javov in preventivni aktivno- sti, že.v fazi predhodnega po- stopka. V tem smislu opozar- ja delovne organizacije, so- deluje z družbenopolitičnimi skupnostmi, organi odkriva- nja in inšpekcijskimi služba- mi, s čimer se tožilstvo vse bolj vključuje v družbena prizadevanja za odpravljanje tistih žarišč, ki pogojujejo nastanek kaznivih dejanj in ,ospoaa ..pestopKov po^oVNA POTRDITEV DOBRIH ODNOSOV Kot v vseh drugih občinah te dni, je bilo tudi v občini Laško srečanje z uradnimi predstavniki RKC. Duhovniki in člani komisije za stike z verskimi skupnostmi so minulo soboto v Laškem v sproščenem razgovoru vnovič ugotovili, da ni vprašanj, ki bi te odnose motila in da ni razlogov, da bi ti odnosi ne bili še boljši ko gre za dobrobit, napredek in mirno ter svobodno naše socialistične samoupravne družbe. Novoletne želje je zbranim duhovnikom izrekel predsednik Jože Rajh, zahvalil se je in z enako voščilnico odgovoril nadžupnijski upravitelj g. Jože Horvat. SO BILE PREKINITVE DELA POTREBNE? Celjski občinski sindikalni svet je za razpravo na izvršnem svetu skupščine občine Celje pripravil je- drnato poročilo o prekinitvah dela v lanskem letu. Poročilo poleg pregleda prekinitev vsebuje tudi vzroke in aktivnost sindikatov v zvezi s tem poja- vom. Res, da je ob petih prekinitvah in dveh posku- sih težko govoriti o pojavu, vendar mora biti naša samoupravna družba še kako občutljiva za takšna vprašanja. Tako so lansko leto prekinili delo v tozd Industrijska proizvodnja Klima Celje, in sicer 25 delavcev za slabi dve uri in pol, šlo pa je za nejasnosti v zvezi z dosega- njem norm in manjšim osebnim dohodkom. Poleg tega je skupino »vodilo« šest slabših delavcev. V delovni organizaciji Toper, v tozd Konfekcija je prekinilo delo skoraj tristo delavcev in delavk za uro in pol in sicer zaradi nizkih osebnih dohodkov v mesecu januarju ter splošnih slabih tedanjih poslovnih Topro- vih razmer v zvezi z načrtovano sanacijo. Za dobre pol ure je prekinila delo tudi skupina 54 delavcev v Hmezadovih Mesninah, razlog pa je bil v slabi obveščenosti, saj na primer niso vedeli za časovni premik izplačilnega dne. Seveda lahko sklepamo, da so temu zelo »prozaičnemu« razlogu botrovali tudi slabši poslovni rezultati v mesni industriji, ki so lani dlje časa polnili »košaro mesne krize.« V tozd Gradbena operativa Ingrad Celje je na gradbi- šču verižnega bloka v Novi vasi prišlo do dvakratne enourne prekinitve dela skupine 15 delavcev zaradi napake pri obračunu njihovega osebnega dohodka. Vodstvo tozd ni pravočasno reagiralo na upravičene zahteve delavcev, sicer bi se tej prekinitvi dela zlahka izognilo. Seznam lanskih prekinitev dela dopolnjuje še tozd Gradnje in mehanizacija Gozdnega gospodarstva Ce- lje, kjer je prekinilo delo 7 delavcev za pet ur, razlog pa je bil v premajhnih osebnih dohodkih, četudi po že uveljavljenem novem sistemu točkovanja. Bila sta še dva poskusa prekinitve dela in sicer v Centru za pokHcno usposabljanje invalidov ter v tozd Posoda Emo Celje. V prvem primeru je delovna enota ortopedska delavnica zahtevala podrobnejše pojasnilo glede izplačila oziroma obračuna osebnih dohodkov, v drugem primeru pa je skupina 20 delavcev iz obrata pocinkovalnica tudi zahtevala dodatna pojasnila okrog izplačila osebnih dohodkov. Občinski sindikalni svet je vsako prekinitev dela in oba poskusa temeljito analiziral in za vse pojave ugoto- vil vsaj osem poglavitnih vzrokov: od slabe ali nika- kršne obveščenosti, napak pri obračunih osebnih do- hodkov, neurejene samoupravne zakonodaje, prepoz- nega ukrepanja vodstev tozd in družbenopolitičnih organizacij, slabih medsebojnih odnosov do prepoča- snega urejanja delovnih in drugih pogojev delavcev, pomanjkljive organizacije dela in neučinkovitega dela organov samoupravne delavske kontrole. Vsekakor prekinitve, pet po številu in dva poskusa prekinitve dela, v lanskem težavnem gospodarskem letu ne predstavljajo velikega problema, vsaj ne kot pojava, res pa je tudi, da bi se jim vsem po vrsti lahko izognili z boljšo obveščenostjo in večjo aktiv- nostjo družbenopolitičnih organizacij in vodstev tozd. MITJA UMNIK CELJSKI IS NOVA IMENA IN DENAR Pred spre/emom občinskega proračuna za letos Delegati vseh zborov celj- ske občinske skupščine se bodo v torek, 3. februarja, se- stali na letošnjih prvih loče- nih sejah. To bo hkrati 29. zasedanje celjske delegatske občinske skupščine. Predlog dnevnega reda obeta več kot aktualno delo. Že na začetku bodo odločali o nekaterih spremembah v izvršnem svetu ter o predlo- gih komisije za volitve, ime- novanja in kadrovske zade- ve. Tako predsednik izvršne- ga sveta predlaga, da skup- ščina razreši Nika Zimska dolžnosti člana v izvršnem svetu in na njegovo mesto imenuje Žarka Mrovljeta. Razrešitev Nika Zimska je vezana z njegovo izvolitvijo v kolegijski poslovodni od- bor Ljubljanske banke Splošne banke Celje, Kandi- dat za novega člana izvršne- ga sveta občinske skupščine, Žarko Mrovlje, pa je zdaj opravljal delo vodje sektorja financ, računovodstva in in- formatike pri območni enoti zavarovalne skupnosti Tri- glav. Na predlog komisije za vo- litve, imenovanja in kadrov- ske zadeve pa naj bi delegati med drugim zaradi bolezni razrešili Stanislava Plaustei- nerja funkcije sodnika Te- meljnega sodišča Celje, eno- te v Žalcu. Delegati bodo v nadaljeva- nju odločali o delovnem pro- gramu občinske skupščine v tem letu in še posebej o reso- luciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v 1981.letu. Na dnevni red zasedanja delegatske skupščine priha- ja tudi predlog občinskega proračuna za 1981. leto. Po tem predlogu bodo skupni prihodki občinskega prora- čuna letos znašali okoli 238,5 milijona dinarjev, od tega bo za občinske potrebe name- njenih 233,2 milijona dinar- jev, ostalo pa za proračunske rezerve in za posebne na- mene. In končno bodo delegati razpravljali o osnutkih dveh odlokov, o načinu oplojeva- nja živali na občinskem ob- močju ter o dopolnitvah od- loka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, izkori- ščanja rudnin in drugih ma- terialov v celjski občini. MB ŠE VEČJA SKRB ZA OTROKA Zveza prijateljev mladi- ne Slovenije je izdala knjigo Naš malček v kate- ri je podrobno opisana nega otroka od rojstva do treh let. V njej so tudi na- vodila in nasveti za vzgo- jo teh malčkov. Občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec pa se je od- ločila, da bo to knjigo po- darila vsem mamicam, ki bodo rodile v letu 198L To humano akcijo jim je v žalski občini omogočila Skupščina občine. Občin- ska skupnost otroškega varstva in Občinska skupnost zdravstvenega varstva Žalec. Knjigo bo- do matere dobile ob prvem obisku patronažne sestre. T. TAVČAR POGLED V SVET Neuvrščena Alžiri/a in ameriški talci »Neuvrščenost je utelešenje zamisli o nacionalni neodvisnosti na področju mednarodnih odnosov.* Tako je ob kon- cu minulega tedna opredelil žilavo in radoživo gibanje skoraj sto držav sodob- nega sveta alžirski zunanji minister Be- njahija. Vodja alžirske diplomacije je zadel žebljico na glavico, zakaj izpovedal je veliko resnico: gibanje, ki letos slavi in doživlja dvajsetletnico obstoja, življe- nja in dela, je v svojo zibelko - na beo- grajski konferenci državnih poglavar- jev in ministrskih predsednikov 1961. leta v Beogradu - položilo misel, da neu- vrščenost kot odklanjanje blokovske razdelitve sveta zato, da bi s tega sveta kolikor se da hitro odpravili imperiali- zem in hegemonizem, vsakršno podreja- nje malih in srednjih držav pa narodov velikim, supersilam in velesilam - nuj- no potrebuje most med interesi posa- meznih članic gibanja neuvrščenih in njihovimi skupnimi mednarodnimi in- teresi. Ni naključje, da je alžirski zunanji mi- nister opredelil tesno povezanost nacio- nalnih koristi posameznih neuvrščenih držav z njihovo mednarodno dejavnost- jo samo nekaj dni po dramatičnem raz- pletu zadeve z ameriškimi talci v Iranu, ki so prišli na prostost dobrih štirinajst mesecev po njihovem zajetju v ameri- škem veleposlaništvu v Teheranu. PIŠE: JOŽE ŠIRCELJ_ z zajetjem ameriških talcev - diplo- matov in drugega osebja ene od obeh sodobnih supersil - je nastal položaj, ko so ZDA zavoljo prestiža supersile očitno nihale med potjo pogajanj in potjo kaz- novanja Irana, ker je ta - s kršenjem določil mednarodnega prava o nedotak- ljivosti diplomatskih predstavništev - skušal ponižati ZDA kot državo, ki je četrt stoletja v Iranu s trdo roko imela glavno besedo. Dolgo je kazalo, da se oboroženemu spopadu te ali one vrste ne bo dalo izog- niti. Washington, Carterjeva vlada je 25. aprila lani skušala talce rešiti s silo. Akcija je nekaj ur po zažetku propadla v peščenem viharju v puščavi blizu iran- skega Tabasa. Poslej je ostala samo še pot pogajanj, dolgih, utrudljivih, nego- tovih. In čeprav si zdaj v več vlad lasti zaslu- ge za rešitev 52 ameriških talcev iz ujet- ništva, je neizpodbitno dejstvo, da ima levji delež zaslug za to, da je sezidala most med dvema bregovoma, ki sta bila sovražno vsaksebi, ravno alžirska vlada in njeni diplomati - vlada neuvrščene države torej. Lahko trdimo, da je dogajanje v zvezi z izpustitvijo ameriških talcev pokaza- lo, da je vlogo posrednika, sprejemljive- ga za obe sprti, sovražni strani, ki sicer najbrž ne bi našli druge poti za dogovor, dobila ravno vlada ene od neuvrščenih držav, v tem primeru Alžirije. Alžirija je - po otipljivih rezultatih sodeč - znala sezidati most med supersilo, ZDA, in eno od neuvrščenih držav, Iranom - in utreti pot do sporazuma. Najsi si že ob epilogu zadeve z 52 talci nekateri še tako prizadevajo zabrisati to plat dogajanja, je vseeno res, da v sodob- nem svetu v eni največjih kriz zadnjih let ni bilo druge poti kot poklicati na pomoč, zaprositi za dobre usluge eno od neuvrščenih držav, v tem primeru Alži- rijo, ki je - upoštevaje svoje, nacionalne interese - ravnala neuvrščeno, v tem primeru pomagala razplesti, razvozlati enega od zadrgnjenih mednarodnih vo- zlov, ki je grozil prerasti v vojni požar. Takšno ravnanje pa je v strugi neuvr- ščenosti, ki išče pota do miru, do mirne, politične, diplomatske poravnave spo- rov. -____ _____. 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 4 - 29. januar 1981 ŽELEZARNA ŠTORE 1981-1985 NOVDRAGOCENJEKLOVLEK Večja proizvodnja jekla in izvoz v štorski železarni sodijo, da bo letošnje leto in vse pri- hodnje srednjeročno obdob- je še bolj stabilizacijsko, kot je bilo dosedanje. Novi sa- moupravni sporazumi v ok- viru Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske od- nose s tujino so opredelili za letošnje leto prosto razpola- ganje z devizami, ustvarjeni- mi z lastnim izvozom, ven- dar pa omejeno tako, da bo mogoče za en dolar, dosežen z izvozom, uvažati le 0,65 do- larja surovin, reprodukcij- skega materiala in opreme. Dosedaj je imelo slovensko železarstvo ugodnejše ra- zmerje - za en dolar izvoza kar 0,95 dolarja uvoza. Vse to nalaga pred črno metalurgijo še večje izvozne naloge ob zaostrenih zunanjetrgovin- skih pogojih poslovanja. Tudi v železarni Štore so močno odvisni od uvoza: gre za gredice, jekleni odpadek, elektrode, ferolegure, železo- vo rudo za plavž in drugo. Zato računajo, da bo v letoš- njem letu glavno gibalo nji- hove industrijske proizvod- nje dosežen izvoz. Prav tako se dobro zavedajo, da je bit- ka za večjo proizvodnjo in produktivnost enako po- membna. Zaradi tega bodo po- membna vlaganja v livarno strojne litine, v izgradnjo obrata vzdrževanja, najpo- membnejši naložbeni po- dvig pa je predviden za po- dročje jeklarstva - gradnja novega obrata jeklovleka. Po večletnih naporih, da pride do izgradnje tega proiz- vodno, ekonomsko in izvoz- no zanimivega obrata, so se- daj priprave v takšni fazi, da po mnenju dipl. ing. Dušana Burnika z zanesljivostjo lah- ko govorimo o pričetku gradnje v spomladanskih mesecih tega leta. Tudi sicer je v vsem naslednjem sred- njeročnem, obdobju v žele- zarni Store na prednostnem vrstnem redu naložb dopol- nitev opreme v jeklafni in valjarnah, kar bo ob poveča- ni proizvodni zmogljivosti jeklarne dobilo tudi večjo podporo v republiki Slove- niji. Glede finančnih sredstev je logično, da železarna Store sama vseh naložbenih bre- men ne bo zmogla. V veliko pomoč je interna banka v ok- viru SOZD Slovenske žele- zarne, ki bo na primer samo pri naložbi v livarno strojne litine in vzdrževalnem obra- tu pomernbno sodelovala. Sicer pa se bodo štorski žele- zarji morali povezovati pri uresničevanju naložbenih načrtov z vsemi svojimi po- slovnimi partnerji za združe- vanje sredstev, tudi za prido- bivanje bančnih kreditov, Takšni dolgoročni poslovno- finančni dogovori pa pome- nijo tudi novo kakovost v medsebojnem sodelovanju. 2e po teh skopih podatkih o naravnanosti nekaterih go- spodarskih načrtov v žele- zarni Store je moč sklepati na izredno zahtevne in odgo- vorne naloge vseh njenih de- lavcev, še posebno družbe- nopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pri uresničevanju gospodarskih ciljev prihodnjega planskega obdobja. Pri vseh teh načrtih pa ne bodo smeli pozabiti na splošen razvoj delovne orga- nizacije, zlasti ne na razvoj družbenega in osebnega standarda delavcev. MITJA UMNIK ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ KOSTROJ IZ SLOVENSKIH KONJIC NOVI PROIZVODI - NOV TRG Najbolj uspešen izvoz je v Sovjetsko zvezo, NDR in ČSSR Razširitev programa pro- izvodov, rast proizvodnje in aktivno vključevanje s pro- dajo v dežele, kamor doslej še niso prodrli, so glavne značilnosti načrtov obeh te- meljnih organizacij konji- škega Kostroja: tovarne strojev in tovarne plastič- nih izdelkov. Načrtujejo tu- di izgradnjo novih prosto- rov, ki bi poleg večje proiz- vodnje zagotovili predvsem boljše delovne pogoje de- lavcev. Ob teh načrtih pa so zaživeli tudi dohodkovni odnosi z drugimi delovnimi organizacijami. V zadnjih petih letih so v temeljni organizaciji To- varna strojev vloirli največ dela in truda v opremljanje dveh usnjarn v Sovjetski zvezi. Ker so pri delih že na samem začetku zamudili, so se cene repromate^-ialov dvignile nad pričakovanji, kar je seveda povzročilo te- žave pri akumulaciji proizve- denih izdelkov. S svojimi na- pori in s pomočjo v občini ter pomočjo izvoznih organi- zacij so z dodatnimi deli oba posla uspešno zaključili. Ni bilo lahko, saj je bilo treba med samo nabavo rekon- struirati že vrsto zastarelih proizvodov. Kljub temu so, če gledamo na pridobljena sredstva, uspeli. No, pri tem jim je malce pomagala tudi oprema usnjarne v Somaliji, ki so jo, kot sovjetski, do- končali lani. Svoje izdelke najuspešne- je izvažajo v Sovjetsko zve- zo, Nemško demokratično republiko in Cehoslovaško, v naslednjih petih letih pa se želijo s prodajo vključiti še v dežele v razvoju in na kon- vertibilna področja. Tovarna strojev bo še naprej ponujala svoj osnovni program - opremo za usnjarne, poleg tega pa bo razširila proizvod- njo kamnoseških strojev, strojev za predelavo lesa in pakirnih strojev, za katere so se že pričeli zanimati kupci in prodajalci iz Zvezne repu- blike Nemčije in Italije. Zaenkrat se v dohodku pro- izvodnja opreme za usnjarne pojavlja z 80 odstotki, z razši- ritvami ostale proizvodnje pa se bo njen delež zmanjšal. Tovarna plastičnih izdel- kov pa se je v preteklih petih letih borila in si izborila svoj položaj. Uspešno je pričela poslovati šele leta 1977. Veli- ko je bilo treba narediti pri tehničnem razvoju, poveza- vah s projektantskimi orga- nizacijami in vključevanju na tržišče. Izredno dobro so se vključili s svojimi proiz- vodi kot sodobavitelji pla- stičnih elementov za proiz- vodnjo izdelkov bele tehnike za LTH Skofjo Loko, Gore- nje in Cetinje. Proizvodnjo nameravajo v tem letu povečati za 9 do 10 odstotkov, kar pri plastičnih oknih z zelo dobrim tesne- njem, vratih, elementih bele tehnike in obcestnih stebrih ne bo težko doseči. Težje bo te izdelke izvoziti tako, da bi si s tem zagotovili lažji uvoz surovin za PVC. Uvažajo de- jansko 10 odstotkov surovin, po vrednosti pa je to kar 30 odstotkov. Ena pomembnejših nalog pa je gotovo tudi izgradnja novih proizvodno-skladišč- nih prostorov. Pri tem so se kot sovlagatelji vključile tr- govine Astra in Konim iz Ljubljane ter delovne orga- nizacije iz konjiške občine, predvsem Skala in Comet. Sovlagatelji bodo za halo, ki bi naj bila ob polletju že go- tova, zagotovili 3,5 milijonov dinarjev. Delavci v tovarni strojev pa verjetno še bolj nestrpno pričakujejo nove prostore, s katerimi bi se ne le rešili ne- mogočih delovnih pogojev (niti pleskarske delavnice ni- majo ločene!), ampak bi delo lahko tudi bolj kvalitetno opravljali, tudi zato, ker bi bilo mogoče zamenjati opre- mo, ki je že zastarela ali pa kmalu bo. Tudi to proiz- vodno halo žele urediti s p6- močjo sovlagateljev. MILENA B. POKLIC Montaža obcestnih stejbričkov Montaža strojev POLZELA INOVACIJE V »Lastovki« 11 primerov v minulem letu je komisi- ja za inovacije v Tovarni no- gavic na Polzeli obravnavala 11 predlaganih inovacij in jih tudi dokončno rešila. Devet inovacij je bilo v TOZD Žen- ske nogavice, ena v TOZD Moške nogavice, dve pa so ostale še nerešene zaradi te- žav pri zagotavljanju podat- kov, ki so podlaga za izračun gospodarske koristi in bodo dokončno rešene v nasled- njem mesecu. Vse inovacije so bile rešene na tehničnem področju in sicer so bile na- kazane rešitve v smeri varče- vanja s surovinami, zmanjša- nja ur zastojev, nadomesti- tve uvoženih rezervnih delov z domačimi, izdelave dodat- ne opreme za izdelavo novih proizvodov itd. Ena inovaci- ja je bila na področju varstva pri delu. Groba skupna oce- na gospodarske koristi znaša 280 tisoč din letno, pri čemer se varstva človeškega življe- nja ne da ovrednotiti. Člani komisije za inventiv- no dejavnost se v polzelskl tovarni nogavic zavedajo po- membnosti svoje naloge, saj je aktivna množična inven- tivna dejavnost precejšnja skrita rezerva v stabilizacij- skih prizadevanjih. t.-^vCar SLIŠALI SMO... da v Celju najbrž ne bo velikih energetskih pro- blemov, saj so nekateri glavni in odgovorni ener- getski tovariši v skladu s podaljšanimi energetski- mi šolskimi počitnicami ta teden na dopustu. To nam lahko vliva zaupa- nje, čeprav nam zadnja poskočnost ogrevalno- stanovanjskih cen ni rav- no ogrela src, prej zamrz- nila denarnice. Se dobro da se lahko otroci ta te- den v mestnem parku dr- sajo zastonj: Ni vrag, da ne bi prihranili tudi nekaj bencina, če že ne s sodo- lihimi prepovedmi, pa vsaj s pomočjo sosedov Avstrijcev in Italijanov, ki svojih avtomobilskih bencinskih rezervoarjev ne bodo več polnili pri nas... UM V RADEŠKI SOPOTI VEDNO ROUE Posodobitev organizacije dela Kljub požaru v letu 1979, ki je s svojimi posledicami vplival tudi na poslovne re- zultate v prvih mesecih lan- skega leta, so v TOZD lesna industrija Sopota Radeče dobro delali in gospodarili. Z zadovoljstvom ugotavlja- jo, da je bilo predvsem leto 1980 poslovno zelo uspešno. Dobri rezultati pa kot ve- mo, ne pridejo sami od sebe. Številke, ki kažejo, da so ce- lotni prihodek, v primerja- vi z letom 1979, povečali za 35%, dohodek za 59% in da jim je lani ostalo od čistega dohodka kar 25% več sred- stev kot predlani, veliko po- vedo. Proizvodni program TOZD Sopota Radeče pred- stavlja stilno masivno pohiš- tvo, otroške posteljice, zibel- ke, lesno embalažo ter razre- zano hlodovino. Vsi ti izdelki so na našem tržišču izredno iskani in tako rekoč, prodani že vnaprej. Pomembna, posebno v se- danjem času, je izvozna de- javnost TOZD Sopota Rade- če, ki je združena v DO Le- snina Ljubljana. Kar 30 od- stotkov od celotnega prihod- ka predstavlja izvoz, ki je v dvajsetih letih te dejavnosti, iz leta v leto rasel. V letoš- njem letu nameravajo izvozi- ti blaga v vrednosti 4 starih milijard, lanskoletni plan pa so presegli kar za 100 odstot- kov. Izvozne izdelke usmer- jajo predvsem na konverti- bilno tržišče (ZDA, Italija) ter v dežele Bližnjega Vzho- da (Kuwait, Libija, Irak, Li- banon). Seveda pa izvozno dejavnost v Sopoti spremlja- jo tudi težave. Kljub dobre- mu poslovanju imajo težave z obratnimi sredstvi, še po- sebno zaradi stalnih podraži- tev. Ta problem sedaj uspeš- neje rešujejo skupno z delov- no organizacijo Lesnina. Stalne težave imajo tudi z uvozom potrebnih surovin, reprodukcijskega materiala in rezer\'nih delov, kar več- krat onemogoči normalen potek proizvodnje. Ob vsem tem pa še ugotavljajo, da je izvoz še vedno vse premalo oziroma nepravilno stimuli- ran. Z lani pričetimi sanacijski- mi oziroma investicijskimi deli bodo v Sopoti nadalje- vali še v letošnjem letu. Tako nameravajo dograditi proiz- vodno halo v obratu žaga na Jatni, kjer bodo pripravljali decimiran les in leseno em- balažo, preuredili skladiščne prostore tezanega lesa in hlodovine, v težnji po varče- vanju z dragim gorivom pa postavili nov kotel na trda goriva. Tako bodo tehnolo- ško preuredili in posodobili celotno organizacijo dela in s tem povečali proizvodnjo, tako za domače kot za tuje tržišče. Celotna predračun- ska vrednost sanacije po po- žaru znaša preko 63 milijo- nov dinarjev, zaključena pa bo v letošnjem letu. Z izgrad- njo novih delovnih prosto- rov se bodo občutno izbolj- šali tudi delovni pogoji za za- poslene delavce, kar je tudi pogoj za delo po sprejetih letnih programih oziroma srednjeročnem planu. Področje, ki mu v Sopoti nameravajo posvetiti še več pozornosti, je tudi strokovno usposabljanje in izobraževa- nje delavcev ter premišljena kadrovska politika pri zapo- slovanju. Za začetek so orga- nizirali interni tečaj za prido- bitev polkvalifikacije, ki bo stekel v prihodnjem tednu. Vsa našteta prizadevanja so tudi razlogi, zakaj delavci v Sopoti skoraj ne razmišlja- jo več o odhodu iz tega de- lovnega kolektiva. Tudi zara- di boljših osebnih dohodkov ter socialne varnosti, ki jo, v okviru DO Lesnina in SOZD Uniles, brez dvoma, imajo. MARJELA AGREŽ št. 4 - 29. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 OBISKALI SMO VELENJSKE RUDARJE KDOR UUBI SVOJ POKUC, MORA USPETI Ivan Skornšek! » Velenjski rudar ljubi svoj poklic in ker ga ljubi ter vestno opravlja, ga to tudi pripelje do željenega cilja. Velenjski rudar je trmoglav, kajti tisto, kar je obljubil, je vedno in tudi bo naredil ter izpolnil!« Zlasti v zadnjih mese- cih lanskega leta smo tu- di v Novem tedniku po- spešeno spremljali tako rekoč vsak delovni dan velenjskih rudarjev, ki so bili eno svojih najtežjih bitk v zadnjem desetletju - bitko za izpolnitev let- nega plana. Mnoge med letne težave so jih pripe- ljale v takšen položaj, da skoraj nihče ni verjel v to, da bi ob koncu leta ve- lenjski rudarji le dosegli plan. Bile so krize in teža- ve, objektivne in subjek- tivne, vse pa je vplivalo na slabše delovne rezul- tate. Vrstili so se pogovori, dolgi in jedrnati, tudi s povišanim glasom, z ar- gumenti z ene in druge strani, vse pa je končno pripeljalo na isto tirnico, ki jo želimo vsi: po naj- boljši možni poti do uspe- ha, končnega pozitivnega delovnega in človeškega rezultata. Minile so »hu- de« ure, črni oblaki so se razpršili, posijalo je son- ce. Nekaj simbolike je v tem, pa čeprav je rudarje- vo delo hudimano težko, odgovorno in ne pozna sentimentalnosti ter laž- nih lepotnih stavkov. Stvari so se uredile do ti- ste meje, da je velenjski rudar znova trmasto in tr- doglavo iz resnične lju- bezni do svojega poklica še krepkeje zarinil z roka- mi in stroji v črne, robate in bogate ter tako nam vsem potrebne plasti pre- moga tam daleč pod zem- ljo tudi do globine 400 in več metrov. Rudarji so odhajah v ja- mo. Dan za dnem! Ko so uvideli, da je nalogo mož- no izpeljati le s tem, da svoje delo razširijo še na sicer proste sobote, so na- redili tudi to. Bilo je ne- kaj odstopanj posamezni- kov, vendar je vse skupaj pomenilo pravo kapljo v oc ean. Večina je bila »•'.a«! In ko še to ni bilo iovolj, izpolnitev plana pa je bila tako blizu, so rekli: »V jamo gremo tudi ob nedeljah!« Ko smo drugi preživlja- li sobotno-nedeljski vi- kend, so močne roke ru- darjev riekaj sto metrov pod rastočim Velenjem, z vso močjo kopali v plasti premoga, ki je popuščal, se krušil in zdrobljen, premagan, odhajal na svetlo v nadaljnjo korist- no uporabo. PRIBLIŽUJE SE 31. DECEMBER Z vsakim dnem, ki je bil bližji koncu lanskega leta, smo bolj verjeli v ne- verjetno moč in zavest ve- lenjskih rudai-jev. Sami pri sebi smo računali, kombinirali, odštevali in prištevali ali bodo uspeli. Vsak dan smo iz redakci- je klicali njihovo službo, ki sprotno dnevno razpo- laga z vsakim najnovej- šim dosežkom velenjskih rudarjev. Dan pred 31. de- cembrom, ko je večina državljanov že bila v krepkem in širokem zna- ku pričakovanja Novega leta, smo vedeli, da ve- lenjski rudarji BODO uspeli. Uspeti morajo tam^ nekje sredi dopoldneva na samo Silvestrovo... PRIPOVEDUJE FRANC HRIBERŠEK »Ja, 31. decembra sem delal. Zjutraj sem prišel na delo in povedali so, da moramo danes »dati« let- no proizvodnjo »ven«. Vsi smo šli skupaj na de- lovišče in zadnji dan smo delali na pripravi št. 13 (vzhod). V jamo smo šli pri vhodu Preloge v glo- bino okoli 350 metrov. Takoj smo začeli z delom. Povzemali smo s strojem FRANC HRIBERŠEK je iz Raven pri Šoštanju, v rudniku je zaposlen že dvajset let in je vodja strojne priprave. do deset minut do desete. Potem smo še okrepili »tesarbo« za čez praznike. V jami smo bili do 13. ure. Ko smo se vrnili iz jame, je vsak dobil kranjsko in pivo pa čestitali so nam in potem smo se z avtobusi, kot vedno po opravlje- nem delu, odpeljali do- mov.« Kdaj ste izpolnili letni plan? »Ob 10.30 na Silvestro- vo so sirene naznanile, da smo dosegli željeni cilj. Že čez petnajst minut je prišla delegacija občin- ske skupščine in družbe- no-političnih organizacij ter nam čestitala k velike- mu uspehu. Ob delovni zmagi smo dobili tudi več drugih čestitk.« 31. januarja je bilo v ve- lenjskem rudniku oprav- ljenih 883 šihtov, od tega pretežni del na silvestr- sko dopoldne! Ste vodja strojne pri- prave. Kakšno je vaše delo? Franc Hriberšek: »Predvsem je zelo odgo- vorno, saj skrbim poleg ostalega tudi za varnost ljudi, ki jih vodim. V sku- pini imam poprečno po osem ljudi, vendar to ni- ha. Vsak odgovarja za svoje delo. Kaj kdo dela, pa določimo po njegovi kvalifikaciji in tem, kako dolgo je že v jami. Novin- ca ne moreš dati na vsako delovno mesto!« Dvajset let ste v rudni- ku, ste imeli kdaj kaj te- žav? Franc Hriberšek: »Do- slej še ne.« DRAGO JAMNIKAR je iz Velenja, v rudniku je zaposlen že deset let, de- la pa na mehaniziranem odkopu Dowty. Glavne spremembe v teh dvajsetih letih? Franc Hriberšek: »Ko sem prišel v rudnik je bi- lo veliko fizičnega dela. Odstreljevanje, uživanje plina, težko je bilo... Od- kar smo prešli na stroje, je delo veliko lažje, gre hi- treje in bolje pa tudi naše počutje je boljše. Danes napredujemo s stroji, odvoz je mehaniziran, urejeno je zračenje na globinskih deloviščih, IVAN SKORNŠEK sta- nuje na Polzeli, v rudni- ku je zaposlen že 15 let, dela pa na mehanizira- nem čelu Hemscheid. urejena dostava materiala za podgrajevanje jamskih prog itd.« Načrtujete kakšne no- vosti? Franc Hriberšek: »V kratkem predvidevamo uvedbo novega podporja, in sicer tako, da bo stroj napredoval nemoteno, za njim pa bo lahko delovna številka (delovna skupina - op. p.) neovirano tesari- la odprto progo. To bo MILAN ČEPELNIK je tu- di iz Velenja, v rudniku dela že trinajst let, je pa strelec na KTU. pridobitev, ki se je v sve- tovnih rudnikih zelo ob- nesla. In od tega si obeta- mo varnejše delo, hitrejše napredovanje proge in še manj fizičnega dela, ker bomo podporje dvigovali s hidravliko, ne pa ročno, kot doslej." Z RDEČIMI SOBOTAMI DO PLANA V velenjskem rudniku imajo dva glavna vhoda v »podzemlje« zaklada rja- vega premoga - preko ja- ška Skale in jaška Prelo- ge ter dva pomožna v Pesjem in triarni upadnik v Skalah. Najglobje kop- ljemo premog 483 me- trov, velenjski rudarji pa delajo v treh izmenah - od šestih do štirinajstih, od štirinajstih do dvain- dvajsetih in od dvain- dvajsetih do šestih zju- traj. Rudar izgubi tudi ve- liko časa pri pripravi za odhod v jamo in za uredi- tev pri prihodu iz jame. Recimo: pri odhodu v ja- mo se je treba preobleči, vzeti malico, lampo, sa- moreševalec... Pri po- vratku oddajanje opreme, kopanje... Ob našem obisku v po- nedeljek ob 13. uri so prišli direktno iz jame Drago Jamnikar iz Vele- nja, Ivan SkoTnšek iz Pol- zele in Milan Cepelnik iz Velenja. Ob koncu lanskega le- ta ste bili izjemno težko bitko za izpolnitev letne- ga plana. Kako vam je to uspelo? Ivan Skornšek: »Ve- lenjski rudar ljubi svoj poklic in kdor ga ljubi ter vestno opravlja, doseže zastavljeni cilj. Prisotno je tudi to, da smo nekaj obljubili in da bomo tisto tudi izpeljali." Drago Jamnikar: »Za- htevno nalogo smo spre- jeli že v začetku lanskega leta in ker so se sredi leta pojavile nekatere težave, smo si kasneje pomagali s tako imenovanimi rdeči- mi sobotami in v zadnji fazi tudi nedeljami. Pri nas velja pravilo: tisto, kar smo se dogovorili in sprejeli, moramo tudi rea- lizirati.« Bilo je veliko kritik, pripomb, zlasti sredi leta... Drago Januiikar: »Vsa- ka kritika nam da še več . elana!' Resnično vsaka kri- tika? Drago Jamnikar: »Na plodna tla pade samo ob- jektivna kritika!« Veliko se govori o do- brih zaslužkih rudar- jev... Ivan Skornšek: »Za ti- sto delo, ki ga rudar opravlja ni dovolj stimuli- ran ..." Koliko zasluži kvalifi- ciran velenjski rudar? Skupinski odgovor, da v rednem delovnem me- sečniku okoli 13 tisoč no- vih din, z delom ob sobo- tah, praznikih in z nadur- nimi pa se da »nabrati« še dodatnih 3 do 4 tisoč din ali skupaj 17 tisoč din. Ljudje govorijo, da ru- darji dobro zaslužijo... Spet skupinski odgo- vor: VSAK, KI MISLI, DA KNAP PREVEČ ZASLU- ŽI, NAJ PRIDE SEM, MED NAS. POTREBU- JEMO RUDARJE! Kako imate urejeno nagrajevanje? Milan Cepelnik: »S pravilnikom. Ni za vse enako. Menda bo prišlo do sprememb.« Potem vsi štirje skupaj z Antonom Ribaričem, predsednikom • uredni- škega odbora INFORMA- TORJA, ki ga izdaja ko- lektiv REK Velenje, ra- zmišljajo o variantah, ka- ko bi si uredili delo, da se ne bi znova ponovila zad- njemesečna »gonja« za lo- vom po izpolnitvi plana, kot je to bilo prejšnja leta. So, recimo, proti kolek- tivnemu dopustu. Ker je ljudi vedno manj za to de- lo, vidijo pomemben del rešitve v mehanizaciji. Prevelika je tudi fluktua- cija delavcev. Mlajši, ki predvsem prihajajo iz drugih republik, se poro- čijo in »odselijo« iz rudni- ka. Ali gredo nazaj na svoj dom ali kam dru- gam. Niso »zastrupljeni« z delom pod zemljo. Ra- zmišljajo o morebitni neustrezni razmestitvi delavcev, kajti ni dobro, če cela jama »stoji«. Pra- vijo, da bi mladi ostajali, če bi dobili stanovanja. In ko tako razmišljajo, iz njih dejansko veje trmast in trdoglav velenj- ski knap. Tisti knap, ki ima rad svoj poklic in ki je zadovoljen, če nakoplje dovolj premoga, da je nam, ki v rudniku ne de- lamo, tako ali drugače to- plo. Ta knapovska trdo- glavost v odnosu do dela bi morala okužiti tudi druge, kajti potem bi iz starega v novo leto z dvig- njeno glavo po zado- voljstvu nad uspelo izpe- ljanim delom poleg ru- darjev lahko stopali tudi drugi. Žal zaenkrat pov- sod še ni tako. Pred nami je rudarska svetilka. Tr- masta, vendar uspešna. TONE VRABL , LANSKI DOSEŽKI Zaposlenih v DO RLV 1980: 4449 (po- prečno)! Izkop 1980: 4,702.000 ton premoga (2000 ton nad letnim planom)! Rekordni mesečni izkop 1980: v decem- bru 551 tisoč ton! Rekordni tedenski izkop 1980: med 15. in 21. decembrom 135.100 ton! Izboljšava dnevnega rekordnega izkopa: 29. oktobra 21.600 ton, 27. novembra 21.700 ton in 17. decembra 21.900 ton! Lani so planirali: 266 delovnih dni, ta številko pa so krepko presegli! IZKOP PREMOGA I JANUAR 1981 1 Do vključno 26. ja-j nuarja so velenjski ru-] darji že nakopali i 344.100 ton premoga.! ali poprečno na dan! 18.111 ton. S tem so^ dosegli osnovni načrt; 101,6 odstotka in de-] lovni načrt 95,6 od-i stotka. : V januarju bi morali^ nakopati po osnov- nem planu 413.930 ton ■ premoga in po delov-* nem planu 436.440; ton! j Največji dnevni iz-i kop v januarju je bil' 12. januarja, ko so na-, kopali 20.100 ton. \ Znan je že tudi plan; za letošnje leto, ki jej isti kot lanski. Torej; morajo tudi letos ve-i lenjski rudarji nako-i pati 4 milijone 700 ti-j soč ton premoga! ; 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 4 - 29. januar 1981 POMOČ OSTARELIM LEPŠA JESEN ŽIVUENJA 28 otrok prostovoljno skrbi za ostarele krajane Dobo, v kateri živimo, že nekaj časa označujemo kot atomsko dobo. Da se ljudje preveč zapiramo med štiri stene in mislimo samo nase, pravijo ljudje. Že res, naj- demo pa tudi svetle izjeme. In takšnih svetlih primerov imajo v krajevni skupnosti Štore kar lepo število. Že pre'd več leti so se šolar- ji štorske osnovne šole odlo- čili, da bodo ure, ki bi jih sicer lahko izkoristili za igra- nje in zabavo, posvetili sta- rejšim krajanom. Na pobudo krajevne skupnosti so osta- relim v Štorah začeli nuditi pomoč pred 15 leti. Po letu 1973 pa so se starejšim kraja- nom začeli vse bolj posvečati osnovnošolci. Da.nes obisku- je 27 ostarelih 28 otrok. Pri- hajajo različno ~ nekateri en- krat tedensko, marsikdo pa tudi trikrat na teden ali še celo večkrat. Šolarji se odlo- čajo za pomoč prostovoljno, pri tem pa jim pomagata šola in njihova socialna delavka, s katero se prizadevni šolarji sestajajo vsakih štirinajst dni in se pogovarjajo o njiho- vem delu in težavah njihovih varovancev. Na šoli vsako le- to v sodelovanju s krajevno skupnostjo priredijo sreča- nje s kulturnim programom. Lansko leto se ga je udeleži- lo 87 starejših in pravijo, da je to enkratno doživetje. Včasih povabijo še kakšnega harmonikarja in takrat se po- mladijo za nekaj let. Med tistimi, ki jim otroci krajšajo samotne urice, je tu- di Angela Geršak. Skoraj neverjetno je, da bo Angela letošnjo jesen dopolnila že' dvainosemdeseto leto. Vsa- ko njeno besedo spremljata smeh in dobra volja. »Zato pa sem zdrava, ker sem do- bre volje,« pravi Angela. Že nekaj časa živi sama v svo- jem stanovanju. Njeni trije otroci so odrasli in odšli vsak svojo pot. Pa ne da bi jo po- zabili. Toda razdalja med hi- šo številka 44 in Kanado, kjer živi njena hči ter Nemči- jo, kjer si je ustvaril dom njen sin, je zelo velika. Zato se srečajo le poredko. V bli- žini je le njen drugi sin, ki jo večkrat obišče. Skoraj pa ni dneva, da ne bi skozi vrata njene sobe pokukala Anica Novak, učenka sedmega ra- zreda. Pomaga ji pri reiznih opravilih, skoči namesto An- gele v trgovino, poleg tega pa je še pridna učenka. Koli- kor pa je mogoče, opravi An- gela sama. V tistih urah, ki jih sama prebije v sobi, se ukvarja z ročnim delom, ši- vanjem in kvačkanjem. Podobno kot Anica je del svojega prostega časa posve- tila starejšim Nataša Plan- ker, ki v letošnjem letu obi- skuje šesti razred. Natašo smo našli ravno med po- spravljanjem stanovanja in se tako prepričali, da je pri- dna tudi doma. Kadar ima kaj prostega časa, obišče ne- kaj metrov oddaljeno hišo, kjer živita njena varovanca - zakonca Rabuza. Z njima ži- vi tudi njun sin, toda Nataša je v njuni hiši kot doma in nepogrešljiva pomoč. Ce je potrebno, prinese kakšno stvar iz trgovine, opravi drobno opravilo namesto Amalije in še kaj. Vendar Nataša ni dobrodošel gost pri Rabuzovih samo zaradi pomoči. Rada jo imata, ker jima krajša ure in popestri marsikateri dan. Tudi v petem razredu osnovne šole sedi eden izmed 28-ih prostovoljcev. To je Husein Muhič, ki že šest mesecev skrbi za Jožefo Štobengel in njenega moža. V Muhičevi družini postaja skrb za ostarele že kar tradi- cija. Poleg Huseina pomaga starejšim krajanom še nje- gov starejši brat Željko, ki je Angela Geršak in Anica Novak Amalija Rabuza in Nataša Planker - Jožefa Štobengel in Husein Muhič v času našega obiska odšel na zaslužene počitnice. In kaj počenja Muhičev petošo- lec? »Ce je potrebno, prinese kurjavo, namesto mene odi- de v trgovino. Pametno je, da šola organizira pomoč,; včasih se za to nihče ni zani- mal,« nam je povedala Jo- žefa. Takšnih in podobnih pri- merov bi verjetno našli še cel kup, ne samo v Storah. IRENA JELEN POUČNE POČITNICE Vzgojno izobraževalni zavod šentjurske občine je letošnji podaljšani polletni odmor smotrno izkoristil za strokovno izpopolnjevanje učnega kadra. O sodobnih oblikah dela s starši in pripravah za prehod v usmerjeno izobraževanje je predaval profesor Valentinčič, o težnjah sodobne šole v individualizaciji in diferenciaciji pri pouku je predaval profesor Strmčnik, nadalje so učitelji poslušali predavanje o geopolitičnem položaju Azije. To predavanje je spremljalo 100 barvnih diapozitivov in ga je imel E.Rečnik. Razredni aktivi so predelovali didaktične matem^atične igre ter poslušali referate o aktivnih učnih metodah. E. R. » VSE ZA LEPŠI ŠENTJUR« Turistično olepševalno društvo v Šentjurju ima v letos-; njem delovnem načrtu dve predavanji. Prva turistična re- i portaža je bila v petek. O zanimivostih skandinavskih dežel j Švedske, Finske in Norveške je ob diapozitivih predaval \ E. Rečnik. j Naslednje strokovno predavanje bo v februarju, in sicer; bo zajemalo področje vrtnarstva. i V začetku junija bo društvo priredilo enodnevni izlet vi Goriška Brda na »Praznik češenj«. i Društvo bo tudi letos razpisalo tekmovanje za najlepše, urejeno okolje, najlepše balkone ipd. Posebna komisija bo; med letom ocenjevala in fotografirala hortikulturne uredi- tve in v oktobru razglasila rezultate in podelila praktične; nagrade. Člani društva bodo pobudniki ureditve okolja v; samem Šentjurju in zunanjih naseljih. Ob tem pričakuje j društvo aktivno sodelovanje vseh prebivalcev pod parolo: j »Vse za lepši Šentjur«. E.R. BOGAT KOLEDAR ZA LETOS Avto moto društvo Slander je v teh dneh sprejelo koledar športnih prireditev, ki jih bo druš- tvo pripravilo v prihod- njem letu. Tako bodo pri- pravili kar tri karting pri- reditve, dve srečanji mo- toristov in avto rally. V okviru praznovanja 35-letnice društva bodo 26. aprila organizirali dir- ko za državno prvenstvo v kartingu. 31. maja bodo pripravili avto rally - Mla- dost 81 za štajersko pr- venstvo. 27. in 28. junija se bodo srečali motoristi Jugoslavije. 29. avgusta bo dirka za republiško pr- venstvo v kartingu. Že naslednji dan, 30. avgu- sta, pa mednarodna kar- ting prireditev za Veliko nagrado AMD Slander. S to prireditvijo bo dosežen tudi višek jubilejnega le- ta. Zadnjo prireditev bo- do Slandrovci organizira- li 20. septembra. Na tej se bodo srečali na zboru mo- toristi. M. BRECL BLOK ZA MALA STANOVANJA V PREBOLDU Dela na bloku malih stanovanj, ki ga gradi gradbeno industrijsko podjetje Hrastnik, so že v zaključni fazi. Z njim bo Tekstilna tovarna Pre- bold, ki stanovanjski pro- blematiki posveča pre- majhno pozornost, dobila nova stanovanja za svoje delavce, ki so prišli na de- lo v TT Prebold iz dnlgih krajev Slovenije ter dru- gih republik. Povedati tu- di velja, da zraven bloka malih stanovanj, že pri- pravljajo teren za izgrad- njo solidarnostnega bloka. D. NARAGLAV KONJIŠKA MLADINA: VESELO NA DELO Mladi iz konjiške obči- ne so pričeli načrtovati le- tošnje naloge že v prete- klem letu, toliko jih je pred njimi. Sedaj se pri- pravljajo na sodelovanje na pohodu po poteh XIV. divizije, kjer bodo sode- lovali s celjsko in šentjur- sko ekipo, pripravljajo pa tudi srečanje pri grobo- vih talcev na Stranicah, kjer se bodo zbrali 11. fe- bruarja. Pri tem bodo s programom sodelovali člani ZZB iz Slovenskih Konjic. Poleg pohoda načrtuje- jo še vrsto drugih aktiv- nosti. Čeprav že z zamu- do, so se resno lotili raz- prave o družbenoeko- nomskem položaju mla- dih, pravočasno pa so pri- čeli s pripravami na pro- gramsko volilno konfe- renco. Aprila se namreč izteka enoleten mandat članom predsedstva Ob- činske konference ZSMS, pa že sedaj ra- zmišljajo tudi o tem, kdo bo prišel na mesta tistih, ki se ne zavedajo dovolj svojih odgovornosti. Če- prav se mandat izteka vsem, bo v predsedstvu ostala predvidoma dobra tretjina sedanjih članov in ti bodo tudi zagotovili neprekinjenost dela. MBP V BESEDI IN SLIKI DELOVNO ZBOROVANJE Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov v Celju so imeli v soboto delovno konferenco, na kateri so zaključili zelo uspešno preteklo leto. Na posnetku vidimo preko 120 delegatov iz vseh osnovnih enot združenja, ki jih je poz- dravil tudi predsednik OK SZDL Tone Rozman. Foto: T. TAVČAR KOPANJE POZIMI Medtem ko večina zimske počitnice izkoristi za smuča- nje in sankanje, ostane še vedno precej tistih, ki ljubijo tudi drugačno rekreacijo. Plavanje je gotovo eno od njih. Čeprav je družinski obisk zimskega bazena precej drag, saj se karte za enkratno kopanje vrtijo okrog 50 dinarjev, so bazeni precej polni. Tako je tudi na Dobrni, kamor lep bazen privablja številne kopalce. T. TAVČAR PREBOLD: FILTER ZA IGRO Po nekajmesečnem premoru so člam OO ZSMS Pre- bold ponovno javno nastopili v preboldski kinodvorani in presenetili občinstvo z izredno bogatim repertoarjem last- nih skladb. Za nekdaj uspešno skupino Smetišče, Sončni vzhod, je na preboldsko glasbeno sceno v nekoliko spre- menjeni zasedbi stopil nov ročk ansambel z imenom Fil- ter. Na koncertu so se fantje predstavili občinstvu s šti- riindvajsetimi lastnimi skladbami in poželi aplavz zlasti med mladimi, ki jim je ta zvrst glasbe zelo pri srcu. Pristranski niso bili niti starejši, saj so jih Janko Napotnik s kitaro. Roman Zelič s kitaro, Marko Eberlinc z bas kitaro in orglami ter Jože Brišnik z bobni, prepričali, da so se na koncert dobro pripravili. DARKO NARAGLAV »V ZDRAVJU JE MOČ« V velenjski Rdeči dvorani je minuli ponedeljek, 19. januarja 1981, bila prireditev »V zdravju je moč«, na kateri je svoje znanje, moč in sposobnosti pokazalo nad sto delavk in delavcev Gorenja, ogledalo pa si jo je kar nad 2500 delavk in delavcev Gorenja. To je bila skratka prireditev, kakršnih si želimo. Komi- sija za šport in rekreacijo pri tovarniški konferenci sindi- kata v Gorenju je pripravila šaljivo tekmovanje v metanju pikada, štafeti, vleki vrvi, podajanju medicinke in kotalje- nju zračnice. V teh igrah so nastopili predstavniki tozdov z desetčlanskimi ekipami. Da bi popestrili tekmovanje, so k sodelovanju povabili tudi slovenskega humorista, nepo- srednega proizvajalca Vinka Simka - Jaka Sraufcigerja. Nastopili so tudi člani šaleškega instrumentalnega kvin- teta iz Velenja. Med prireditvijo so podehli tudi pokale nejboljšim toz- dom Gorenja za športna tekmovanja v letu 1980. V letu 1980 so bili znova najuspešnejši športnice in športniki tozda Galvana. HINKO JERCiC §t. 4 - 29. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 0DMEinrroGl£DI,STAU$C4 ZDAJ PA ŽE GLOBOKO SEGAMO V NAŠE ŽEPE Zadnje podražitve stanarin, bencina, nenazadnje tudi cigaret in seveda drugih bolj pomembnih življenjskih dobrin niso ostale brez odmevov med občani. Nekatere podražitve je lažje razumeti, nekatere težje. Za današnjo številko sta pripravila sodelavca Marjana Matijec in Tone Tavčar anketo med občani, kaj menijo o podražitvi stanarin in bencina. MIŠO MAROVT: No ya podražitev nas bo vse po vrsti prizadela. Pri bencinu smo med naj- dražjimi v Evropi. Sicer smo to podražitev nekoli- ko pričakovali, saj se je o njej že prej slišalo, vendar tolikšnega skoka ne. Kot trgovski zastopnik seve- da dobivam kilometrino, tako da me tukaj ne bo preveč prizadelo, zasebne vožnje pa bomo omejili na tiste, ki so nujne.« FRANC KOS: Delam na bencinski črpalki v Šempetru in prav tu sliši- mo največ negodovanja na račun podražitve. Vsi se odločajo za omejevanje voženj in tako bom storil tudi sam. S to veliko po- dražitvijo je sistem sodi- lihi izgubil svoj pomen, saj se brez potrebe ljudje ne bodo vozili.« Dani SABIČ: Delam pri PTT kot poštar, zato vsak dan vozim moped. Tu je poraba tako maj- hna, da se mi podražitev ne bo toliko poznala. Si- cer pa dobim tudi na delu odškodnino za gorivo in moped. Ker sem veliko na cesti, lahko rečem, da se jih po podražitvi kar precej manj vozi.« SLAVKO KORUN: 'Podražitve bencina, ki se vrstijo kot na tekočem traku, nas vse močno pri- zadevajo. Poleg tega me je tudi podražitev ostale- ga blaga prizadela, saj pri- čenjam z gradnjo hiše. Pri tem pa je, če govorimo o bencinu, veliko poti, veli- ko skokov in zato tudi ve- lika poraba. Seveda bom vožnje omejil na najnuj- nejše, mislim pa, da bi lahko sistem sodi-lihi ukinili.« ~"ANTON CERAR: "»Na delo se vozim iz Ljubnega v Velenje, kar je precej daleč. Nova podražitev bo naše denarnice precej stanjšala, saj je bencin za- res predrag. Poleg tega so se podražile še druge stvari, medtem ko osebni dohodki zelo počasi ra- stejo, ali pa sploh ne. Ti- sti, ki imajo plače bolj vi- soke, bodo že še shajali, toda tisti z najnižjimi bo- do morali resnično trikrat obrniti vsak dinar, pa še bo težko.« JUSTINA ES, upoko- jenka, Celje: Imam nizko pokojnino s katero težko shajam. Vsak dinaf mo- ram dvakrat obrniti pre- den ga dam od sebe. Veli- ko delam in tudi zaslužim z ročnimi deli. Seveda me je povišanje stanarine pri- zadelo. Ljudi iz množice nikoli ne vprašajo koliko bodo plačevali za stano- vanje. Vedno je treba pri- nesti le denar. Mislim pa, da bi se morali spomniti nekoliko na dni, ko ni- smo imeli niti za hrano dovolj denarja. IVANKA KRIŽMAN, uslužbenka, Celje: S tem, da so povišali stanarine se je treba samo sprijazni- ti. Vsakega od nas jezi divjanje cen, z jezo in kri- tiziranjem se ne da nare- diti ničesar. Sedaj hodi- mo v službo samo še zato, da zaslužimo za hrano in stanovanje. Za bencin, avto, in šport pa že zmanj- ka denarja. Gradnja nove hiše ne pride v poštev, ker so kreditni pogoji takšni, da tega naš žep ne zmore. MARIJA DREVEN- ŠEK, prodajalka, Celje: Sem mati samohranilka, zato mi povišanje stana- rin krepko prazni žep. Otroka imam pri starših, in za varstvo plačujem manj. Vsepovsod moram varčevati, pošteno mo- ram računati da imam do- volj denarja za otroka in sebe. Sploh se mi ne zdi prav, da se cene tako vr- toglavo dvigajo. Kljub vi- sokim stanarinam se veli- kokrat zgodi, da ni vode, da je stanovanje mrzlo. AVGUŠTINA PECl- GA, upokojenka, Celje: Podražitev stanovanja me ni posebno prizadela ker imam zelo majhno stanovanje. Po drugi stra- ni pa imam visoko pokoj- nino, ki jo porabim samo za sebe. Podražitev je ve- liko bolj prizadela tiste, ki imajo večja stanovanja, družino in nizke osebne dohodke. Ce bo šlo tako naprej bo še streha nad glavo velik problem. KARL MAJCEN, de- lovni terapevt, Vojnik: Sedanja podražitev sta- novanja me ni posebno prizadela ker imam svojo hišo. Nihče se ne zaveda, da hiša tudi veliko stane. Stroški pri lastni hiši so celo višji kot z družbenim stanovanjem. Ogrevanje hiše je veliko dražje, če je hiša ogrevana z kurilnim oljem celo štirikrat. Sploh ne razumem tega divjanja cen, nimam be- sed. VENO SATLER PREMALO POZNAMO PRAVICE Vrsta nepravilnosti pri dodeljevanju stanovanj Prejšnji teden so na seji sveta za razvoj samouprav- ljanja pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Žalcu opozorili tudi na nekatere ugotovitve v samoupravnih splošnih aktih OZD, ki ure- jajo stanovanjske zadeve. Na seji so ugotovili, da je v zvezi z urejanjem stano- vanjskih razmerij v praksi še precej protiustavnih in nezakonitih postopkov. O tem smo se pogovarjali z Venom Satlerjem, družbe- nim pravobranilcem sa- nioupravljanja v Žalcu. V.Satler: »V praksi še 'Jgotavljamo primere enot- ^^ga urejanja stanovanjskih razmerij s skupnim samo- upravnim splošnim aktom za vse TOZD in DO, s kate- rim se neposredno urejajo stanovanjska razmerja, do- deljujejo stanovanja ter sta- novanjska posojila preko de- lavskega sveta. V tem prime- ru gre za centralistično odlo- čanje o neodtujljivih pravi- cah delavcev TOZD. Pravica dodeljevanja stanovanj jn stanovanjskih kreditov de- lavcev TOZD še naprej osta- ja v pristojnosti samouprav- nih organov TOZD in tega bi se morali skoraj povsod za- vedati.« - Kakšno vlogo ima pri tem delovna doba v TOZD? V.Satler: »Čakalne dobe ni! Delavec pridobi s skleni- tvijo delovnega razmerja pravico, da v TOZD sodeluje pri dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih kreditov. Doba prebita v neki OZD ali TOZD je lahko le dodatni kriterij, nikakor pa ne edini.« - Kako je z delavci, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas? VSatler: »Določbe samo- upravnih splošnih aktov, s katerimi so ti delavci izklju- čeni od pravice do stanova- nja oziroma stanovanjskega posojila, so v nasprotju z ustavo in zakonom. Delavec, ki združuje delo za določen čas, ima vse pravice in ob- veznosti, kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.« - Pojavlja se še vrsta dru- gih nepravilnosti. Katere so najbolj pogoste? na kaj bi radi opozorili? V.Satler: »Premoženjsko stanje na primer ne more biti izključni kriterij, zaradi kate- rega delavec ne bi mogel uveljavljati reševanja svoje- ga stanovanjskega vpraša- nja. To velja tudi za strokov- no izobrazbo. Med nedopust- nimi primeri velja omeniti prepustitev dosedanjega sta- novanja, obveznost ostajanja v delovnem razmerju ... Tu- di družbenopolitična aktiv- nost delavca ne bi smela biti poseben element vrednote- nja. Ugotovljene kršitve de- lovnih dolžnosti ne morejo biti temelj za odrekanje pra- vic do udeležbe pri razpisu za stanovanja ali dodeljeva- nja posojil. Osnovna po- manjkljivost pa je tudi ta, da delavci v TPZD v večini pri- merov ne sestavljajo svoje prednostne liste, temveč prepuščajo to skupni komi- siji na nivoju DO. Prednost- no listo morajo dokončno sprejeti delavski sveti TOZD ali pristojne komisije.« JANEZ VEDENIK DELEGATI KONJIŠKE OBČINE O SVOJEM DELU o vrsti predlogov odlokov in sklepov bodo jutri odloča- li delegati zbora združenega dela Skupščine občine Slo- venske Konjice na svoji 30. seji. Obravnavali bodo tudi osnutek programa dela zbo- rov občinske skupščine za leto 1981, predlog Resolucije o družbenoekonomski poli- tiki in razvoju občine v letu 1981 in spregovorili o uresni- čevanju zasnov SLO in druž- bene samozaščite. MBP V ŽALSKI OBČINI INDUSTRIJA IN KMETIJSTVO Tudi v letošnjem letu bo osnovni poudarek v gospo- darstvu žalske občine na ra- zvoju industrije in kmetij- stva. V skladu z gospodar- skimi načrti organizacij združenega dela načrtujejo naj bi bila rast družbenega proizvoda štiri do petod- stotna, število zaposlenih naj bi se povečalo za dva in pol odstotka, družbeni pro- izvod na zaposlenega naj bi se povečal prav za toliko. Naložbe v osnovna sredstva naj bi znašale 830 milijonov dinarjev, kar predstavlja 20% družbenega proizvoda, izvoz naj bi se povečal za deset odstotkov in uvoz za pet. S štiriodstotno realno rast- jo družbenega proizvoda bo mogoče doseči štiri milijarde 156 milijonov 730 tisoč di- narjev. V družbenem proiz- vodu bo industrija predstav- ljala 81 odstotkov, kmetij- stvo in ribištvo 5,3 odstotke, trgovina kar 6,1 odstotek, gradbeništvo 2,5, ostalo (med 1,2 in 0,9%) pa bo od- padlo na gozdarstvo, promet in zveze, gostinstvo in turi- zem, obrt ter stanovanjsko komunalno dejavnost. Ce se bo število zaposlenih pove- čalo za 248 (2,5%), bo ob kon- cu v gospodarstvu zaposleno 10.198 delavcev. Realni oseb- ni dohodki naj bi bili večji za dva odstotka, povprečni me- sečni osebni dohodek v go. spodarstvu pa bi bil 9880 di- narjev. Izvoz bo znašal dobro milijardo dinarjev, uvoz pa skoraj 600 milijonov. Stop- nja pokrivanja bo dosežena v višini 178 odstotkov. Več pa bo treba storiti za izboljšanje regionalne strukture izvoza. Tu predvsem mislimo na po- večan izvoz na konvertibilno področje. Naložbe bodo seveda izva- jali v težjih pogojih kot do- slej. Načrtovana nizka sou- deležba v posamezni naložbi bo močneje vplivala na manj naložb. Močan porast repro- duktivne sposobnosti gospo- darstva v lanskem letu, pa kljub temu daje načrtova- nim naložbam realno osno- vo. Se posebej zato, ker so vse prioritetne naložbe že v teku. Tu mislimo na tovarno kmetijskih strojev SIP Šem- peter, regijsko mlekarno v Rušaii ter naložbe v primar- no kmetijsko proizvodnjo. Zlasti v industriji bo treba letos uresničiti možnosti do- hodkovnega povezovanja in poslovnega sodelovanja or- ganizacij združenega dela. Več bo treba storiti za dopol- njevanje proizvodnih pro- gramov in še bi lahko našte- vali. Sicer pa bomo o nalo- gah še poročali. Se zlasti po seji družbenopolitičnega zbora.občinske skupščine, ki bo 4. februarja in sejo zbora združenega dela ter krajev- nih skupnosti, ki bo 5. fe- bruarja, na obeh sejah pa naj bi delegati sprejeli predlog resolucije o družbenoeko- nomskem razvoju občine Žalec v tem letu. JANEZ VEDENIK 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 4 - 29. januar 198 STALNI SEMINAR ČLOVEK-DELO-KULTURA ČVRSTEMU JEDRU MANJKA OROD Delavska univerza /e organizator tovrstnega izobraževanja Za poglobitev podružb- Ijanja kulture in kulturne politike je nedvomno po- sebnega pomena ustrezno izobraževanje in usposab- ljanje vseh, ki lahko temu procesu pomagajo. Posebne pozornosti naj bi zato tudi v letošnjem letu bil deležen program izobraževanja or- ganizatorjev kulturnega življenja iz organizacij združenega dela in krajev- nih skupnosti: to pa je stal- ni seminar človek-delo-kul- tura. Seminar je letos prvič ste- kel v sklopu Delavske uni- verze Celje, ki je zdaj torej izvajalec programa. Celotni seminar naj bi organizirali v 40 urah, in sicer tako, da bi v osmih blokih obdelali vse kulturne smeri. Prve ure se- minarja so stekle na temo o vlogi animatorjev kulture. Tedaj so si udeleženci semi- narja (kaj malo se jih je od- zvalo vabilu), ogledali tudi film Petri j in venec iz progra- ma Tedna domačega filma. Organizatorji seminarja so skupaj s peščico udeležen- cev tedaj govorili o odzivno- sti obiska. 387 vabil je bilo razposlanih v združeno delo in krajevne skupnosti. Nanje se je odzvalo 21 slušateljev. Le 5 jih je prišlo iz združene- ga dela, 3 iz krajevnih skup- nosti, 6 dijakov in še nekaj tistih, ki jih je k obisku pri- tegnila projekcija filma. Kje so bili ostali, se še vedno sprašujejo pri Delavski uni- verzi? Združeno delo se je izkazalo nezainteresirano in neodgovorno, saj ni dodatno reagiralo na to skupno akci- jo. Na prvem seminarju so udeležence anketirali in iz rezultatov ankete je bilo ra- zvidno, da je program pravil- no zastavljen. Mnogi so izra- zili željo, da si želijo nekoliko poglobljenih, vsebinsko raz- nolikih predavanj o posa- meznih zvrsteh kulture. Teo- retična predavanja bi naj bi- la navezna na kakšne poseb- ne kulturne dogodke, o kate- rih bi kasneje stekel spro- ščen dialog. Za ponovno sre- čanje so predlagali pogovor na temo o kulturnih spome- nikih in o kulturni dediščini. Želeli so^se seznaniti z resta- vratorskim in konzervator- skim delom. Delavska uni- verza je ponovno animirala vse prijavljene udeležence in se povezala še s kulturno skupnostjo. Slika udeležbe s prvega predavanja pa se je dobesedno ponovila. Spet je prišla peščica udeležencev, ki pa je bila z načinom posre- dovanja na predavanju zelo zadovoljna. To majhno, zdravo jedro se zdaj sicer razvija in postavlja temelje za delo v prihodnje. Pri Delavski univerzi se za- radi tega srečujejo z mnogo- terimi težavami. Okoli tega jedra, peščice prizadevnih udeležencev, bi radi strnili še obod. Ce jim bo to uspelo, je v veliki večini odvisno prav od združenega dela in seveda tistih slušateljev, ki so zdaj zaenkrat še v veliki večini le na papirju. V upanju, da se bo stvar premaknila na bolje, se je Delavska univerza povezala tudi s klubom kulturnih de- lavcev. Tako so v začetku ja- nuarja pripravili predavanje z Aleksandrom Marodičem o vlogi in nastajanju televizij- skih nadaljevank. Razgovor je bil zelo zanimiv, je po kon- čanem srečanju ponovno ugotavljalo jedro. Zaenkrat izkušnje, ki si jih je v tem času pridobila Delavska uni- verza kažejo, da se bo treba zadovoljiti z ožjim krogom udeležencev, pri čemer še vedno upajo, da se bodo uspavani prebudili. Pri tem upajo tudi na pomoč kultur- ne skupnosti in kluba Ivan Cankar, s katerima že zdaj kar najbolje sodelujejo in se- veda tudi na socialistično zvezo in sindikate. Zastavljen program bi radi izpeljali do konca, toda ne za ceno opravljenih ur, ampak za ceno uspeha na tem po- dročju, da se ne bi na koncu koncev izkazalo, da je bil se- minar samemu sebi namen. Tovrstno izobraževanje na kulturnem področju se mora vrasti v delovno in življenj- sko okolje slehernika. Zmot- no, še kako zmotno je mne- nje, da je dovolj (češ, če je že treba!) obiskovati seminar zato, da ob koncu slušatelj prejme neke vrste diplomo ali priznanje za udeležbo. Svojemu okolju, kjer dela in živi pa potem ne posreduje spoznanj in izkušenj, ki naj bi bile trajne in ki naj bi se znova in znova bogatile. Ni dovolj samo pripravlje- nost na eni strani, podkrep- ljena z veliko vnemo preda- vateljev. Posluh in dobro vo- ljo je treba predvsem iskati drugje. Seminarsko delo v ciklusu predavanj človek- delo-kultura ima namen obogatiti odnos do kulture in doprinesti spoznanja o kulturi. Ima namen razširiti obzorje delovnega človeka in občana, da bo na dogodke s kulturnega področja znal gledati z odprtimi očmi. MATEJA PODJED PRI ZDRAVNIKU POBARVAM SLIKANICO Malčke, ki obiščejo zdravnika v otroškem di- spanzerju, ko dopolnijo tri leta in je čas za siste- matski pregled, letos pov- sod v regiji razveselijo s prijetno slikanico - prvo izmed šestih, ki jo je že pripravila Regionalna ko- misija za zdravstveno var- stvo z Zdravstvenim cen- trom Celje oziroma njego- vo temeljno organizacijo Center socialna medicina in higiena v sodelovanju z delovno organizacijo Sladkogorska tovarna pa- pirja Paloma. Lahko reče- mo, da je sodelovanje z združenim delom rodilo dobre sadove. Slikanica predstavlja začetek še bolj pogloblje- ne skrbi za pripravo na obisk pri zdravniku. Malčkom krajša čas, ki ga prebijejo v čakalnici, s prijetnimi, nevsiljivimi risbami in podpisi pa jih tudi seznani z vsem, kar jih čaka za še zaprtimi vrati. Ob vrnitvi domov pa lahko vse še enkrat do- žive ob barvanju sličic. MBP _/ KULTURNA SKUPNOST OBČINE CELJE PROGRAM PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PR/aNiKu mu 3. II. ob 18. URI: predavanje prof. Vlada Novaka CELJSKI KULTURNI TEDNI 1938, 1939, 1940 v Klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar, Tomšičev trg 7 v Celju. 4. II. ob 16. uri: otvoritev razstave ob 125. obletnici rojstva Antona Aškerca v Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju. 4. II. ob 17. uri: otvoritev razstave Bratske vezi med slo- venskim in srbskim narodom od leta 1941-1978 v Muzeju revolucije v Celju. 4. II. ob 19.30 uri: abonmajski koncert: Marasovič, Grčar, Arnold v Narodnem domu v Celju. 5. II. ob 18. uri: otvoritev razstave celjskih likovnih umet- nikov v Likovnem salonu v Celju. 5. II. ob 19. uri: proslava v Kulturnem domu v Vojniku. Sodelujejo: Moški pevski zbor A. Bezenšek - Frankolovo. Moški pevski zbor Vojnik. Recitatorska skupina PD »F. Pre- šeren« Vojnik. Folklorna skupina ŽPD »F. Prešeren« Celje. 6. II. ob 19. uri: osrednja proslava v dvorani Kulturnega doma v Trnovljah: Sodelujejo: Slavnostni govornik dr. Emil Roje, izvršni sekretar CK ZKS. Mešani pevski zbor ŽPD »F. Prešeren« Celje. Celjska folklorna skupina ŽPD »F. Prešeren« Celje. Tamburaški orkester ŽPD »F. Prešeren« Celje. Pihalni orke- ster ŽPD »F. Prešeren« Celje. KUD Zaija Trnovlje - recita- cijska skupina. Raspejani Velešani iz Titovega Velesa. Pre- voz ob 18.45 izpred Vrtnice, povratek 21.30. 6. II. ob 19.30 uri: premiera v SLG v Celju z delom Dušana Jovanoviča: ZNAMKE, NAKAR ŠE EMILIJA v režiji Ja- neza Pipana. 7. II. ob 11. uri: v zdraviliški dvorani v Dobrni kratek koncert zbora Raspejani Velešani iz Titovega Velesa. 7. II. ob 18. uri: gostovanje amaterskega gledališCa iz Titovega Velesa z delom Vasila Iloskoga Cobaži Teodoz v režiji Petra Prlička v Kulturnem domu v Trnovljah. 7. II. ob 19. uri: proslava v Kulturnem domu Šmartno v R. d. Sodelujejo: Komorni moški zbor Celje. Moški pevski zbor »D. Hriberšek«. Recitatorji PD »D. Hriberšek« Šmartno v R. d. 7. II. ob 18. uri: proslava v Domu krajanov Zagrad (Stegu) Sodelujejo: Moški pevski zbor DPD »Svoboda« Zagrad. Folklorna skupina ŽPD »F. Prešeren« Cel.le. Tamburaški orkester ŽPD »F. Prešeren« Celje. Recitatorji EŠC in DPD »Svoboda« Celje. 7. II. ob 18. uri: proslava v Osnovni šoli Strmec. Sodelujejo: Harmonikarski orkester DPD »Svoboda« Ce- lje. Moški pevski zbor PD »T.Tomšič« Strmec. Recitatorji PD »T.Tomšič« Strmec. 7. II. ob 19.30 uri: proslava v zdraviliški dvorani v Dobrni. Sodelujejo: Moški pevski zbor KUD »Ivan Cankar« Celje. Folklorna skupina ZPD »F. Prešeren« Celje. Recitatorji OŠ »XIV. divizije« Dobrna. 8. II. ob 8. uri: proslava v gostišču »TURIST« Frankolovo. Sodelujejo: Moški pevski zbor »A. Bezenšek« Frankolovo. Mešani kvintet PD »F, Prešeren« Vojnik - »Lokvanj«. Reci- tatorji osnovne šole Frankolovo. 8. II. ob 19.30 uri: premiera plesne predstave »Lepa Vida« v izvedbi Plesnega gledališča Celje v SGL Celje. 12. II. ob 19.30 uri: gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane s Cankarjevimi HLAPCI v režiji Dušana Jovano- viča. 14. II. ob 19.30 uri: gostovanje Opere SNG iz Ljubljane v dvorani SLG Celje z RUSALKO Antonina Dvoržaka. 14. II. ob 18. uri: v Kulturnem domu Železar Štore: revija pevskih zborov iz delovnih organizacij (PTT, Kovinotehna, Gostinsko podjetje Celje, Aero, Zlatarna, DPD Svoboda). ZANMnfOSn IZ P0iaUUIIISKE6A liizEJA v mm SLAMNATA STREHA Na podeželju so bile nekoč strehe pokrite s slamo povsod, kjer so imeli dovolj tega materiala in kjer so to kritino dopuščali tudi klimatski in drugi faktorji. Te vrste kritino smo lahko še do nedavnega zelo pogosto videli tudi v nižjih predelih celjske regije. SLamnata streha se je pojavljala navadno na tistih območjih, kjer je bilo tega materiala v izobilju in niso imeli kakega drugega primernega materiala za pokri- vanje streh (na primer - skodel sili škrilja). V ta namen so zato v teh predelih navadno uporabljali rženo slamo. Snopov, iz katerih so pridobivali to slamo, niso mlatili s cepci ali v novejšem času z mlatilnico, ker bi taka mlačev slamo poškodovala. Zlomljena ali zmeč- kana slama je za pokrivanje strehe neuporabna. Snope, ki so bili namenjeni za »skopo«, so mlatili tako, da so jih otepali ob kak predmet ali kar po tleh. Pri kritju strehe so uporabljali posebno, grabljam po- dobno napravo, s katero so snope počesali. Ko je kro- vec delal na strehi, je uporabljal drugo napravo, tako imenovano krovno desko, s katero je prgišče slame, ki ga je s trto privezal k lati, poravnal. Ta deska je imela na eni strani po dolžini plitve žlebiče. Na drugi strani pa je imela ročaj in poseben rahlo upognjen klin, s katerim je lahko krovec naredil luknjo za vitro ali žico. Konci streh so bili lepo spleteni in ojačani, da jih veter ne bi prehitro scefral. Prav tako trdno in natančno je moral biti narejen vrh strehe - sleme, ker bi drugače na tem mestu streha puščala. Včasih so jo ojačali tudi z lesenim žlebom ali palicami, konce pa zavarovali s posebnimi lončenimi skledami ali petelini in podobno. Slamnata streha je bila zelo trpežna kritina. Ce je bila pravilno pokrita, je takšna streha zdržala tudi 20 do 30 let. Kljub temu pa se je zaradi sodobnejših ognjevarnih materialov, pomanjkanja kvalitetne slame in zaradi pomanjkanja krovcev, slamnata streha morala uma- kniti današnjim sodobnim vrstam kritine. VLADIMIR ŠLIBAR MOŠKI PEVSKI ZBOR KUD KAJUH DOBRNA POUDAREK UUDSKEMU Večje zanimanje za zborovsko petje Moški pevski zbor Dobrna je bil ustanovljen nekako pred 45 leti, čeprav je to mo- goče ugotoviti samo po ust- nem izročilu, ker pisanih vi- rov ni. Pravo umetniško živ- ljenje pa je ta zbor začel po drugi svetovni vojni, ko je ponovno začel delovati pod vodstvom Jožeta Božnika, ki je zbor vodil do leta 1965. Dve leti kasneje pa je zbor prevzel dirigent Emil Lenar- čič, ki zbor vodi še danes. - Trenutno v Moškem pev- skem zboru Dobrna prepeva 26 pevcev iz Dobrne in okoli- ce. Čeprav imajo člani težave z izmenskim delom, saj v zboru prepevajo ljudje ra- zličnih poklicev, prihajajo izredno marljivo na vaje, ki jih imajo dvakrat tedensko. Zanimivo je, da se je na tem področju zanimanje za zbo- rovsko glasbo močno pove- čalo, kar se seveda pozna na članstvu zbora. Na Dobrni in okolici sko- raj ni proslave, komemoraci- je ali druge svečanosti, na kateri ne bi nastopili člani KUD Kajuh. Moški pevski zbor v teh nastopih prednja- či, razen tega pa so imeli tudi nekaj samostojnih koncer- tov, nastopili pa so tudi na vsakoletnih občinskih revi- jah pevskih zborov in lansko leto tudi na medobčinski ren viji v Velenju. ' Čeprav zbor prepeva ljud- ske, umetne in borbene pe smi, pa želijo ob še večji kva liteti tudi v bodoče gojit ljudsko pesem. Njihov glas beni program je tako oba ren, da ga lahko prilagodi" vsem nastopom. Priznar za njihovo dosedanje delo p/ je tudi povabilo na srečanji amaterskih pevskih, tambu raških in folklornih skupil iz vse Jugoslavije, ki bo pri hodnji mesec v Županji. F.R št. 4 - 29. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 KULTURNO DRUŠTVO »SAVINA SEKIRNIK« URO PEŠAČENJA ZA VAJO Trdni temelji tri leta starega društva Kadar kdo hodi na pevsko vajo uro pa še več peš po gozdnih grapah in mu drči po strmih in zdaj tudi zale- denelih klancih, potem se je treba vprašati - zakaj to počne. A v istem hipu je na dlani tudi pojasnilo in od- govor hkrati: vprašanje je odveč, kajti tak človek to počne zgolj iz ljubezni do petja in do družabnega živ- ljenja. Da se še bolj med ljudmi počuti kot človek in da s svojim deležem prispe- va k temu, da bi tako čutili tudi drugi. V Stojnem selu v šmarski občini imajo tak pevski zbor s takšnimi pevci in zato tudi besede v podnaslovu tega članka, ki trdi, da ima kul- turno društvo trdne temelje, na katerih mora stati. Društvu so nadeli ime po domačinki Savini Sekirniko- vi. Njen oče je bil šolski upravitelj in Savina je trgala svoje dekliško krilce na šol- skih klopeh v Stojnem selu že pred drugo svetovno voj- no. Ko je okupator zavzel ču- dovito, a tedaj še hudo revno zemljo med Bočem in Do- načko goro, je Savina takoj našla skupno govorico z na- rodnoosvobodilnim giba- njem in postala je aktivistka OF. Leta 1944 je odšla na Pri-' morsko in v brigadi padla. Mladi iz njenega domačega kraja je niso pozabili in ko ustvarjajo kulturo, nenehno njeno ime povezujejo s smi- slom boja, za katerega je dala svoje mlado življenje: člove- ška sreča! Kulturno društvo so usta- novili 1978. leta ia pobudnik ter prvi in še sedanji predse- dnik je Štefan Kolar. Trdi, da brez pomoči Delavske univerze v Rogaški Slatini in njenega direktorja Marjana Ungarja tudi ne bi šlo. Najbrž res ne. Imajo pevski zbor, ki ga vodi Darja Belič in mladinsko recitacij sko skupino. Delujejo pod šol- sko streho, ker. druge nima- jo, v šoli pa tudi razmišljajo, da bi z majhno prezidavo prišli tudi do odra in manjše dvorane, saj so šolske učilni- ce neakustične za nastope pevskega zbora, ki se redno udeležuje občinskih pevskih revij, imeli pa so tudi dva sa- mostojna koncerta. Pri tako imenovani vaški kulturi ljudje delajo s srcem, brez posebnih računic. Ker bi radi tudi z govorjeno ali peto besedo zatrli ostanke zaostalosti in pridružili svet- lim, novim hišam, znanil- kam nove dobe, še duhovno kategorijo, ki naj dokazuje, da je človek več vreden tudi po svojem znanju, pa seveda po tem, da ceni delo drugega in ob tem seveda še bolj svo- je lastno. Kultura je ena naj- boljših možnosti kot metoda dela, da ti rezultati niso ne- dosegljivo daleč. Zato v Stoj- nem selu potrebujejo za kul- turno dejavnost vsak dinar in z načrtnim delom ga bi morali tudi dobiti! D. MEDVED 35 LET NOVEGA TEDNIKA PREGLED NAŠIH PETINTRIDESET LET (1. nadaljevanje) V letu 1964 je bil »Celjski tednik« združen z grafičnim podjetjem Celjski tisk, kar je za časnik predstavljalo dolo- čeno »socialno varnost«, bil pa je tiskarni tudi dobrodo- šel partner, saj so veljale ta- krat določene ugodnosti za tiste tiskarne, ki so izdajale politični tisk. Poleg tega je bil tednik delno subvencio- niran s strani okraja. Ko so bili 1966 okraji razformirani, je bil »Celjski tednik« potis- njen pod kap. Najprej se ga je odrekla tiskarna, polago- ma pa tudi nekatere občine. Ko so posavske občine bile pripojene dolenjski regiji, se je »Celjski tednik« od tam umaknil v korist »Dolenj- skega lista«, ki je bil na tem območju prisoten že poprej. Dvajsetletnico je »Celjski tednik« praznoval junija 1965. Izšla je svečana števil- ka, v gledališču pa je bila slavnostna akademija. Ta- kratni odgovorni urednik Drago Hribar je v svojem ju- bilejnem govoru lahko izpo- stavil visoko naklado 17.500 izvodov. Leta 1966 je bil ustanov- ljen Zavod za informativno službo v katerega sta prišla tako tednik kot Radio Celje. Za direktorja in glavnega urednika je bil imenovan To- ne Skok, ki je spričo dejstva, da so se tednika, razen celj- ske občine, odpovedali sko- raj vsi, ustanovil tudi eko- nomsko propagando, ki je s svojim dohodkom mašila fi- nančne luknje pri tedniku in radiu. V letu 1967 sta se v jeseni menjala urednika. Po treh letih je Drago Hribar prepustil krmilo Berniju Strmčniku. Istega leta je v aprilu prevzela tisk »Celjske- ga tednika« tiskarna CGP »Delo« v Ljubljani. Istoča- sno se je nekdanji Zavod za informativno službo priklju- čil delovni organizaciji »De- lo«, kot posebna obračunska enota. V leto 1967 sodi tudi ponesrečena razširitev na za- savske ob-^ine (Hrastnik, Tr- bovlje, Zagorje). Naklada, ki so jo plačevali za 3000 izvo- dov v teh treh občinah, se je sicer dvignila na 19.300 izvo- dov, je pa naslednje leto, ko je pogodba potekla, padla nazaj na 16.000 izvodov. Zakaj? Urejevanje zasavskih (re- virskih) strani je bila povsem v rokah političnih forumov. Prispevki niso bili privlačni, zato je po izteku pogodbe ostalo le malo naročnikov v teh treh občinah. Leta 1969 se je kolektiv od- ločil spremeniti vsebinski koncept in to prenovo pro- glasil tudi v spremembi ime- na. Iz »Celjskega tednika« je nastal NOVI TEDNIK. V ti- stem času tednik praktično ni bil več glasilo SZDL ob- čin celjskega območja. Že vrsto let ni imel izdajatelj- skega sveta, zato je izdaja- teljske pravice in dolžnosti opravljal kolektiv v okviru »CGP - Delo«. Kolektiv se je trudil pisati bolj pestro, ljud- sko, manj forumsko, obrnje- no k ljudem in rijihovim in- teresom. Berni Strmčnik je v letu 1968 postal glavni ure- dnik in direktor enote, odgo- vorni urednik pa v tretje Ju- re Krašovec, kar je ostal do konca leta 1969. Leto 1970 je bila koledar- ska 25-letnica izhajanja te- dnika. Toda nekateri neljubi dogodki so proslavo srebr- nega jubileja odložili na na- slednje leto, ko najdemo v »kolofonu« časnika novo ime direktorja in urednika Jožeta Volfanda. Treba je dodati, da je bilo uredništvo v Celju od leta 1967 hkrati tudi uredništvo posebne celjske strani dnev- nika »Delo«, kar pa ni trajalo dolgo, le dobro leto. (Nadaljevanje sledi) RAZSTAVA »ANTON AŠKERC 1856-1912» V KNJIŽNICI EDVARDA KARDELJA Stopetindvajsete obletnice rojstva našega največjega pesnika epika Antona Aškerca se je spomnila tudi Knjižnica Edvarda Kardelja. V zgradbi knjižnice bo pripravila razstavo o pesniku, ki jo bomo odprli v sredo, 4. februarja ob 16. uri. Z izborom iz bogatega Aškerčevega literarnega opu- sa knjižnica želi na tej razstavi predstaviti občanom Celja in celjskega pokrajinskega območja Aškerčeva dela, Aškerca prevajalca, pesnikovo uredniško delo, nekaj prevodov Aškerčevih pesmi in literaturo o pe- sniku. Vsega gradiva knjižnica ni mogla zbrati, kajti pesnikovo delo je zelo obsežno, saj obsega blizu petsto pesmi v osmih pesniških zbirkah, pet velikih pesnitev v knjižni obliki, potopise, drame, eseje, pole- mike in veliko število člankov, kritik ter drugega gra- diva. S to razstavo, ki bo odprta od 4. februarja do 30. marca 1981, bo knjižnica hkrati počastila slovenski kulturni praznik - 8. februar. Občani Celja, predvsem šolska mladina, oglejte si to razstavo! ZKO ŽALEC DOSLEDNO Z NAČRTI Jožica Ocvirk o množičnosti in kakovosti Pred kratkim so v Žalcu sprejeli program dela Zveze kulturnih organizacij za le- tošnje leto. Vsa dejavnost ZKO in kulturnih društev v občini bo usmerjena v praz- novanje 40-letnice vstaje ju- goslovanskih narodov. O delu ZKO v tem letu smo se pogovarjali s tajnico Jožico Ocvirk. »Posebno skrb bomo letos namenjali utrjevanju kultur- nih društev in ustanavljanju kulturnih sekcij, pozabili pa ne bomo tudi na izobraževa- nje strokovnih vodij posa- meznih zvrsti amaterske kul- turne dejavnosti. Še posebej si bomo prizadevali, da bi na področju ljubiteljske dejav- nosti dosegli večjo kakovost in višjo umetniško raven. Pomoč bomo nudili tudi kul- turnim skupinam, ki deluje- jo pri OO ZSMS in kulturni skupini Gasilskega društva v Matkah. Organizirali bomo občinske revije za posamez- ne zvrsti kulturnih dejavno- sti, sodelovali pri organizira- nju Naše besede 81 in pri drugih kulturnih manifesta- cijah v občini. Ob vsem tem seveda ne smemo pozabiti uresničevanja priprav Sploš- nega ljudskega odpora in družbene samozaščite v ak- ciji Nič nas ne sme presene- titi.« - Kaj konkretno boste storili v posameznih dejav- nostih? J. Ocvirk: »Poglavitna na- loga bo seveda skrb za mno- žičnost in njeno kakovostno rast. Na področju glasbene dejavnosti moram omeniti ponovno oživitev dela pev- skega zbora v Petrovčah. Pi- halni orkestri bodo sodelo- vali na vseh občinskih pro- slavah. V dramski dejavnosti želimo v občinskem merilu naštudirati celovečerno de- lo, v katerem bi nastopili naj- boljši igralci naših dramskih skupin. Skušali bomo oživiti lutkarsko dejavnost. Pri li- kovni dejavnosti bomo mo- rali več storiti za izobraževa- nje likovnikov amaterjev. Letos si bomo prizadevali za delovanje filrriskega gledali- šča, krajevna kulturna druš- tva pa bodo morala podpreti klubsko dejavnost v KS. Povsod drugod nas čaka pri- bližno takšno delo kot lani.« - S kom vse boste sodelo- vali? J. Ocvirk: »S pobratenima občinama Bačka Palanka in Kruševac. Skupaj z ZKO Ce- lje bi radi razgibali kulturno življenje delavcev iz bratskih republik. Še naprej bodo kulturna društva sodelovala s pobratenimi društvi iz za- mejstva, preko DPD Svobo- da Žalec pa smo že navezali stike s slovenskim kultur- nim društvom v Miinchnu, Nagoldu in Salzburgu.» JANEZ VEDENIK TOVARIŠICA VERONIKA V teh dneh bodo v Beogra- du podelih priznanja najbolj- šim učiteljem iz celotne Ju- goslavije. V letošnjem šol- skem letu je bila za Slovenijo predlagana in tudi izbrana tovarišica iz celjskega ob- močja. To je Veronika Kur- nik, učiteljica na osnovni šo- li v Storah. Prvič je pred učence na tamkajšnji osnovni šoli sto- pila pred sedemnajstimi leti. Pet let so se različne genera- cije učencev z njeno pomoč- jo seznanjale z bolj ali manj zapletenimi vprašanji fizike, in matematike. Leta 1969 je postala pomočnik ravnate- lja. Toda brez poučevanja ni šlo. »Kar ne morem si pred- stavljati, da bi povsem izgu- bila stik z otroki,« pravi tova- rišica Veronika. Zato še ve- dno poučuje višje razrede. Osnovna šola v Storah so- di med najbolj prizadevne in uspešne na celjskem območ- ju. Vsi se trudijo, da bi šolo resnično odprli kraju. Ra- zvoj in uspeh šole sta tesno povezana z Veronikinim de- lom. Skoraj ni bilo akcije, kjer ne bi sodelovala, pa naj je šlo za uvajanje celodnevne šole ali pa ustanavljanje vrtca. Ko stopi iz šole, njeno delo še ni končano. Tudi krajevna skupnost jo pokliče, kjerkoli in kadarkoli jo potrebujejo, kot sama pravi. Poleg tega sodeluje v Občinski izobra- ževalni skupnosti, sociali- stični zvezi. Rdečem križu in še kje. Na vprašanje, kaj ji to priz- nanje pomeni, se je nasme- hnila in dejala: »Se zmeraj ne verjamem, da je to res in da so izbrali prav mene.« I. J. OTROCI MORJA NA ROGLI Iz Splita, iz osnovne šole Vinko Paič-Ožič, je prispelo k prijateljem in pobratimom na osnovni šoli 1. celjske če- te 12 učencev in njihov spremljevalec učitelj Igor Razmilovič. Skupno s skoraj stotimi celjskimi pionirji, ki imajo na Rogli te dni šolo v naravi, osvajajo smučarske veščine. Pravijo, da so se že kar vsi naučili smučati, če- prav do obiska v Celju še ni- so stali na smučkah. Ne samo znanje zimske ve- ščine, tudi prijateljstvo, ki se je razvilo med mladimi, vsem veliko pomeni. Že se- daj se veselijo poletja, ko bo- do mladi Celjani obiskali Split. MBP OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT K USPEHU JEZIKOVNO RAZSODIŠČE PROIZVODNJA Med izrazi, ki so danes v gospodarstvu zelo pogosti, je tudi proizvodnja z vso besedno družino (proizvesti, proizvod, proizvajati, proizvajalec, proizvajalka, pro- izvajalski, proizvodnost...). Izraz nam je kot slovanska sposojenka toliko zastrt, da nam lahko pomeni marsi- kaj. Tako navaja Tit Doberšek v pismu Jezikovnemu razsodišču, da vse vprek govorimo in pišemo o proiz- vodnji pšenice, koruze, krompirja, grozdja, vina, sadja, živine, mesa, mleka, avtomobilov, traktorjev, pre- moga, železa... Pisalo je celo, da »fakulteta proizvaja kadre za pouk slovenščine«. Namesto te nenazorne besede uporabljajmo rajši do- mače izraze pridelovati, rediti, gojiti, izdelovati, pri- dobivati, presti, tkati, plesti... in govorimo o pridel- kih, prireji, izdelkih... Pridelujemo na primer žito, koruzo, krompir, grozdje, sadje, vino, meso, mleko... redimo živino, konje, krave, ovce, koze, prašiče... go- jimo čebele, rože, sviloprejke... izdelujemo ali sestav- ljamo avtomobile, traktorje, žerjave... pridobivamo sladkor, električno energijo, železo, baker... koplje- mo premog, rudo, glino... Sposojenka proizvodnja je v nekaterih splošnih in abstraktnih zvezah, posebej kot nadomestek tujke produkcija, sicer upravičila svoj obstoj, vendar ne sme spodrivati domačih izrazov! Razsodišče vabi vse posameznike, društva, usta- nove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja, naj predloge in pobude za boljše.jezikovno izra- žanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razso- dišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komen- skega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! 10. stran - NOV.< TEDNIK 35 let Novega tednika št. 4 - 29. januar 1981 NA OBISKU PRI KROPECOVIH V STOJNEM SELU NEUSAHUlVA TOPLINA DOMAČEGA GNEZDA Na kmetiji umno gospodarijo, ker živijo v slogi Nad Stojnim selom, na Ravnocerju, na planoti okoli 470 metrov nadmor- ske višine, kraljuje kmet Ignac Kropeč z ženo Hil- do in osmimi otroki. Pozimi je kmetija težko dostopna, poleti pa se da pripeljati do nje z vsemi vozili. Kmet Ignac največ uporablja traktor, ko se odpravi v dolino, pa tudi sicer je to tisti stroj, ki mu pri kmetovanju največ služi. V krajevni skupno- sti Stojno sedlo je bil prvi, ki si ga je nabavil čeprav bi človek sodil, da ga bo- do prej kupili tisti, ki kmetujejo v dolini. Jgnacova kmetija že na zunaj kaže dobrega go- spodarja. Hiša je dozida- na, postavil si je tudi nov hlev, ko mu je stari 1967 leta zgorel. Na domačiji gospodari že 23 let in v tem času je toliko napre- doval, da ima zdaj vse. kar za življenje potrebuje. Ima 22 hektarov zemlje, i od tega 13 hektarov gozda 1 in dva hektara njiv. Uk- varja se z živinorejo, polje- delstvom in gozdarstvom. V bodoče se ne misli spe- j cializirati. Tudi ni koope- rant Kmetijskega kombi- i nata v Šmarju, temveč se j povezuje z Gozdnim go- ^ spodarstvom Celje - tozd ' kooperacija Kozjansko s sedežem v Podčetrtku. Gospodar Ignac pravi, da je s to povezavo zadovo- ljen, le do podmladka v gozdu niso dovolj po- zorni. Kot živinorejski koope- rant pa se v Kmetijsko za- drugo v Šmarju zato noče vključiti, ker živino bolje plačujejo na hrvaški stra- ni. Le zakaj bi delal tako, kot nekateri drugi kmetje, ki so sicer kooperanti s Kmetijsko zadrugo v Šmarju, živino pa proda- jajo mimo kombinata. Po- leg tega mu je lažje peljati bikce v Stoparce v ptuj- sko občino, kot v kraje šmarske občine. Je na- mreč mejaš, le sto metrov od hiše teče meja s ptuj- sko občino. Od mleka nima nobenih dohodkov, vsega porabi sam oziroma za številno družino. Da je Kropecova dru.ži- na najsrečnejša v krajevni skupnosti Stojno selo, so nam povedali že v dolini, ko pa smo se povzpeli pol ure dobrega hoda iz doli- ne v hrib, pa smo opazili to sami v trenutku, ko smo'prestopili njihov do- mači praga. Oče Ignac je pestoval najmlajšo hčer- kico, osemmesečno Alek- sandro. Debelušna, zdra- va, z ličkama kot šipkov plod, je zadovoljno predla v njegovem naročju. Pet- inštiridesetletni gospodar ne skriva ponosa nad svo- jo številno družino, sede- mintridesetletna žena Hil- da pa od sreče kar žari. Z ljubeznijo je rodila in po- vijala svoje otroke, ki so eden za drugim prihajali na svet. Pred sedem- najstimi leti najprej sin Tone, ki danes študira na elektrotehniški šoli v Krškem. Potem pa se je kar po vrsti rodilo še pet sinov. Jože, šestnajst let mu je, se uči za tesarja v Mariboru, 11-letni Ignac obiskuje osnovno šolo v Rogatcu, 9-letni Franc tretji razred v Stojnem se- lu, Tinček pa je pričel tr- gati hlače v mali šoli. Po šestih korenjakih, zdravih in trdno raščenih, sta vsej družini v veselje prijokali na svet še dve dekletci. Korajžna dveletna Vikica se nobenega ne boji, Alek- sandro pa si podajajo iz rok v roke kot štafetno pa- lico. Otroci so pridni, do- ma in v šoli. Trije so odlič- njaki, eden pa je prav do- ber. Poprimejo za vsako delo, ki ga opazijo sami., Brez ihte in naglice se odvija njihovo življenje, ki na višinski kmetiji ni lahko. Odvisni so sami od sebe, soseda ni daleč nao- koli. To se je pokazalo celo pri rojstvih. Mamica Hilda je razen prvega otroka, ro- dila vse doma - s pomočjo moža. Ignac ne sam.o da bistro in umno gospodari, se spozna tudi na take re- či. Povija, pestuje in hrani otroke, če je kdaj treba. In po šestih fantkih si je neizmerno želel hčerko. Ko je vse postoril okoli poroda in misleč, da je nov mule pri hiši, je stekel do sestre in rekel, da je pri hiši spet fant. Ko pa je se- stra mali sveženj odvila, je videla, da ni res. Takrat je bil zaradi »uscanke« Ig- nac najbolj srečen družin- ski član. Tudi med fanti je zavladalo veselje, mati Hilda pa se je samo smeja- la. Zdaj pravi, da najbrž ne bodo ostali samo pri dveh. Številne družine je vajena od doma, kjer je bi- lo trinajst otrok. »Preveč hitro rastejo in odhajajo od hiše,« se nam potoži. Ce manjka člen v verigi, že niso zadovoljni. Najraje bi bili kar naprej skupaj, kar seveda ne gre. Pri hiši imajo radio, knjige. Televizije nimajo. Pa ne zato, ker si je ne bi mogli kupiti, ampak zato, modruje oče Ignac, ker potem ne bi bilo časa za učenje. Zvečer mora vla- dati mir, da se otroci lah- ko pripravijo za šolo. »Pa še jaz bi gledala televizijo, namesto, da bi pletla,« smeje doda mati Hilda. Le kdo bi potem spletel toli- ko jopic, v katere so oble- čeni vsi njeni otroci? Ne samo da vse zanje splete, tudi volno sama sprede. Pri hiši je namreč kolo- vrat! Imeli so ovce, zdaj trenutno jih nimajo, a jih bodo še gojili, prav zaradi volne. Se veliko niti in klopčičev bo treba za jopi- ce, šale, nogavičke. A kaj ko za mamo Hildo to ni težko. Vmes vpleta svojo in moževo ljubezen in jo- pice so hitreje gotove kot bi bile sicer. Tudi med Hildo in Ignacem vlada medsebojno spoštovanje, sloga, prijateljstvo in lju- bezen. Samo pogledata se in že vesta kaj hočeta. Ko odhaja oče Ignac v dolino po opravkih, ga po- spremi Hilda s pogledom, polnim razumevanja. Njen Ignac ni samo zapeč- kar, ampak tudi delaven mož v krajevni skupnosti. Ni je akcije, kjer ne bi po- magal, največkrat je celo pobudnik. Nikoli nobene stvari ne odreče, čeprav se mora, da jo opravi, pripe- ljati v dolino. Tak je pač. Povezan s svojo -zemljo, moderno domačijo, ki je zrasla brez dinarja kredita, navezan na družino ter trdno zasi- dran v širši družbeni skupnosti, ki ga izredno ceni in spoštuje. ZDENIG\ STOPAR št. 4 - 29. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN VPRAŠANJE IZ ANONIMNEGA PISMA Pismo je anonimno. Pa navzlic temu zanimivo, tudi aktualno. Odpira problem, ki ga srečujemo velikokrat na naših pokopališčih, na pogrebih. Od mnogih pokoj- nikov se namreč poslovimo na način, ki ni v skladu z občinskim odlokom. Mnogi pogrebi se končuje- jo, ne da bi se predstavniki krajevne skupnosti ali kra- jevnih družbenopolitičnih organizacij, tudi združenj, drugih organizacij in podob- no na primeren način poslo- vili od pokojnih, od doteda- njih ali nekdanjih sodelav- cev, članov. Tako je bilo, kot piše ano- nimnež, bržčas z Ljubečne, tudi na pogrebih v Vojniku meseca oktobra in 20. de- cembra lani. V prvem prime- ru je šlo za pogreb kmetice, ki je veliko prispevala za naš lepši današnji in jutrišnji dan in drugič za pogreb dveh krajanov Ljubečne. Nepodpisani avtor se zgra- ža nad takim odnosom (tudi mi) in se sprašuje, če se v Krajevni skupnosti Ljubeč- na zavzemajo za gradnjo vo- dovoda, za asfaltiranje kra- jevnih cest in za drugo, bi se lahko zavzeli tudi za to, da bi bili pogrebi tudi primerno slovo krajevne skupnosti od svojega umrlega krajana. Ob koncu anonimnež še dodaja, da naj bi Krajevna skupnost Ljubečna odgovo- rila, zakaj se je to zgodilo? Ne glede na to vprašanje, ki ga seveda posredujemo, bi radi še enkrat opozorili, da se takšni pogrebi ponavljajo tudi v drugih krajevnih skupnostih in da Ljubečna pri tem ni neljuba izjema. Zato na sploh vprašanje, morda skupnosti krajevnih skupnosti v celjski občini, kako je v teh primerih, kaj je bilo napravljenega, da bi po- grebi, razen če svojci tega ne želijo, potekali tako kot je za- pisano v občinskem odloku. Cemu torej odloki? UREDNIŠTVO TU IN TAM PO CELJU Letošnja zima povzroča v določenem pogledu težave vsem občanom, posebej še komunalnemu podjetju v Celju, Javnim napravam in Cestnemu podjetju. Spluže- ne so le glavne ceste in glav- ne ulice, stranskih ne pluži- jo, kar ni prav. Poglavje zase so pločniki, ki jih čisti le ma- lo organizacij združenega de- la in maloštevilni občani, ki so v tem pogledu bele vrane. Zimska služba je bila dobra, ko je bil direktor takratnih Javnih naprav Viktor Gorin- šek. Ta je osebno preko dne- va in velikokrat tudi ponoči obhodil ceste in ulice v me- stu, kontroliral delavce pri delu, še ponoči je spremljal vremensko situacijo. Zakaj imamo mestno stra- žo, se sprašujejo občani. Ma- lokje jo je videti na obhodu po mestu, tu in tam najdejo kakega voznika, ki nepravil- no parkira svoje vozilo, kar pa ni življenju nevarno. Za čiščenje pločnikov se pa ta služba ne briga. Doslej še ni bilo slišati, da bi bil kdo kaz- novan zaradi neočiščenega pločnika. Ko se bo kak ob- čan pri padcu na zaledene- lem in zasneženem pločniku hudo poškodoval, pa bo tre- ba plačati ne le stroške zdravljenja, temveč tudi iz- padli zaslužek poškodovan- ca in če je ta imel še skrb za družino, plačati tudi rentni- no in to morda za vrsto let. Tedaj bi se lastniki hiš, ki ne čistijo pločnikov, že pobriga- li za to svojo dolžnost. Kostanjar poleg kioska pri kino Dom še ni odstranil svoje kolibe, ki jo mimoidoči sedaj uporabljajo za smeti- šče. Kdor mu je dal dovolje- nje za postavitev, mora tudi skrbeti, da se ta slaba podo- ba ob Ljubljanski cesti od- strani. . V gostišču Zvezda v Pre- šernovi ulici še vedno ponu- jajo na reklami na oknu go- stišča sladoled za 4 dinarje kepico. Radovedni smo, ko- liko sladoleda prodajo pri oknu? Kaj pa mlečna restavracija v Celju? Bila bi zelo potreb- na, vsekakor bolj, kakor raz- ni bifeji, kjer točijo žgane pi- jače. V Celju manjka lokal, kjer bi lahko zlasti delavci in šolarji zgodaj zjutraj dobili zadosten in zdrav zajtrk. Za- kaj čakamo v Celju s tem? ERVIN MEJAK UREDNIŠTVO: Vprašanj je dovolj, pričakujemo od- govore. Na nekatere že dol- go čakamo. »PRIJAZNOST« PA TAKA! Bil je navaden dan. Torek. Ura je bila dvanajst. Zavrtim telefonsko številčnico in kli- čem market na Hudinji. Mo- škega, ki se je oglasil onkraj žice, sem vprašala, če bi lah- ko dobila k telefonu prijate- ljico, ki je tam učenka. Rekel je, da je ni ter takoj odložil slušalko. Zatem je isto številko in z isto prošnjo poklicala moja sodelavka. Dobila je odgo- vor, da se zdaj ne čveka in da je čas za delo. Nisem vedela, kaj naj sto- rim, ker sem prijateljico kli- cala zaradi pomembne za- deve. Pomagal mi je šef. In ker je bil moški glas, je uspel in ta- koj sem dobila k telefonu prijateljico. Sprašujem se, kakšen je odnos do učenca, ki ga niti k telefonu ne pokličejo, če kdo želi z njim govoriti, če pa že, pa z veliko težavo. Cez kakšen teden sem jo znova poklicala. V marketu se je oglasil ženski glas, in prijateljico sem takoj dobila. VIDA DIVJAK, Liboje UREDNIŠTVO: Čeprav ste želeli, da bi ostali za bralce anoninmi, tej želji nismo ustregli, ker ne more- mo razumeti, kaj bi vam lahko škodilo in kakšne nevšečnosti bi lahko imeli zaradi tega pisma. Moramo pa reči, da imamo tudi mi nekaj vprašanj s takšnimi in podobnimi telefonskimi klici. Ali niste mogli poča- kati, da bi prijateljico poi- skali čez dobri dve uri, ko bi bila že prosta in se z njo po- govoriti o nujni zadevi. Je šlo res za uro ali dve? Tiidi drugi klic, čez teden dni, kot pišete, daje sumiti, da radi kličete med delom pri- jateljico in se z njo pogovar- jate o »važnih zadevah«. Ali smo se kdaj vprašali, če so takšni telefonski pogovori v resnici nujni med delov- nim časom? Zakaj niste iz- koristili polurni odmor? Na vsak način, ne glede na vaš primer in vaše ra- zmišljanje, bomo morali vsi skupaj omejiti telefonske pogovore med delovnim ča- som, saj so preveč dragi. Tudi po tej strani se bomo morali obnašati gospodar- no. Na vsak način bolj kot doslej. Pa brez zamere. Naše misli pa seveda ne veljajo samo vam, tudi drugim! ŠE ENKRAT: »PESNI KRIV ZA VSE TO!« z odredbo o ukrepih za preprečevanje in izkorinje- nje stekline (Ur. 1. SRS, št. 7/80) je območje občine Celje proglašeno za okuženo s ste- klino. Na tem območju je odrejen kontumac psov in mačk. V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bi- vališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontuma- ca zaprte. V času kontumaca je treba pokončevati neregistrirane pse, pse brez znamkic ter po- tepuške pse in mačke. Nadzorstvo nad izvaja- njem odredbe izvajajo občin- ski veterinarski in sanitarni inšpektorji. Nadzorstvo nad izvajanjem kontumaca pa tu- di občinska straža. Organizirana je tudi veteri- narsko-higienska služba (ko- nj aška služba), ki pa dela za območje vseh občin celjske regije. Osnovna naloga te službe je odvoz trupel pogi- nulih živali in lovljenje pote- puških psov in mačk. Te na- loge opravljata dva delavca, ki imata na razpolago le eno vozilo. Streljanje psov na mest- nem območju ni dovoljeno. Psa, ki se potepa po okolici, je treba uloviti na vTvico - zanko. Zaradi tehnično ne- primerne opremljenosti de- lavcev Veterinarsko-higien- ske službe ostane tako lov- ljenje večkrat brezuspešno. Izven mestnega območja je pokončavanje potepuških psov uspešnejše, kajti tu je dovoljeno pse tudi streljati. V večini primerov pokonča- vanje in lovljenje potepu- ških psov sodeluje z delavci Veterinarsko-higienske služ- be tudi občinska straža. Tudi lovske družine na območju občine Celje ukrepajo in po- končavajo potepuške in ne- cepljene pse. Na območju občine Celje je bilo v preteklem letu orga- niziranih 17 akcij za lovljenje in pokončavanje potepuških psov in mačk, v katerih je bilo ulovljenih ali pokonča- nih 43 živali. Poleg tega je bilo pokončanih še 38 psov in mačk, ki so bili v stiku s steklimi lisicami. Zaradi kr- šitve predpisov o reji psov in mačk je bilo prijavljenih so- dniku za prekrške 33 obča- nov. Inšpekcijske službe in ob- činska straža so sproti pre- verjale izvajanje preventiv- nih ukrepov v zvezi z ugrizi psov in mačk. Na območju občine Celje je bilo v lan- skem letu registriranih 203 primerov, da je žival ugrizni- la človeka. Torej le ni tako, da ni niko- gar, ki bi skrbel za izvajanje takšnih predpisov. Zaveda- mo se, da bi delo lahko bilo uspešnejše in bolje organizi- rano in da tu ni storjeno vse. Moramo tudi povedati, da dva delavca Veterinarsko hi- gienske službe z enim vozi- lom poleg vseh drugih del ne moreta uspešnejše delati pri lovljenju in pokončavanju psov. Sodelovanje občanov je minimalno, nevarnosti ste- kline se zavedajo šele po ugrizu psa ali mačke, ko mo- rajo iskati zdravniško pomoč in biti cepljeni proti steklini. Dogaja pa se tudi, da posa- mezni občani neodgovorno ovirajo delo delavcev Veteri- narsko-higienske službe ka- kor tudi občinske straže. V zvezi z dopisom Jager Franca, Babno B, »Pes ni kriv za vse to!« je občinska straža izvršila ogled na kraju samem in ugotovila, da je bil pes last soseda Babno 7 v času kontrole zaprt v ograje- nem prostoru. Glede na- vedb, da je pes večkrat prost, bomo izvajali kontrolo in po potrebi ukrepali. V istem ča- su sta bila v naselju prosta dva psa. Zoper njuna lastni- ka bomo ukrepali. FRANC LEMUT Veterinarski inšpektor KAREL KOVACiC, v. d. vodja občinske straže Uredništvo: Hvala za od- govor! Še enkrat pozivamo vse občane, da se držijo vseh predpisov in navodil, saj bo le tako boj proti ste- klini bolj uspešen! ODGOVOR NA VPRAŠANJE TOVARIŠICE PEČNIKOVE IZ TOMAŽA PRI VOJNIKU Praznovanje oziroma ob- daritev otrok za dedka Mraza je v Vojniku bila, dne 30. 12. 1980 ob 16. uri v avli osnovne šole Vojnik. Pismo je prejelo 275 otrok naše krajevne skupnosti, bilo je poslano tu- di Pečnik Silvi, roj. 1976, iz Tomaža pri Vojniku. Vprašali smo na pošti, kakšna je dostava v omenje- ni kraj, povedali so, da imajo predalčke, da pa družina Pečnik prihaja dvigovat po- što sama. V letu 1980 smo imeli še nekaj primerov, ko otroci niso bili niti v sezna- mu otrok, katerega nam je poslala SO Celje, za te otroke so starši sami prišli iskat pi- smo na krajevno skupnost, tako da so lahko bili obdarje- ni, vsakič pa je bil obdarjen tudi vsak tisti otrok, če je na obdaritev prišel, četudi ni imel pisma, ali ga zaradi ka- terega koli razloga ni prejel. Ker je namen praznovanja dedka Mraza po krajevnih skupnostih ta, da vsak pred- šolski otrok vidi in doživi dedka Mraza v vsej svoji pravljični podobi, ter da prejme skromno darilo, nam je žal, da otrok tovarišice Pečnikove tega ni mogel vi- deti, darilo pa še lahko prej- me na krajevni skupnosti. Čudimo se, da tovarišica Pečnikova ni prišla vprašat na krajevno skupnost, kot je to storila ob priliki, ko se je prišla opravičit za izostanek pri predavanju dopolnilnega pouka iz obrambe in zaščite iz razloga, da je vabilo preje- la teden dni kasneje. Pripominjamo še to, da hči tovarišice Pečnikove ni edi- ni otrok v vasi Tomaž, ki naj bi prejel pismo dedka Mraza, kaže pa, da ta novica ni priš- la pravočasno na ušesa tova- rišici Pečnikovi. MILAN ŠETINA, predsednik sveta KS UREDNIŠTVO: Upamo, da je tovarišica Pečnikova zadovoljna z odgovorom. PRIREDITVE LIKOVNI SALON V Likovnem salonu bo do 30. januarja odprta razstava slikarskih del Janeza Kneza. Likovni salon je odprt ob de- lavnikih od 9. do 13. ter od 16. do 19. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je zaprt. V četrtek, 5. februarja ob 18. uri bo v Likovnem salonu otvoritev razstave likovnih del »Celjskih likovnih umet- nikov«. KONCERTI V sredo, 4. februarja ob 19.30 uri bo v Narodnem do- mu v Celju nastopil za VI. abonmajski koncert in izven zagrebški organist 2eljko Marasovič. Z njim bosta na- stopila tudi odlična ljubljan- ska umetnika - trobentar Stanko Arnold in Anton Grča. MUZEJ REVOLUCIJE V muzeju revolucije v Ce- lju bo 4. februarja ob 17. uri otvoritev razstave »Bratske vezi med srbskim in sloven- skim narodom 1941-1978«. Razstavo organizira Muzej revolucije v sodelovanju z Muzejem ljudske revolucije v Ljubljani, posvečena pa je slovenskemu kulturnemu prazniku. Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, omenjena razstava pa bo odprta do vključno 14. 2. 1981. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi od 14. do 16. ure. Obi- skovalci si lahko ogledajo stalno arheološko razstavo, rimski lapidarij^ in stalno razstavo, ki prikazuje umet- nostno kulturno zgodovin- sko zbirko. DEŽURSTVA^ ZDRAVSTVENI DOM: Dežurstva med tednom: pomožni zdravnik od 14. do 20. ure in glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob sobotah je dežuren zdravnik od 15. do 12. ure naslednjega dne, ob nede- ljah od 12. ure do naslednje- ga dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa je dežurstvo od 7. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. CELJSKE LEKARNE: Do sobote, 31. januarja do ROJSTVA CELJE: Rodilo se je 26 dečkov in 31 deklic. SMRTI CELJE: Umrli so: TROBENTAR Dra- gotin, 35, iz Celja, HOTKO He- nrik. 60, iz Vojnika, KRESNIK Dominik, 68, iz Klanca, GLA- VAČ Julijana, 70, iz Teharij, KO- VAČ Berta, 88, iz Vojnika, RO- POTEC Ivan, 77, iz Celja, HER- COG Marko, 43, iz Tevč, BELE Marija, 71, iz Sv. Jurija, ODER Terezija, 73, iz Slovenskih Ko- njic, BREZOVNIK Andrej, 40, iz Dobriča, KOSIR Rudolf, 83, iz Pake, MIKLAVC Alojzij. 77, iz Dobrovelj, SLEMENSEK Zofka, -19, iz Radegunde, KRHALO Sa- mo 56, iz Likovčaka, PAKIC Dra- gan, 18. iz Celja, PAVLIC Marija, 76. IZ Slane. ŽALEC: Umrli so JAGARINEC Eva, 75, iz Ložnice pri 2alcu, GORICAN Anton, 80. iz Tešove. LAŠKO - KRAJEVNI URAD RADEČE: Umrli so; BOLTE Pavla, 76, iz Svibnega, STEFANiC Julijana, 100, iz Radeč. ŠMARJE PRI JELŠAH: Umrli so: STRNIŠA Marija, 86. iz Gobrovca, STRAH Edvard. 72. iz Rogaške Slatine, ZOBEC Si- mon, 85, iz Vinca, NOVAK Ag- nes, 90, iz Svetličnega hriba, GO- BEC Jakob, 46, iz Rogatca, KRA- NJEC Zofija, 74, iz Rogatca, MI- KULIC Antonija, 64, iz Rogatca, D02AN Franc, 72, iz Cerovca pod Bočem, FELICIJAN Franc, 74, iz Pokleka pri Pod.. PLE- SKAR Frančišek, 77, iz Podsre- de, GERSAK Janez, 70, iz Sopo- te, TOPLISEK Cecilija, 69, iz Ru- dnice, KU2NER Alojzija, 73, iz Virštajna, SANTEK Marija, 81, iz Kristan vrha, PILKO Alojz, 74, iz Škofije, NARAT Terezija, 89, iz Kunšperka, DRUSKOVIC Vladi- mir, 70, iz Kozjega. VERSNAK Ema, 70, iz Rogaške Slatine. BO- HINC Katarina, 70, iz Smarij pri Jelšah, BOVHA Rozalija, 84, iz Zdol. MIKOLIC Štefan, 76, iz Ro- gaške Slatine, FERLE2 Terezija, 40, iz Bodrišne vasi, LORGER Tereza, 77, iz Stranja, MARS Vin- cenc, 72, iz Polžanske vasi. SLOVENSKE KONJICE: Umrii so; ODER Terezija, 74, iz Prevrata, KOROSEC Terezija, 85, iz Dobrave pri Konjicah, KO- NEC Ivan, 73, iz Polen, RUME2 Anton, 67,. iz Gabrovnika, VE- TRIH Anton, 73, iz Padeškega viha, JOST Matilda, 67, iz Te- panjskega vrha. GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA CELJE V galeriji je odprta razsta- va akademskega slikarja An- dreja Jemca, in sicer do 21. februarja. Galerija je odprta od 8.30 do 11.30 in od 15. do 18. ure, ob sobotah samo do- poldne, v nedeljo pa je za- prta. Četrtek, 29. jan. ob 19.: Shakespeare: LJUBEZNI TRUD Z/iMAN - Gostova- nje v Murski Soboti. Petek, 6. febr. ob 19.30: Dušan Jovanovič: ZNAM- KE, NAKAR SE EMILIJA. PREMIERA. Premierski abonma in izven. Za peto premiero v sezoni je Slovensko ljudsko gledali- šče Celje pripravilo igro Du- šana Jovanoviča ZNAMKE, NAKAR SE EMILIJA, ki po svoji tematiki, žanru (krimič) in sijajni gledališkosti dopol- njuje »lahkotnejši« del re- pertoarja. Režija je bila v ro- kah Janeza Pipana, drama- turg je bil Janez Žmavc, sce- no in kostume je zasnovala Marija Stih, lektorica -je bila Majda Križaj, glasbo je napi- sal in igro glasbeno opremil Jani Golob. Igrajo Jadranka Tomažičeva, Miro Podjed, Stane Potisk, Igor Sancin. Sobota, 7. febr. ob 19.30: Dušan Jovanovič: ZNAM- KE, NAKAR SE EMILIJA. Sobotni abonma in izven. Vstopnice lahko dobite pri gledališki blagajni od 4. febr. dalje vsak dan od 9. do 11. ure in eno uro pred večerno predstavo. Rezervacije po tel. 22 960. Vabljeni. 12. ure dežura Lekarna Cen- ter v Stanetovi ulici, nato prične z dežurstvom Nova lekarna na Tomšičevem trgu. VETERINARSKA POSTAJA: Neprekinjeno dežurstvo. TRGOVINE: V tednu od 26. do 31. ja- nuarja dežura samopostrež- ba RIMSKI DVOR v Zidan- škovi ulici vsak dan do 20. ure, od 2. do 7. febrviarja pa je dežurna samopostrežba RIO v Prešernovi ulici. POROKE CELJE: Poročilo se je 10 parov od teh; PODGORŠEK Danilo iz Ptuja in CEPL Danica iz Smarjete pri Ce- lju. ŽALEC: Zakonsko zvezo so sklenili: MAK Zdenko iz Prebolda in RI- BIČ Malči iz Latkove vasi, SKA- FER Jožef iz Šempetra in PA- NIČ Darja iz Slane, REPAS Filip iz Spodnjega Doliča in KOS Aloj- zija iz Ponikve pri 2alcu. ŠMARJE PRI JELŠAH: Poročila sta se dva para. SLOVENSKE KONJICE: Poročila sta se: Gaber Franc in Koprivnik Romana, oba iz Draže vasi. . . ŠMARJE PRI JELŠAH: Rodila se je ena deklica. ŽALEC: Rojstev ni bilo. OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD.RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RfNKE DO t KRIŽEM KRAŽEM PO KRAJEVNI SKUPNOSTI NAmtdi 1 SEMED < IZ KRA VJli Zavodnje so posrečen splet številnih raxt v Zavodnjah nad Šošta- njem ni tovarnišlcih dimni- kov, pač pa so gozdovi, po- lja, travniki in pašniki, kar omogoča sodoben razvoj kmetijstva. In prav tega so si v Zavodnjah ter bližnjem Šentvidu že pred več kot de- setimi leti izbrali za edino možno pot v še boljše življe- nje. Danes se že lahko poh- valijo s številnimi rezultati, na katere bi bili ponosni tu- di tisti, ki imajo za usmerje- no kmetijstvo še boljše na- ravne pogoje! Zavodnje pa niso samo kmetijstvo! So tudi zgodovina, kultura, šport in rekreacija, turizem, zlasti v zadnjem času kmeč- ki. Kraj je torej posrečen splet številnih različnosti, ki si jih je treba ogledati. Zavodnje smo v našem ča- sniku že večkrat predstavili, vendar nikoli na takšen na- čin, kot tokrat. Pisali smo o njihovih šolskih slikarskih kolonijah, kjer sta prednjači- la zakonca Svetina, ki sta mlade popeljevala v svet li- kovne intimnosti. Pisali smo o velikem Napotniku, kate- rega domačija počiva nekoli- ko nižje in katero je pred leti obnovljeno odprl Napotrfi- kov prijatelj, Božidar Jakac. Pisali smo o župniku Smo- nu, rodoljubu, udeležencu Štirinajste, zdaj skrbniku cerkve v znamenitih Zavod- njah. Pisali smo o pokojnem Medvedu, ki je na višini več kot 700 metrov sistematizira- no gojil potočne postrvi. Pi- sali smo o vsakoletnem po- hodu mladih po poteh legen- darne Štirinajste in kjer prav Zavodnje predstavljajo po- memben mejnik. Pisali smo... Kaj pa lahko napiše- mo po zadnjem obisku? Malo je krajev, ki bi bili tako zanimivi, kot Zavodnje. Pripoveduje predsednik Krajevne skupnosti Zavod- nje Zdravko Kočnik: »V zadnjih letih smo uredi- li vaško kanalizacijo ter ob- novili notranjost prosvetne- ga doma. Napeljali smo vo- dovod na Vrhe, uredili tele- fonsko omrežje Šoštanj- -Sentvid. Zdaj poskušam* elektrifikacijo v ŠentviJ (edini neelektrificirani del| velenjski občini), v delu novogradnja ceste do Zle nika, kjer je spominsko ol ležje padlemu partizansk mu pesniku Karlu Destovi ku-Kajuhu. Cesta bo dol| štiri kilometre. Smisel te c ste je v tem, da se bodo d slej osamljene kmetije pov zale s tukajšnjimi in nižjii središči. Cesto do Žlebnil (če bo denar!) bomo predi doma končali do spomlai Financiranje je trojno - pi ko krajevne skupnosti, Gc dnega gospodarstva in obj ne. Načrtujemo prestavit) otroškega igrišča, uredit( ceste Sedlar-Velunja v doli ni dveh kilometrov, urediti nove kanalizacije Zavodnje zahod, razširitev pokopa šča in mrliške vežice ter i koncu novega srednjeročn ga obdobja, leta 1985, še o novitev zunanjosti našei prosvetnega doma.« Zdravko Ročnik razmišl o kraju in ljudeh, ki v nje KRAJ SE PREDSTAVI Število prebivalcev: okoli 340 Nadmorska višina: 645 metrov in višje do zaselka Šentvid s Slemenom Število volilcev. 260 Hišnih številk: 84 Zaposlenih: 124 (največ v REK, Gorenje, tovarna usnja Šoštanj itd.) Predsednik krajevne skupnosti: ZDRAVKO ROCNIK (zaradi majhnosti nimajo tudi skupščine kra- jevne skupnosti) Predsednik KK SZDL: MIHA BRGLEZ Predsednik KO ZZB NOV: FRANC NAPOTNIK Predsednik KO ZSMS: MARJAN BRz osnove!) pohvalijo. Sa- } tej sladki zabeli, ko se ki cedi iz vimen, je treba nekaj dodati. V Zavod- ih in Šentvidu so sposob- da storijo tudi ta korak. Ilino Zavodenj sta Skušala v sliki in besedi Ikazati in vas reti za obisk TONE VRABL in DRAGO MEDVED Ena od številnih lesenih skuiptur, ki jih je ustvaril samouk kipar Jože Dolenc v Zavodnjah kot mentor male Napotnikove kolonije. DA BOSTE SPOZNALI ZAVODNJE Krajevna skupnost Zavod- nje se uvršča med najmanjše krajevne skupnosti v velenj- ski občini. Kraj Zavodnje je od Velenja oddaljen petnajst in Šoštanja devet kilome- trov. Nadmorska višina tega prijetnega kraja je 645 me- trov. Cesta Soštanj-Šentvid (spada pod krajevno skup- nost Zavodnje) je asfaltirana do Zavodenj. Po položnejših pobočjih so njive, po strmi- nah pa travniki in pašniki. V Zavodnjah je cerkev Sv. Petra, ki je prvič omenjena leta 1480, v sedanji zasnovi pa je iz leta 1810 do 1813. V njej je oljna slika Sv. Valenti- na, delo Janeza Andreja Straussa iz okoli leta 1760. V Zavodnjah je župnija od leta 1783. Na griču nad vasjo so ostanki gradu Šamberg, ki je bil last grofov Schaunber- gov. Grad je menda propadel že v 15. stoletju in so ga men- da razdejali Turki ob povrat- ku s Koroške. V Zavodnjah je šola od leta 1850, sedanje šolsko poslop- je pa je bilo obnovljeno leta 1962. Prebivalci ^avodenj so vsestransko podpirali osvo- bodilno borbo in to od leta 1941 dalje. Zlasti po prihodu štirinajste so se mnogi do- mačini pridružili partiza- nom. Najhujše bitke na ti- stem območju so bile maja in septembra 1944. Po- membno zmago je dosegla Tomšičeva brigada 15. sep- tembra 1944, ko je sovražni- ka pognala iz Zavodenj in jim zaplenila mnogo orožja ter protiletalski top. Na kra- jevnem domu kulture je spo- minska plošča trinajstim žrtvam nacizma tega kraja, na pokopališču ob cerkvi pa spomenik 26 borcem, ki so padli v borbi z Nemci v Za- vodnji in njeni okolici. V Zavodnji se je rodil in ustvarjal eden največjih slo- venskih kiparjev Ivan Na- potnik (1888-1960). Ročnikova družina v veliki domači kuhinji, kjer je bila včasih gostilna Martina Roč- nika. Od leve proti desni: Zdravko Ročnik, kmet in predsednik Krajevne skupnosti Zavodnje, sin Jurček, oče Zdravko, mati Ana, sin Simon in Zdravkova žena Tončka. Vsi imajo čez ves dan dovolj dela, da vse postorijo na kmetiji velikosti 60 hektarov, kjer je deset hektarov obdelovalne zemlje. Ročnikova (Zdravkova) kmetija v Zavodnjah je med največjimi in najnaprednejšimi. Hiša, kjer stanuje Ročnikova družina, je stara, hlev pa nov in sodobno urejen (levo). Zdaj, ko je hlev z vsem pripravljen pa razmišljajo o novi stanovanjski hiši in tudi kmečkem turizmu. u gre predvsem za bolj vi- fiske in obrobne kmetije, ki h je v tistem predelu še kar ^volj. Poseben problem redstavlja višinski Šentvid, jer še povsod nimajo niti lektrike, dražje so investici- i. in sploh so težji pogoji.« I Koliko pitancev dajo ttno? I Jože Lempl: »Kmetije v lavodnjah s Šentvidom dajo •oprečno letno po 40 pitan- ev poprečne teže 500 kilo- iramov, torej 20 tisoč kilo- Jamov mesa." : Je res vse tako rožnato, *ot prikazujete? I Jože Lempl: »Sploh ne, saj ^amo sedem do osem kme- )ij. ki propadajo bodisi zato, (Ser nimajo naslednikov ali pa :Bto, ker tisti, ki so kmetijo KPovzeli« ne čutijo do zemlje Jravega posluha. Samo »po- >irali.. bi, nič pa vlagali.« i So še drugi problemi? ( Jože Lempl: »Kmetijska ^rriljiši^a skupnost je zdaj >red veliko in odgovorno na- ^50, kako urediti preživnin- ^0 varstvo. Doslej je na ta »ačm rešenih samo dvanajst ♦rirnerov v Sloveniji, samo v '^lenjski občini pa imamo •■^nutno registriranih okoli /O: Na eni strani se zaradi ""opadajočih kmetij pojavlja ♦roblem neobdelanih zem- ''*č, na drugi, pri usmerjenih .fmetijah, pa problem krmne baze. Mnogi so ambiciozni pa zaradi neustrezne krmne ba- ze ne morejo naprej. Tako prihaja do ironije, da tisti, ki nekaj hoče, nima, zraven pa mu leži neobdelan in zapu- ščen travnik ali pašnik. Tu bo treba nekaj narediti.« Mehanizacija na kmeti- jah? Jože Lempl: »V glavnem imajo vsi vse, kar tam gori potrebujejo.« V Zavodnjah in okolici so lepe možnosti tudi za razvoj kmečkega turizma. Kako je s tem? Jože Lempl: »Zagovarjamo stališče, da mora biti najprej kmetija sodobno urejena za proizvodnjo mleka ali pitan- cev, nato pa lahko pride tudi vse ostalo, med drugim tudi kmečki turizem. V Zavod- njah imamo trenutno samo eno kmetijo, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, to je Glasenčnikova kmetija, Za- vodnje 44. Kmetija je sodob- na in vse kar pridelajo ostane doma za kmečki turizem, ki predstavlja dodatni vir do- hodka. Zametki kmečkega turizma se pojavljajo tudi pri Zdravku Kočniku, ki bo začel z gradnjo nove hiše letos in v kateri naj bi bil prostor tudi za kmečki turizem. O tem ra- zmišlja tudi Jože Ročnik in še nekateri.« ZGODBICA, KI JE NAMENJENA GOSTINCEM V MESTIH V Zavodnjah.sta pod cerk- vijo dve lepo urejeni, domači gostilni. Na eni strani tista »Pri Vidi«, ki jo vodi Milan Goršek in na drugi strani »Napotnikov hram«, ki ga vodi Tone Potočnik. Ob na- šem krajevnem obisku je bi- la gostila »Pri Vidi« zaprta in sva jo z Dragom mahnila v njeno sosedo, Napotnikov hram. Za šankom so stali tri- je postavni možje in se ogre- vali s čajem ter rumom, kajti takoj zatem so se odpravili v dolino do vlečnice, ki je za- brnela in potegnila do vrha lepo urejenih smučišč števil- ne ljubitelje smučanja. Za čuda, bili so samo smučarji iz Novega Sada, ki so prišli zimske opojnosti uživati ni- kamor drugam, kot v odroč- ne, vendar simpatične Za- vodnje, kjer je ne pretežkih smučišč na pretek. Z Dragom sva sedla v kot, od koder je bil resnično pre- lep pogled na dolino, gozdo- ve pa v breg pripete lepe hi- še, ob katerih so se bohotila sodobna gospodarska po- slopja. K mizipristopi mož, ki oči- gledno skrbi za to, da v ti- stem Napotnikovem hramu po najboljših močen postre- že gosta. »Lačna sva, nakaj bi po- jedla. Kaj imate?« sva pov- prašala, možakar pa kot iz to- pa začne naštevati številne dobrote. »Imam tudi gobice,« pravi. Nekako v dvomih povpra- šam, če morda šampinione in še to iz konzerve. »Ne,« odvrne skoraj neko- liko užaljeno mož. »Lahko dobite jurčke ali lisičke z jajčki.« »Pa malo kruha in salam, domačih seveda, prinesite, medtem ko čakava na jajčka z gobicami in možgane,« sva posiljena. Mož ponovno: »Ne boste čakali, čez pet minut boste vse dobili! Iz radovednosti pogledava na uro in čakava. Točno čez pet minut je pred nama zadi- šalo kot iz pravljice. Nisva mogla verjeti, da je to mogo- če. Razpisujemo nagrado, v katerem celjskem hotelu z najvišjimi oznakami bi lahko vsak trenutek dobil med drugim tudi prave gobice v rekordnem času za rekordno nizko ceno? Prepričan sem, da bi nam nagrada kar osta- la! In kdo je ta podjetni last- nik Napotnikovega hrama? To je Tone Potočnik, doma iz Spodnjih Lajš pri Šošta- nju, ki je pred šestimi leti prevzel Napotnikov hram. Pred tem se je dodobra spoz- nal z gostinskim poklicem, saj mu je bil zvest več kot desetletje tam v Ljubljani in še kje. Predvsem pa je v dol- goletni praksi »pogruntal«, kaj si gost v določenem tre- nutku in okolju najbolj želi. In Potočnikov Tone je zadel žebelj na glavo, kot temu pravimo. »Imam številčno skromen izbor jedi, vendar tisto, kar piše na jedilniku, boste pri meni vedno dobili.« To je njegova deviza za to, da bo gost zadovoljen zapuščal njegov Napotnikov hram, kjer zdaj urejuje še šest sob z dvanajstimi ležišči za turiste. Sobe naj bi začel oddajati že letos ali najkasneje prihod- nje leto. Zakaj ste se odločili prav za Zavodnje? Tone Potočnik: »Pred- vsem mi je všeč lokacija. Tu je mir. saj je vse ravno prav odmaknjeno od mestnega vrveža.« Kdaj imate odprto? Tone Potočnik: »Ob delav- nikih od 14. do 23. ure, ob praznikih od 12. do 22. in ob nedeljah cJd 9. do 22. ure.« Pri vas se dobi vse po na- ročilu... Tone Potočnik: »Seveda, saj v našem kraju kaj druge- ga ne pride v poštev.« Kako ste zadovoljni z lan- sko sezono? Tone Potočnik: »Bila je ze- lo dobra, med gosti pa so se- veda prevladovali Velenjča- ni, Šoštanjčani, Mozirčani pa tudi od drugod se že pojav- ljajo gostje. Upam, da bo le- tos še bolje, celotna situacija pa se bo še izboljšala, ko bo- do nared prenočišča.« Novosti v kraju... Tone Potočnik: »Tudi v tem navideznem miru se marsikaj dogaja. Zlasti na- predni so kmetje, ki se lahko pohvalijo z lepimi dosežki pri usmerjenih kmetijah. Med pomembnejšimi akcija- mi pa je priprava elektrifika- cije na Sleme, gradnja ceste proti Žlebniku, kjer je padel Kajuh in še kaj.« D RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 4 - 29. januar 1981 VITANJE HRIBOVSKI KMET IMA TRŠI KRUH Na obisku pri Vrbnikovih in o kmečki pokojninil Pri pospeševalni službi za kmetijstvo v Vitanju, so nas napotili k Ivanu Založniku iz Brezna, kooperantu. Kmetija leži na višini 600 m nadmorske višine. Ob stari kmečki hiši in gospo- darskem poslopju gradijo Založnikovi novo hišo. Vsi člani družine so bili doma, gospode«- Ivan, žena Ivanka, oče Franc in mati Mihaela in otroka Ivan in Tatjana. Po- sedli so se okoli kmečke mi- ze in pripovedovali o delu, ki jim je vsakdanji kruh. Naj- bolj zgovoren je bil gospodar Ivan, ki nam je pripovedoval o kmetiji in kmetijstvu nas- ploh. Kmetija Založnikovih me- ri 20 ha od tega je 10 ha ob- delovalne zemlje. V hlevu imajo 17 glav živine, vsako' leto oddajo Kmetijski zadru- gi do 10 bekonov. Doma pri- delajo še vedno toliko pšeni- ce, da jim ni treba kupovati ne moke ne kruha. Letos na- meravajo zgraditi nov hlev, kjer bo prostora za 30 glav živine. »Veliko mi je pomagala pospeševalna služba, uredili so mi načrte in odobrili 35 milijonov kredita. Krediti pa imajo to slabo lastnost, da je anuitete treba plačevati že naslednje leto po odobritvi kredita. Odplačevanje anui- tet bi se moralo odložiti vsaj za dve leti,« je povedal Ivan. Spregovorili smo tudi o problemu hribovskih kme- tij. Na teh kmetijah je proiz- vodnja mnogo manjša kot v nižinah. Pridelovalne površi- ne je treba intenzivno gnoji- ti, pridelek pa je mnogo manjši kot v nižinah. Jože je rekel: »Mislim, da se pri nas vse preveč na splošno govori o kmetu po drugi strani pa ne dobimo dovolj umetnih gnojil kljub temu, da je vsa- komur jasno, da je zemljo treba gnojiti.« Oče Franc, ki je dolga leta gospodaril na Založnikovi kmetiji je pove- dal, da je bilo pred leti še slabše in da se je položaj kmeta kljub vsemu le izbolj- šal. Pogovor je nanesel tudi na starostno zavarovanje kmetov. Tudi Ivan je med tistimi, ki vidijo vse po- manjkljivosti zavarovanja. Zatrdil je: »Nikakor se ne strinjam, da kmetje dobivajo pokojni- no na kmetijo. Na kmetiji de- lata oba, mož in žena,*pokoj- nino na stara leta pa dobiva samo eden. Kmet in delavec se tako še dolgo ne bosta mo- gla izenačevati. Zato ra- zumem mlade, ki odhajajo s kmetij in iščejo lažji in boljši zaslužek.« Ivanova žena Ivanka, ki si je ves čas dajala opravka v kuhinji si je za hip odtrgala svoj dragocen čas in poveda- la nekaj o položaju kmečkih žena: »Lepo bi bilo, če bi imela kmečka žena vsaj štiri- najst dni porodniškega do- pusta. Kljub vsem porodni- škim paketom in denarju, se to ne bo rešilo, ker je na kmetijah premalo delovne sile,« je povedala. MARJANA IV^^TIJEC NOVOSADSKIHIBRIDI Novosadki Inštitut za poljedelstvo in povrtninarstvo je v svojih štirih desetletjih obstoja in delovanja vzgojil več kot sto sort hibridov poljedelskih in povrtninskih kultur. Zlasti velik napredek so njegovi strokovnjaki dosegli pri gojitvi novih -/isokorodnih sort pšenice, hibridne koruze in sončnic, kar je Vojvodini še posebej omogočilo, da se je pri teh kulturah glede na hektarski donos, povzpela med svetovne pridelovalce. Novosadski inštitut je svoje licence za omenjene sorte in hibride uspešno prodal tudi na tuje. Tako ocenjujejo, da te kulture gojijo na Madžarskem na več kot milijon hektarih, v Sovjetski zvezi, Češkoslovaški, Bolgariji in nekaterih zahodnih državah na več stoti- soč hektarih in mnoge od novosadskih sort so med vodilnimi na svetu že več let. Rezultati inštituta pa postanejo razumljivi, če upo- števamo podatke, koliko iz svojega dohodka namenja za inovacije v gojitvi rastlin. Od pribhžno 370 milijo- nov dinarjev dohodka, namenjajo za inovacije kar 90 odstotkov, v samem aktivu za inovacije pa dela več kot sto zaposlenih, od katerih je dobrih 50 doktorjev zna- nosti. UM GOZDIČ ŽE ZELENI Glede na to, da na področju gojenja gozdov prihaja v zasebnem sektorju do velikega razkoraka med postav- ljenimi načrti in uresničitvijo le teh ter na osnovi dej- stva, da spada gojenje gozdov med najpomembnejše dejavnosti gospodarjenja z gozdovi, se bosta morali obe enoti kooperacije v žalski občini organizirati tako, da bo zagotovljeno in omogočeno izvrševanje vseh gojitvenih del. Na področju družbene gozdne proizvodnje bo treba zaradi problemov, ki nastajajo v zvezi s spravilom lesa, poiskati trajne rešitve v lastni gozdarski mehanizaciji. Hkrati pa bo treba razreševati problem razdrobljenosti gozdnih površin, ki predstavljajo veliko oviro v racio- nalizaciji gozdarske proizvodnje. Cim prej bo treba pričeti z izvajanjem prostorsko ureditvenih operacij. Podobno kot v kmetijstvu. V predlogu resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Žalec v tem letu piše, da bo morala gozdarska inšpekcijska služba poostriti nadzor in ustrezno ukrepati pri nedovolje- nem prometu z lesom. V srednjeročnem obdobju pa bo treba več storiti za biološka vlaganja in tehnične naložbe. Pri tem mislimo na mehanizacijo in gradnjo gozdnih prometnic. Po- sebna skrb bo namenjena usklajenemu zagotavljanju surovin za lesno industrijo v občini Žalec. JANEZ VEDENIK MLADI KMETIJCI V ŠENTJURJU SO ZBOROVALI Verjetno so zbori, kakršen je bil v soboto 24. ja- nuarja, v šentjurskem motelu redki. Kaj se je pravza- prav dogajalo? 165 absolventk in absolventov šentjurske šole za kmetovalce in gospodinje se je zbralo na občnem zboru svojega društva, ki so ga osnovali pred desetimi leti. Zbrali so se sedanji in bodoči gospodarji in gospo- dinje naših najbolj naprednih preusmerjenih kmetij iz 22 slovenskih občin, odkoder prihajajo kmečki fantje in dekleta na šolanje v Šentjur. Tajnik Glavne za- družne zveze Uroš Janko je tako prisrčno naglasil, da so zbori, na katerih je toliko mladih gospodinj in go- spodarjev, redki, hkrati pa kaže, da imajo dobro ure- jene kmetije le naraščaj. Ob jubilejni deseti obletnici društva so razgrnili vso široko in pestro zastavljeno dejavnost, ki so jo opravili v minulem desetletju. Težišče dela je bilo na sprotnem strokovnem izpopolnjevanju članstva. 13. čl. njihovega pravilnika med ostalim nalaga članstvu strokovno iz- popolnjevanje ter prenašanje strokovnosti na druge vaščane, hkrati jim nalaga dolžnost, da po najboljših močeh na svojih posestvih uvajajo sodobno kmetijsko proizvodnjo in so kot gospodarji vzor te proizvodnje. To, kar so zapisali v pravila, tudi izvajajo, saj so imeli vrsto strokovnih seminarjev vsako pomlad in jeseni. Navedli bomo le del tem, ki so jih obravnavali: »Pride- lovanje koruze«, »Gradnja in adaptacija hlevov,« »Pri- stop in način preusmerjanja kmetij«, »Proizvodnja in manipulacija z mlekom«, »Delo zadružne zveze«, »Var- nost pri delu s traktorji in drugimi kmet. stroji«, »Me- stisis pri kravah molznicah« itd. Seminarje, ki so jih vodili naši najboljši kmetijski strokovnjaki, so povezovali s strokovnimi ekskurzi- jami na specializirane kmetije v Zg. Savinjski dolini, obiskali so velesejme v Novem Sadu, Zagrebu, Veroni in Gradcu, obiskali so kmetijske šole v Svečini, Raki- čanu. Novi Gorici, na Grmu in Mariboru. Na Madžar- skem so si ogledali posebnosti vzhodnoevropskega kmetijstva. Obiskali so kmetije zamejskih Slovencev v Rožu in Podjuni, si ogledali tovarno traktorjev v Sto- rah, tovarno umetnih gnojil v Kutini, bili so v avstrij- skem Schladmingu, kjer so si ogledali gorske kmetije, ki se bavijo s kmečkim turizmom, obiskali so kobi- larno Lipica, si ogledali regulacijska dela v dolini Sčavnice in še bi lahko naštevali. Njihova dejavnost je bila vsestransko bogata, saj so si ob vseh teh ekskurzi- jah ogledali tudi kulturno-zgodovinske znamenitosti, povezovali so koristno s prijetnim, spoznavali so tudi svet irudomovino. Zanimivo je, da je to edina šola v naši republiki, ki je znala tudi po odhodu iz šolanja tako koristno povezati svoje absolvente. Menim^o, da je to predvsem zasluga mentorja društva Ivana Vebra in uprave šentjurske šole za kmetovalce in gospodinje. ERNEST RECNIK ZA ODPRAVO MESNE IN MLEČNE KRIZE BO LETOS >ZRASLO< OOVOU MESA? Nadomestilo za mleko in premije za privez telet Ne enkrat smo tudi v na- šem časniku modrovali, da višje odkupne cene za meso, pa tudi maloprodajne, še ne morejo v kratkem času rešiti problemov preskrbe s sve- žim mesom, saj je logično, da mora meso najprej »zrasti« na kosteh. Prav tako smo do- bro napovedovali, da bo kmalu po »mesni krizi« poči- lo še pri mleku, katerega ce- ne so bile nespodbudne za kmetovalce - živinorejce. In spet se je zgodilo, da je koli- čina odkupljenega mleka ob- čutno padla, zmanjkalo je mlečnih izdelkov, predvsem masla, ki smo ga morali nato nujno nekaj uvoziti za drage devize. Nekatere naložbe v mlekarstvu, tudi v naši celj- ski regiji, so se ob tem znašle v posebni zadregi, za name- ček pa regijski SIS za pre- skrbo in pospeševanje kme- tijstva tudi ni zaživel v pre- dvidenih rokih in okvirih. V nekaterih občinah so se sicer kmalu znašli in so s premijami za privezovanj« telet in plemenskih telic po skušali vplivati na »hitrejšo rast« mesa in posredno na dovolj velike količine mleka za odkup. Tako so kmalu reagirali lansko leto tudi na primer v občini Velenje in še kje. V bolj mestnih in indu- strijskih občinah pa še ve- dno ni zmagalo mišljenje, da bo za hrano v prihodnje tre- ba več vlagati, kajti samo ku- povati na razpoložljivem trgu ne bo dovolj, niti izbire, niti količin. Od tod tudi mo- goče nenaklonjenost in ne- zaupanje do regijske SIS za preskrbo in pospeševanje kmetijstva, kjer je še posebej izpadla poštena in dobra ak- tivnost družbenopolitičnih sil, na primer kar sindikatov in SZDL. Prejšnji teden se je sloven- ski izvršni svet odločil, da nekatera od omenjenih vpra- šanj reši v republiškem okvi- ru in sicer tako, da z odlo- kom določi za čas od 1. ja- nuarja do 30. junija 1981 na- domestilo v znesku 1 dinar 20 par za liter prodanega mleka vsem tistim organiza- cijam združenega dela, ki pridobivajo kravje mleko sa- me in ga prodajajo mlekar- nam. Ta denar oziroma prispe- vek naj bi kot doslej, skupno z združenimi sredstvi v živi-" norejski poslovni skupnosti uporabljali namensko »sta- bilizacijsko« za urejanje eko- nomskega položaja družbe- nih mlečnih farm in za spod- bujanje skupnih naložb kmetov in organizacij v skupne hleve oziroma za mo- dernizacijo objektov v paš- nih in hlevskih skupnostih. Odlok tudi omogoča, da v primeru izgub pri proizvod- nji mleka sredstva namen- skega prispevka organizacije združenega dela lahko upo- rabijo za kritje izgub. Prav tako je izvršni svet prejšnji teden sprejel odlok o premiji za privezovanje te- let za pitanje za enak čas, do 30. junija. Kmetom in orga- nizacijam združenega dela kmetijstva, ki pitajo lastna teleta, pripada premija 2000 dinarjev za tele, če privežejo teleta v teži največ 135 kilo- gramov in se pogodbeno za- vežejo, da jih bodo pitali do teže, da pri bikcih pridobe najmanj 270 kilogramov me- sa, pri junicah pa najmanj 230 kilogramov mesa in jih oddali klavnicam po ceni, ki bo veljala na dan dobave, do- ločene seveda s samouprav- nim sporazumom. Izvršni svet SR Slovenije je sprejel tudi dodatni odlok o premijah za plemenske te- lice v tem letu. Kmetje in kmetijske organizacije bodo lahko uveljavljale premije za vsako dodatno telico v hlevu v višini 4000 dinarjev in sicer za vsako, težjo od 130 kilo- gramov in, ki pomeni pove- čanje obstoječega staleža plemenske goveje črede v hribovitih predelih, oziroma 2500 dinarjev za vsako do- datno telico, težjo od 130 ki- logramov na ostalih kmetij-' skih območjih. S temi ukrepi izvršnega sveta Slovenije pričakujemo torej uspešno rast »mesa« in dovolj količin mleka v letoš- njem letu! MITJA UMNIK .J 4 - 29. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 15 SMUČARSKI TEČAJI Tudi v žalski občini so pripravili po nekaterih osnovnih šolah začetne tečaje smučanja. Med tistimi, ki so tečaj pripravili prešnji teden, so bili tudi na Polzeli. Začetnega tečaja se je udeležilo 45 učencev iz OS Vere Slander iz Polzele. Na sliki. Skupina mladih smučarjev ob zaključku tečaja na Polzeli. T. TAVČAR PRVENSTVO GORENJA V SANKANJU Letošnje prvenstvo Gore- nja v sankanju je minilo v znaku rekordne udeležbe in prisotnosti že tradicionalne udeležbe posebnih sani - iz- delanih v obliki nekakšne »formule 1«. Kar 120 delavk in delavcev je prišlo v soboto, 24. januarja 1981, v Mislinjo, od tam pa se podalo na Tovsti vrh nad Mi- slinjo. Rezultati: Ženske: 1. Rezoničnik Joži- ca (Gost. enota) 5.24,74, 2. Draga Kaker (Štedilniki) 5.39,30, 3. Darinka Založnik (Pralna tehnika) 5.44,11 - ekipno: 1. Gostinska enota 18.54,40, 2. Vzdrževanje 19.10,06, 3. Štedilniki 19.19,28. Moški - navadne sani: 1. Andrej Oder (Vzdrževanje) 4.31,94, 2. Branko Oder (Av- topark) 4.56,86, 3. Marjan Krajnc (Avtopark) 4.59,42 itd. ekipno. Vzdrževanje 15.10,39, 2. Avtopark 15.12,90, 3. Štedilniki 15.34,27 itd. Moški - posebne sani: 1. Anton Lukner (Vzdrževanje) 5.14,82, 2. Alojz Pungartnik (Vzdrž.) 5.30,73, 3. Jošt Milan (Elektronika) 5.46,60 itd. Ekipno: Vzdrževanje: 18.18,34. HINKO JERCiC VITANJE MALO CVENKA Letos živinska antbulanta, vodovod Kako in kaj delajo v Krajevni skupnosti Vitanje, nam je pripo- vedoval tajnik krajevne skup- nosti Dominik Sibanc: »Krajevne skupnosti, ki imajo malo industrije so znane po tem, da jih iz leta v leto pestijo finanč- ni problemi. V Vitanju imamo sa- mo tri delovne organizacije. Vse kar v Vitanju novega zgradimo, delamo v okviru samoprispevka, ki je bil izglasovan leta 1977. Pla- ni in načrti pa so daleč od realiza- cije. Veliko smo že naredili, vse- ga, kar smo si leta 1977 zastavili, nikakor rie bo mogoče uresničiti zaradi povečanja stroškov. Izgra- dili smo elektrifikacijo na zasel- kih Paka in Hudinja, dokončali smo tudi mrliško vežico, vrtec in asfaltirali del ceste Vitanje-Fu- žine. Vsak rešen problem pa odpira nove potrebe. Zato za letos plani- ramo, da bomo izgradili oziroma postavili živinsko ambulanto in vodovod na Breznu. Na Breznu imajo krajani že dolga leta velike probleme s pitno vodo. Ob suš- nih obdobjih morajo vodo voziti gasilci iz Vitanja. Zelja Vitanjča- nov je, da bi rekonstruirali kul- turni dom. Obnovo zaradi velikih finančnih problemov iz leta v le- to odlagamo, zaradi povišanja stroškov že sedaj ne bi zadosto- valo dvakrat toliko sredstev kot smo planirali. Ker smo zadolženi vsepovsod, za letos načrtujemo samo posta- vitev aparature za drugi TV pro- gram. Na pomoč so priskočili tu- di krajani, ki zbirajo prostovoljne prispevke. MARJANA MATIJEC ŠOŠTANJ NAJSTAREJŠI V DOLINI Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno 1879. leta Najstarejše gasilsko druš- tvo Šaleške doline je bilo ustanovljeno 1879. leta v Šo- štanju. Pred dnevi so se po- leg domačih gasilcev zbrali na 102. letni občni zbor še predstavniki ostalih gasil- skih društev Šaleške doline, občinske gasilske zveze Ve- lenja in Maribora, ki jo je za- stopal Jože Žunkovič, ter predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij in delov- nih kolektivov Šoštanja. Va- bilu se je odzvala tudi pet- članska delegacija pobrate- nega društva Čazme iz Hrva- ške, ki sta jo vodila predse- dnik Krešo Svetoivanec in tajnik Ljubo Gecan. Iz poročila predsednika Ivana Stvarnika je razvidno, da deluje v društvu 65 čla- nov, 10 članic, 11 mladincev in 20 pionirjev, ki sestavljajo tri operativne desetine čla- nov, desetino članic in dese- tino pionirjev, ki so lansko leto na različnih tekmova- njih dosegli lepa priznanja. Ker je glavna skrb društva na strokovnosti in kadrih, je v društvu kar 10 gasilskih podčastnikov, 5 častnikov in 1 višji častnik. Izprašanih ga- silcev je 54, 18 pa je še pri- pravnikov. V preteklem letu so bili le trije manjši požari v različnih delovnih organiza- cijah, ki pa so bili zaradi hi- tre intervencije kmalu poga- šeni, zato ni bilo večje gmot- ne škode. Da bi bili kar naj- bolj pripravljeni za uspešno protipožarno delovanje, so imeli lani 21 praktičnih v^aj, razen tega so se udeleževali raznih tekmovanj tako v ob- činskem kakor tudi republi- škem merilu. Poučno ek- skurzijo pa so imeli celo v Ivan Stvarnik sosedno Hrvaško in Bosno. Sicer pa se redno sestajajo vsak četrtek na raznih preda- vanjih in tečajih, na katerih želijo vzgojiti čimveč mlajših in sposobnih kadrov. Tako so pred nedavnim Tine Turk, Branko Uranjek in Pe- ter Drev končali šolo za ga- silske častnike. Da bi prido- bili še več mladih gasilcev, so v šolah in nekaterih de- lovnih organizacijah pripra- vili strokovna predavanja. Omeniti velja tudi dobro sodelovanje z ostalimi druš- tvi, civilno zaščito, sociali- stično zvezo in krajevno skupnostjo, ki po svojih zmogljivostih društvo tudi finančno podpira. Še poseb- no zgledno pa je sodelovanje s šoštanjskimi termoelek- trarnami, saj se je občnega zbora udeležil tudi direktor Dušan Janežič. Po poročilih in razpravi je predsednik ob- činske gasilske zveze Tone Brložnik podelil zaslužnim gasilcem priznanja, Martinu Turku pa plaketo veterana za 40-letno delovanje v gasil- stvu. Predsednik pobratene- ga društva pa je šoštanjskim gasilcem poklonil umetni- ško sliko Cazme in jih pova- bil na letošnjo 110-letnico njihovega društva, kar so šo- štanjski gasilci tudi z vese- ljem sprejeli. Se marsikaj bi lahko napi- sali o delu Šoštanj skih gasil- cev, saj se le-ti zavedajo, da beseda prostovoljec pomeni dosti več kot pa biti samo član gasilske organizacije. Društvo bodo tudi v bodoče vodili predsednik Ivan Stvarnik, poveljnik Ivan Oj- steršek, tajnik Anton Levar in blagajnik Tomo Hudolet- njak skupaj z operativnim štabom. V. K. OBČNI ZBOR AD KLADIVAR Najštevilnejše in najkva- litetnejše športno društvo z vrhunskimi in množičnimi dosežki v celjski občini At- letsko društvo Kladivar bo v petek, 30. januarja 1981, ob 18. uri pripravilo v resta- vraciji Kladivarja LETNO SKUPŠČINO. Na njej bodo pregledali delo v zadnjem obdobju ter sprejeli pro- gram za letošnje leto. Ob koncu letne skupščine bodo podelili tudi priznanja. Na to srečanje so vabljeni vsi atleti in atletinje, sodniki in atletski delavci AD Kla- divar. AGENCIJA VRUNČEVA ORGANIZACIJSKI DEL LJUBLJANSKE BANKE SPLOŠNE BANKE CELJE Agencija Vrunčeva je eden izmed or- ganizacijskih delov Ljubljanske banke Splošne banke Celje s sedežem v Vrunčevi 1, Celje. Za občane opravlja: zbira in vodi dinarske in devizne vloge občanov, opravlja dinarske in dinar- sko-valutne blagajniške posle ter me- njalne posle. S svojim poslovanjem naj bi pokrivala območje krajevne skupnosti Dolgo polje. Za stranke posluje petkrat na teden (ponedeljek od 7. ure do 15,30, torek, sreda, četrtek, petek od 7. ure do 11,30). Podatki o obsegu poslovanja kažejo, da je agencija v primerjavi z drugimi organizacijskimi deli banke, ki oprav- Ijavljajo posle za občane premalo izko- riščeni. Varčevalci jo najbrž premalo poznajo. Medtem ko v Vodnikovi 2 ali Celjski mestni hranilnici čakajo v vrstah, bi lahko v agenciji Vrunčeva opravili enak posel hitreje. S tem bi bili razbremenjeni ostali organizacij- ski deli, varčevalci pa bi bili prav goto- vo bolj zadovoljni z bančnimi uslu- gami. Prav zato smo se odločili, da" varče- valce Ljubljanske banke Splošne ban- ke Celje in vse občane celjskega ob- močja opozorimo na organizacijski del banke v katerem so jim na razpolago enake bančne usluge kot v kateremko- li drugem organizacijskem delu s po- dročja poslovanja z občani. 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 4 - 29. januar 19^ MLADI PlŠEJd 13. SREČANJE PIONIRJEV DOPISNIKOV Pri Zvezi Društev prijateljev mladine Slovenije v Ljubljani je bil sestanek odbora za pripravo 13. repu- bliškega srečanja pionirjev dopisnikov in njihovih mentorjev, ki bo letos v Žalcu. Na sestanku so poleg predstavnikov Zveze DPM bili prisotni tudi člani orga- nizacijskega odbora iz Žalca, ki so z delom na to sreča- nje začeli že ob koncu lanskega leta. Na pogovoru je prišlo do nekaterih sprememb, med katerimi je najbi- stvenejša ta, da srečanje ne bo novembra ali oktobra, kot je bilo najprej zamišljeno in tudi v prejšnjih letih izpeljano, temveč že 19. in 20. septembra! Srečanje tudi ne bo več trajalo tri dni, ampak samo v soboto in nedeljo. Organizator žalskega srečanja je že pripravil okvirni program, kako naj bi srečanje najmlajših slovenskih dopisnikov v časnike in radio tokrat izgledal. Osnova je seveda ista, kot na prejšnjih podobnih srečanjih, so pa temu dodali vrsto novosti, ki bodo srečanje prav gotovo popestrile in obogatile, naredile privlačnejše. Tako naj bi med drugim prvi dan popoldne bil name- njen posameznim interesnim skupinam, ki bodo pod mentorstvom članov posameznih društev (čebelarji, ribiči, lovci, gasilci, muzealci itd.) odšli na ogled posa- meznih najzanimivejših točk v žalski občini in Savinj- ski dolini. Najvztrajnejši naj bi po povratku v Žalec o tem že napisali prispevek, ki bo objavljen naslednji dan v skupnem glasilu. Za vse pionirje dopisnike (pri- čakujejo jih več kot 200 iz vse Slovenije) pa bo skupen ogled Žalca in Savinjske doline z najvišje Hmezadove stavbe. Tudi na letošnjem srečanbju bodo sodelovali znani slovenski mladinski pisatelji in novinarji. Poživi- tev naj bi tudi predstavljala »direktna« izdelava sten- časov med srečanjem, priprava radijskih oddaj, risanje obvestil in sporočil itd. Določena je že tudi okvirna tema za posvet mentorjev »Kakšne so vse oblike mož- nosti podajanja informacije«. Pri srečanju sodelujejo vsi slovenski časniki in radij- ske postaje, ki v svojem prostoru odmerjajo del za prispevke mladih dopisnikov. Pri letošnjem srečanju bo sodeloval tudi Novi tednik - Radio Celje, ki že vrsto let mladim dopisnikom posveča veliko pozor- nost. Vse to pa pomeni, da bo Novi tednik - Radio Celje tudi izbral iz svojih najzvestejših in najvztraj- nejših mladih dopisnikov skupino, ki se bo pojavila na republiškem srečanju v Žalcu. Torej vaša naloga je preprosta: še več sodelujte z nami, pišite in rišite. Obvezno nam pošiljajte svoja šolska glasila ter nas sploh obveščajte o delu novinarsko-literarnih krož- kov. Pišite o vsem: kaj ^e dogaja v šoli in okoli nje, kaj se dogaja v vašem kraju, kaj ste recimo lepega doživeli na sobotnem ali nedeljskem izletu. Vse po- drobnejše informacije lahko dobite v našem uredniš- tvu. Vaša šolska glasila potrebujemo tudi zaradi končne ocene. Zdaj pa veselo na delo, saj če odštejemo poletni počitniški čas do 13. srečanja pionirjev dopisnikov Slovenije in njihovih mentorjev niti ni več tako daleč. Ob tem pa seveda ne pozabite na vašo osnovno dolž- nost - šolo in učenje, sodelovanje z dopisovanjem pa naj bo vaš in naš prijeten konjiček za razvedrilo in spoznavanje! TONE VRABL DAN V ŠOLI Vsi mladi moramo hoditi v šolo. V šolo hodimo zato, da se učimo, da bomo lahko, ko bomo veliki, koristili domo- vini in sebi. Vsako jutro, razen sobote in nedelje, se odpravim v šo- lo. Zjutraj začne budilka ro- potati že ob sedmih. Z jezo poglpdam na uro, ki bi jo naj- raje vrgla v kot, da je nikoli več ne bi videla. Z muko se skobacam iz postelje, pogle- dam skozi okno in nato ste- čem na stranišče. Od tam po- kukam v kuhinjo, se trikrat obrnem, kakor bi hotela od- kriti kaj novega. V kopalnico grem s težkimi koraki. Kar zmrazi me ob misli na ledeno mrzlo vodo. Ko stopim v ko- palnico, zagledam v ogledalu svoj zaspani obraz. Namočim dva prsta v vodo, potegnem po očeh in umivanja je ko- nec. V roke pograbim glav- nik, se počešem, nato odrvim spet v svojo sobo. Na stolu me čaka obleka, ki jo hitro oblečem na mrzlo telo, porav- nam posteljo, vzamem torbo in spet odrvim v kuhinjo. V usta vlijem malo mleka, se obujem in za seboj zaklenem vhodna vrata. Na ulici vidim ljudi, kako hitijo, jaz pa se počasi »guncam« proti šoli. Hišnik že spušča učence v šo- lo. Ko pridem po stopnicah v prvo nadstropje, se sezujemo in odidemo v razred. Vsedem se v peto klop in iz torbe pri- vlečem stvari za prvo uro. Začne se glasen in prijeten pogovor. Smejemo se, šali- mo, naenkrat pa vso to vese- lje prekine šolski zvonec. Razpršimo se po klopeh in z nejevoljo pričakujemo učite- lja. Prvo uro je slovnica. Gro- zen predmet. Tovarišica stopi v razred. S hrupom vstane- mo, še vsi zaspani in kremža- sti. Po razredu, se razleže: »Sedite!« Potem spet sede- mo. »Kdo manjka?«, zopet vpraša tovarišica. Nekateri odgovore, drugi pa se za taka vprašanja ne zanimamo. Gla- sni smo, tovarišica se trudi, da bi utišala naše klepetave jezike, vendar mi se ne damo. Naprej regljamo kakor žabe. Potem pa nas preseneti glas: »Utihnite, ali sprašujem!« Ta- krat se za trenutek spogleda- mo nato pa le utihnemo. Čez čas zvoni in vsi vzkliknemo: »Zvonilo je!« Slišijo pa se tu- di vzdihljaji: »Oh, končno! Hvala bogu! Komaj sem že čakala! Komaj sem preživel!« Spet se razgovorimo in spet nas zmoti zvonec. Zgodovi- na, nato fizika. Dve mučni uri sta spet za nami. Nato pride DMV - ura sprostitve in le- narjenja. Poslušamo tovariši- co, ki nam razlaga stvari, ki jih deloma že poznamo. Na- slednjo uro je matematika. Začne se glasno kričianje in vzklikanje: »Kdo mi posodi ravnilo? Kdo mi posodi svinčnik?« Zvoni, vendar ne utihnemo. Tovariš odpre vra- ta. Vsi utihnemo in strmimo predse. Po končani matema- tiki, veseli ali pa žalostni zdr- vimo po stopnicah k telovad- bi. Preoblečemo se. Pri tova- rišu in tovarišici pa se zbirajo sošolke in sošolci z raznimi opravičili: »Tovarišica, boli me glava! Tovarišica, pozabi- la sem opremo. Mama mi je oprala dres.« Tisti, ki telova- dimo, se zapodimo po telova- dnici in takrat se začne muč- no »Telovadenje«. Ob koncu ure smo že vsi izmučeni in pridrvimo v slačilnico, se oblečemo in počasi odidemo domov. Tako se iz dneva v dan po- navljajo dopoldnevi v šoli, z razliko, da pridemo preneka- teri dan v šolo slabe volje, včasih pa tudi z veseljem. MELITA SENDLINGER; 7- C. Prva osnovna šola, Celje NETOPIR Bil je večer. Komaj sem prišla iz mesta, že sem slišala mamin ukaz: »Pojdi v klet po čebulo in česen!« Nekaj časa sem se obotavljala in se izgo- varjala, da me je strah, nato pa sem le odšla v klet. Ko sem vstopila v klet, sem hitro prižgala luč, kajti obšel me je grozen strah. Vrečko sem napolnila s čebulo in če- snom. Kar nad menoj preleti nekaj črnega. Iz strahu' še zavpiti nisem mogla. Začela sem zaklepati vrata, ko je nad menoj zopet nekaj zletelo. Tedaj pa sem videla, da je to netopir. Hitro sem stekla v stanovanje in to povedala mami. Ker mi ni verjela, sva skupaj odšli nazaj v klet. Ča- kali Sva skriti za zidom. Toda netopirja ni bilo nikjer. 2e sva mislili oditi, ko je priletel. Razločno sva videli mišjo gla- vo in ptičji trup, kar je značil- nost netopirjev. Tedaj pa je ugasnila luč. Onemeli sva, kajti nisva vedeli, kaj naj na- rediva. Začeli sva tipati. Kar naenkrat pa se je mama spo- taknila in padla. Pomagala sem ji vstati in tipaje sva se nekako prebili do stanova- nja. Kmalu pa je pričel mami otekati gleženj. Vedeli sva, da je to od padca. Ker pa otekli- na ni in ni hotela splahneti, sva poklicali zdravnika. Po- vedal je, da si je mama zvila gleženj. Tedaj pa je še mama pristavila: »Tega pa sta kriva ti in tvoj netopir!« Jaz pa sem se ji le hudomušno smejala. MELITA JAKOPIČ, 7. c OŠ Primož Trubar, Laško UJEZI ME... - če me kdo poškropi z mrzlo vodo - če ne slišim ure, ko me kliče - če mi kdo podstavi nogo - če me mamica udari - če ne morem narediti do- volj na enkrat - če me sestra ponoči brca - če se na ravnem spota- knem - če moram zgodaj spat - če se brat tepe z menoj - če okrog mene klepetajo - če me brat polula - če ni snega in se ne mo- rem smučat - če moram večkrat prine- sti drva - če mi mama ne da denar- ja za sladkarije - če mi sestra ugasne luč, ko čitam zanimive knjige VESELI ME... - če dobim lepo oceno - če dobim novo knjigo - če dobim nove smuči - če smem z atekom v ka- mnolom - če mi ni treba nosit drva - če je sneg - ko je nedelja in mi ni tre- ba oditi v šolo - če dobim denar - ko pozvoni zvonec konec pouka - ko dobim petico ČLANI DOPISNIŠKEGA KROŽKA OŠ ZREČE MOJ DOMAČI KRAJ Moj domači kraj je Gorica pri Slivnici. Gorica je majhna kotlina, ki jo obdajajo hribi s prečudovitimi gozdovi. Skozi njo tečejo potoki, ki se izliva- jo v največji potok Voglajno. Pred nekaj leti so zajezili več- ji potok, ki se je razlil po kot- linici in nastalo je umetno je- zero - Slivniško jezero, ki pa na žalost ni čisto. Središče Gorice je ob križi- šču cest, ki peljejo iz Šentjur- ja v Kozje in Loko. V centru sta dve trgovini, pošta, gostil- na in kulturni dom, ki je bil zgrajen pred kratkim in na katerega smo zelo ponosni. Včasih je bil center na hribu Slivnica, kjer je bila tudi šola. Pozneje pa se je center pre- stavil v dolino, ker so tu skozi začeli voziti avtobusi. Od tod tudi ime Gorica pri Slivnici. Sedaj Gorica skoraj že za- služi ime »trg«, saj se nekoč mali kraj danes hitro širi po nizkih hribih. Ljudje hodijo v službo v Šentjur in Celje. Ve- čina se jih vozi z avtobusom, zato imamo kar dobre avto- busne zveze. Nasploh se Go- rica hitro razvija. Dobili smo otroški vrtec, ki smo ga težko pričakovali. Pred letom dni so obnovili trgovino, sedaj pa še stari kulturni dom. Ko smo dobili novega, se je tudi gasilski dom prestavil vanj. Vsako leto so pionirji-gasilci zelo uspešni na gasilskih tek- movanjih. Problem pa je v tem, da imamo premajhno šolo, ki dobi v višji stopnji še učence iz podružnic Vinske- ga vrha. Loke in Prevorja. Osnovna šola »Pranja Vran- ča« stoji sredi gozda na maj- hnem gričku, ki ga imenuje- mo kar Grič. Ime je dobila po narodnem heroju Franju Vrunču, ki je bil med begom ranjen za Gričem in so ga Nemci ujeli, pozneje pa ustrelili. Krajevna skupnost Gorica se šele zadnje čase dviga iz zaostalosti, vendar uspešno. Vsi smo pa ponosni na svoj domači kraj, čeprav leži med hribi, po katerih se širijo goz- dovi in vinogradi. Morda pa ravno zato. J02ICA SPOLOVNAK, 7. a OŠ Franja Vrunča Slivnica pri Celju MOJI PRIJATELJI Najljubši prijatelji so mi domače živali. Kaj je lepšega kot to, da ti pes pomaha z repom, ko prideš iz šole, da petelin zakikirika, ko mu pri- neseč koruze, da krave zamu- kajo, ko stopiš v hlev, pozimi ko sediš pri topli kmečki peči in ješ suhe hruške, pa se ti muca veselo plazi okrog nog. S temi živalmi se srečujem vsak dan, zanje delam in se z njimi rada igram. Ni lepšega kot to, da primes muco v ro- ke in jo pobožaš po mehki pisani dlaki, da krmiš živino, paseš krave, na paši pa se še poigraš s psom. Kako pusto pa je v mestu. Ko prideš domov te pozdra- vijo le gole stene. Z nikomer ne moreš pokramljati. Na de- želi pa je vse bolj veselo. 2e od daleč zaslišiš vesel lajež psa. Zjutraj me zbudi že kiki- rikanje petelina in z veseljem vstanem in se napotim v šolo. Zadovoljna in vesela sem, da živim na kmetiji.' Mislim, da delo na kmetiji ni težko, če ga opravljaš z veseljem. Na- sprotno, prav čudovito je. ANICA POTOČNIK, 8. r. OŠ Lesično MED NAJMLAJŠIMI V VITANJU Mnogo žensk iz Vitanja je zaposlenih v Velenju, Celju, S Konjicah in drugih krajih v okolici Vitanja. Vsaka zaposlen mati pa je vesela, če ve, da je njen otrok med delovnit časom v varnih rokah. Zaposlene matere v Vitanju lahk dajo svoje otroke od leta 1978 v nov vrtec, ki je bil zgrajen^ sredstvi samoprispevka. Ko smo obiskali vrtec v Vitanju, smo zmotili otroke vzgojiteljice pri izdelovanju pustnih mask. Za hip so radov( dno gledali nato pa so se zopet zavzeto lotili svojega del; Zaradi zimskih počitnic je bilo otrok manj kot običajno, o petih zaposlenih vzgojiteljic so bile v službi samo tri: Ma jana Pesjak, Brigita Fric in Magda Kos. Prijazne vzgojit* Ijice so povedale, da vrtec ni polno zaseden in da imajo š nekaj prostora za sprejem malčkov. V vrtcu imajo 44 otrol ki redno hodijo v vrtec, v malo šolo hodi 50 otrok, za otrok iz okolice Vitanja pa imajo organizirano cicibanovo šolo. Vrtec odprejo že v zgodnjih jutranjih urah in delajo d 15.30, ko pripeljejo avtobusi iz Velenja in Celja. Povedale p so tudi, da bi bilo vse lepo in prav, če bi imeli svojo kuhinje Sedaj vso hrano vozijo iz osnovne šole. MARJANA MATIJEl ZA STANOVANJE GRE Mati štirih otrok MARIJA STARIČ, je živela kar dolga let v stanovanju, kakršnega si dandanašnji skoraj ne moremi zamisliti, nekaj kvadratnih metrov, brez pitne vode, bre prave kuhinje in stranišča, samohranilka, dolga in slaba pc na delovno mesto, slaba plača, delo na tekočem traku, pc tem vrnitev, pogled v šolske torbe in nenehna vprašanja: St siti? Ste lačni? Ste vse pospravili? Imate domače naloge Kako kaj v šoli? Videz ni kazal pomanjkanja. To je bila odpoved materi Marije. Marsikatera mati njene starosti je imela vsega ni pretek, pri Staričevih pa je cesto tudi škripalo. Toda mat Marija se je najprej odločila za stanovanje. Za prostor, ki j vreden delovnega človeka. In šla je v bitko. Odprla je prene katera vrata, mnoge prosila, da so pisali prošnje, priporočila Tudi to je povedala, da je bližnja sorodnica legendarneg Šarha izpod Pohorja. Leta in leta ni prav nič zaleglo. Bila p je odločna v izjavah: - Tovariši, šla bom do kraja! Ločena sem in mati štiril nedoraslih otrok. Morajo dobiti svoj pravi življenjski prc stor! Končno ji je sreča podala roko: stanovanje v solidarnost nem bloku v Žalcu. In vsi so zaživeli novo življenje: štirji otroci in mati MARIJA STARiC. DRAGO KUMEI NOVO NA GRADU KOMENDA Komenda - nad 800 let star in izredno zanimiv grad n kameniti vzpetinici sredi Polzele - je v svoji pestri zgodovir menjal številne lastnike. Zadnji - Stanovanjsko gospodai stvo Žalec se želi Komendi postopoma odpovedati, ker v( like sobane ne ustrezajo več za stanovanja. Kulturnim delavcem, predvsem pa pobudniku in prvem delavcu Stanku Novaku so se pričele uresničevati pre dobrim letom dolgoletne želje. Pridobili so dve sobani. Nj peljali so elektriko, uredili luči, opravili razna mizarska i pleskarska dela, uredili pod in še kup drobnih del. Najve dela so vložili Miha, Silvo in Božo Kotnik. S strokovnin nasveti je pomagala slikarka Darinka Pavletič-Lorenčal Tako je Polzela dobila z udarniškim delom in z minimalnirr stroški 36.000 din čudovito razstavišče, ki je lani že gostil domače amaterje in akademske slikarje. Za letos imajo v programu že več razstav. Naj omenim 1 najbližji. Osmega februarja bo otvoritev razstave likovnike iz pobratenega Kruševca. Za dan žena pa bodo polzelsk žene in dekleta razstavljale razna ročna dela od gobelinom vezenja, pletenja do makramejev. S pridobitvijo razstavnega prostora za slikarje in kiparj (likovnega) se je delo ureditve Komende v velik dom ku ture šele dobro začelo. Verjetno bodo še letos začeli ureja' muzejski del, ki bo prikazal razvoj Tovarne nogavic in lesn industrije do Garanta danes s stroji in v besedi in slik Precej imajo že zbranega gradiva za etnografski del muzeji Znancem bi radi ohranili vaško kovačijo in morda še kakšn delavnica, ki bi jih s pomočjo obrtnikov uredili v spodnji obokanih prostorih gradu. V. VVBIHA 4 - 29. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 PRVI KUPEC JUGA 45 v ponedeljek je pri Slovenijaavtu TOZD Avtomotor Celje dobil prvi kupec nov jugoslo- vanski avto JUGO 45. Avto je kupil Anton Sertl iz Mislinja pri Slovenj Gradcu. Povedal je, da se je zanj odločil predvsem zaradi majhne porabe goriva in sodobnega videza. Direktor TOZD Avtomotor Ciril Zavolovšek je Antonu Sertlu ob tej priložnosti podaril v imenu temeljne organizacije darilo - prtljažnik za smuči. JANEZ VEDENIK HORTIKULTURNIKI NA POLZELI Hortikulturno društvo na polzeli je sorazmerno mlado, odlikuje pa ga delavnost. Že doslej so za svoj kraj napra- vili veliko. Uredili so števil- ne gredice v centru Polzele in tudi pozneje lepo skrbeli zanje, skrbijo za novi del po- kopališča na Polzeli in za na- sad cipres na njem, sodelo- vali so na več prireditvah in razstavah. Med drugim tudi na Hortikulturi 80 v Celju. Poleg tega so imeli več stro- kovnih predavanj, tudi za nečlane. Organizirali so več izletov, tako so v preteklem letu bili na cvetlični razstavi v Mariboru, obiskali so Hišo cvetja na Dedinju, kjer so se poklonili spominu Tovariša Tita in si ogledali Beograd. jPripravili so tud^ pčišči^val- no akcijo, pri kateri so sode- lovali člani, številni šolarji in drugi krajani in akcijo oce- njevanja najlepše urejenega doma. Ocenjevali so dvakrat in tisti, ki so za lep dom in njegovo bližnjo okolico naj- bolj skrbeli, so prejeli priz- nanja in plakete. Za letošnje leto imajo do- kaj obširen program dela. V zimskem času bodo organi- zirali dvoje strokovnih pre- davanj, letno konferenco pa bodo pripravili koncem fe- bruarja. Dosadili bodo cipre- se na pokopališču in skrbeli za redno okopavanje in zali- vanje. Uredili bodo okolico stavbe krajevne skupnosti, kjer ima svoj sedež tudi društvo, ter uredili nasade v centru Polzele. Tudi letos bodo ocenjevali urejenost posameznih domov. Prvo ocenjevanje bo v začetku meseca junija, drugo pa ob koncu julija, plakete in priz- nanja bodo podelili ob kra- jevnem prazniku. Pripravili bodo cvetlično razstavo, ki jo bodo popestrili z razstavo ročnih del in domačih po- grinjkov. Razstava bo 3., 4. in 5. julija, ko bo društvo praz- novalo 10-letnico delovanja, ob tej priložnosti bodo razvi- li tudi prapor in pripravili kulturni program. Organizi- rali bodo poučno ekskurzijo in pristopili k urejanju parka v Seneku, pri čemer jim bo- do pomagali tudi Hortikul- turne organizacije iz drugih krajev Slovenije. T. TAVCAR IZ ŽIVLJENJA IN DELA DEU\VCEVVjOBRTNEM SEKTOBJy OBRT BO SESTAVNI DEL GOSPODARSTVA Celjska občina je ena izmed ti- stih, ki ima precejšnje možnosti za razvoj malega gospodarstva, toda žal še neizkoriščene. V občini de- luje 634 obratovalnic, ki so doslej delovale precej nepovezano in neorganizirano. Pred dvema leto- ma je bilo ustanovljeno obrtno združenje, ki se je največ ukvarja- lo s parcialnimi problemi. Obrtni sektor so v občini pojmovali kot posebno kategorijo, ne pa kot se- stavni del celotnega gospodarstva. Tako je bilo doslej, kako pa bo v prihodnje? Na začetku planskega obdobja se v občini dogovarjajo za kon- kretne naloge in ukrepe z vsemi odgovornimi dejavniki z namxe- nom, da zagotovijo pogoje za skla- dnejši in pospešeni razvoj malega gospodarstva. V Celju že nekaj ča- sa občutimo pomanjkanje usluž- nostnih dejavnosti kot so popravi- lo koles, vodovodne instalacije, popravilo malih gospodinjskih aparatov, tu je še vprašanje čev- ljarstva, pečarstva in še kaj. Ne smemo pozabiti tudi na proiz- vodno obrt kot dopolnjevanje šir- še proizvodnje in zagotavljanje potreb občanov. Večjo pozornost bodo v občini začeli posvečati or- ganiziranemu povezovanj.u zaseb- nega sektorja in proizvodnje, kar bo omogočilo celovitejšo ponud- bo zagotavljanja potreb. Z dogovorjeno politiko razvoja malega gospodarstva želijo poglo- biti interes za odpiranje novih obratovalnic, novih delovnih mest, to pa pomeni reševanje brezposelnosti v celjski občini. 2e doslej se je pokazalo, da je zapo- slovanje v zasebnem sektorju v naši občini zelo visoko, (5-8%). Načrtno delo na tem področju naj bi delavcem zagotovilo večjo so- cialno varnost. Doslej se je na- mreč dogajalo to, da so delavci v zasebnem sektorju imeli slabši po- ložaj kot v delovnih organizacijah. Ne povsod, nekaj primerov pa bi prav gotovo našli. Načrtno delo bi pritegnilo marsikaterega obrtnika v sodelovanje z delovnimi organi- zacijami in s tem v proizvodnjo predmetov v izvoz. Sredstva drob- nega gospodarstva so vse preveč razdrobljena, zato bodo morali poiskati oblike povezovanja, s tem pa se bo povečala tudi njihova ekonomska moč. Pomemben fak- tor je davčna politika, ki je bila doslej vse preveč okostenela, vprašanja pa je reševala povsem neživljenjsko. V naslednjih letih se bo morala bolj kot doslej z raz- širjanjem davčnih olajšav usmeri- ti na pospeševanje obrtnega sek- torja. To je samo nekaj nalog, ki čaka obrtni sektor v prihodnje. Za nji- hovo uresničitev bp moralo s svo- jim delom več prispevati tudi obrtno združenje. IJ ALMA M. KARLIN SAmiNO potmujE 44 Sveti hrib - Fudžijama -je bil brezupno zavit v ; debelo plast megle, ki se je zgostila v pluskajoč dež, tako da smo prideževali v neko gostilno ob bregu. Jezero je valo- , vilo kot razburkano morje in čolni, ki so sicer redno vozili, 2daj sploh niso mogli izpluti. Popoldne je prehajalo v ve- , ^er, mi pa smo sedeli v hotelski sobi, ki je bila hkrati naša , jedilnica. j Čeprav je bila ta pomladanski dež nepomemben, je pa le , odločilno posegel v usodo enega človeka, dva druga pa ! boleče povezal. Ko smo namreč tako sedeli v sobi, sem ] začela gospoda H. prigovarjati, naj odpotuje v Evropo in si I izpopolni znanje. Gospod H. se je podrobno pozani- , '^al, koliko bi ga to stalo, pri tem pa naj je prevzela taka , vnema, da smo izdelali načrt in določili smer njegovega Potovanja in se pogovorili tudi o njegovem študijskem , f^ačrtu. Pozneje je gospod H. res zapustil svojo ženo, ki mu Je prav tedaj todila hčerko, odpotovsd za dve leti v Evropo, I (Obiskal mojo mamo, moje sorodnike in znance in se vrnil, preden sem - od viharja zlomljena in okleščena - tudi jaz Pristala v domačem pristanu. Gospoda H. mi je dal priporo- , ^'^no pismo za nekoga na Formozi... Toda nočem se pre- ; Pomlad o Japonski bi lahko napisala celo knjigo in zelo sem se ' y^oraia premagovati, da sem skrajšala opis naslednjih me- I M^^^' ^' ^^"^ •'^^ preživela v Deželi vzhajajočega sonca. I J^3ja, ko cvete v Hybijaškem parku neverjetno veliko šte- Uo neverjetno lepih azelej in glicinij, vihrajo z vseh hiš, 1 J^f imajo dečke, svilene ribe - Japonci praznujejo praznik dečkov. Losos je simbol krepkega moža, ker kljub raznim oviram plava proti toku navzgor in tak mora biti v življenju tudi možat moški; na družinskih zastavah je včasih poleg lososa naslikana tudi podoba Kintare, ki je imel baje pri igri za tovariša zajca in medveda in je v samoti zrasel v moža, ter Momotara, breskvinega otroka, ki so ga bili v breskvi podarili nekemu staremu zakonskemu paru; ko je Momotara odrastel, je kot zvesti sin svojemu očetu in svoji materi prinesel zaklad, ki si ga je bil priboril. Na praznični dan dečkov se prikažejo v očeh mater, ki nimajo sinov, grenke solze. Spomladi dežuje z vztrajnostjo, ki samo Vzhodnjaka ne spravi iz ravnotežja; vse plesni in na cestah je toliko blata, da dobesedno obtičiš v njem. Domačini občudujejo ta dež, pravijo pravijo, da je poetičen, ker tako drobno in mehko pada na cvetje in sveže zelenje. Kljub dežju delajo izlete k templjem, obiskujejo grobove sedeminštiridesetih roninov - potujočih vitezov - ki so iz ljubezni do svojega izdanega gospoda naredili harakiri, in žrtvujejo Tenjunu, zaščitniku šolarjev, ki je bil nekoč moder učitelj, zdaj pa ga - bogvedi zakaj - časte v podobi bika, romajo pa tudi k izumitelju japonske abecede - okrajšane katakane - h Kob o Daishiju. Pri tem templju vidiš v vseh prodajnih lopah na mizi dharmo brez oči. Tako dharmo kupiš, jo odneseš domovin ji narišeš oči šele, ko se ti je uresničila želja, za katere izpolnitev si prosil. Dharma je bil budistični modrec, ki je sedem let sedel z obrazom proti zidu. da bi tako lažje premišljeval o skrivnostih sveta, ker ni uporabljal nog, so se mu te posušile in odpadle. Sprva je le s težavo ostal neprestano buden; ker ga je nenehoma mučil spanec, si je, da ne bi zaspal, izpulil trepalnice in potem še veke ter jih jezno vrgel na tla. Iz njih je vzklil čajni grmič, da bi si ne bilo treba ljudem, ki bi radi ostali budni, odtrgati vek. V RIBIŠKI VASI Dnevi so drseli kot jagode ročnega venca skozi prste. Včasih, kadar je večji časnik sprejel moje prispevke, sem molila veseli del rožnega venca, včasih pa, kadar me je obšel občutek osamljenosti, žalostnega. Sredi ljudi sem bila sama. Nešteti ljudje moje in tuje rase so bili samo ladje, ki jih je veter usode gnal mimo moje ladjice in sem jim morala kmalu izgubiti izpred oči. Prav ima angleški pesnik, ki pravi, da je sonce samo ena luč in da je več milijonov zvezd, toda s to edino lučjo, s soncem, umre tudi vsa luč na svetu. Mlačna naklonjenost vsega sveta se ne da primerjati z vrednostjo polne ljubezni enega samega človeka, jaz pa nisem ljubila nikogar in nihče na svetu ni ljubil mene, ne otrok, ne ženska, ne moški. Nislim tolikanj, kot bi si to želela, in tako sem potovala sem in tja po zemeljski krogli kot iz pravljice znani kotalikajoči se kamen, ki se ga ni prijel noben mah: na nikogar nisem bila navezana in bila sem popolnoma sama. Kakor hitro sem dobila prijateljice, sem morala na- prej. Tako je bilo v moji zgodnji mladosti, tako je bilo na potovanju okoli sveta, tako bo zmerom. Za žensko dušo to ni dobro, ker postane hladna in nikjer zakoreninjena in sčasoma ni več zmožna živeti skupaj z drugimi živimi bitji. Danes živim v svoji celici kot eremit. Ce kdo pritisne na zvonec in mu odprem, bi mu, ker moram iz sanjskega sveta, ki sem si ga sama ustvarila, spet stopiti v okolje, ki je zame izgubilo vsak čar - najraje zaklicala »memento mori« in zadrlesknila vrata. Ker pa sem bila nekoč zaposlena na nekem nemškem poslaništvu, kjer so mi priklicali v spo- min, česar sem se bila naučila v mladosti, da se namreč »to ne spodobi«, se poklonim in vprašam, morebiti ne ravno pretirano ljubeznivo, kaj obiskovalec želi. Nekoč me je nekdo vzel s sabo v japonsko gledališče, kjer sem sedela na rogoznici v loži, ki je bila kot obrnjen zaboj, in gledala igro, ki je čisto drugačna kot pri nas, in kjer menjavajo sceno tako imenovani »črni možje« (črno oblečeni služabniki), ki naj bi si jih gledalci odmislili; v japonskem gledališču sedijo glasbeniki na odru in poleg japonskih instrumentov uporabljajo tudi dve »harmonični leseni kladi«, ki igrata v glasbi pomembno vlogo, igralci pa največkrat predstavljajo yorose iz hiš veselja in stare vi- teze, al pa slavijo, kot na primer v igri »Kirare Vosaburo« človeka, ki je postal iz ljubezni in svetobolja junak. Včasih sem gledala plesne nastope. Izrazna dognanost rok umetnikov z Vzhoda je neprekosljiva. Vsak plesalcev prst govori, vsaka kretnja njegove roke je očarljiva kot pesem, in okoliščina, da plesalcev obraz ostane ves čas, ko pleše, popolnoma negiben, še zvišuje lepoto plesa. Tragika se ne izraža z grimaso, marveč s finimi, ubranimi kret- njami, kakršne delajo ljudje v največji bolečini, v tistem topem obupu, ko se zaveš, kako je s tabo in da ne bo nikoli drugače... Včasih so me učenci peljali na obalo, da bi videla, kako živijo ribiči, da bi si ogledala čar skritih templjev, ki se iz goščave borovcev ozirajo po brezmejnem oceanu in nji- hove valovite sivo zelene strehe spominjajo na dolge, sivo zelene morske valove. Ribiči odrežejo ribam bonito glavo in rep in jih sušijo na zračnih, poševno postavljenih lesah, ki jih položijo na sredo ceste, da padata nanje sonce in prah. Počasi postane riba tako trda, da jo je mogoče hraniti do dvajset let, ne da bi se pokvarila. Nastrgano na posebnem strgalu jo uporab- ljajo kot začimbo za riž in sočivje. To ribo poklanjajo ob slovesu kot simbol - obdarovanec naj bi ostal tako dolgo zdrav in nespremenjen kot riba bonito. Vsako darilo opre- mijo z noshijem in z dvojno pentljo. Samo darila, ki jih prinašajo mrtvecem, imajo eno pentljo, kajti mrtvec se ne vrne več. 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 4 - 29. januar 1981 OBLEKA NAREDI ČLOVEKA Oto Kos iz kemične čistilnice oblek v Preboldu pravi, da je vse več ljudi, ki raje nosijo čistiti obleke v čistilnice kot pa da bi se sami trudili doma. Še zlasti veliko dela jebilo pred prazniki. »Včasih smo se obnašali kar preveč razsipniško,« pravi Oto. »Za vsako malenkost smo kupili nove obleke, sedaj pa je drugače. Višje cene so in ljudje ne morejo v takšni meri kupovati novih stvari.« In še naša prognoza: Ne samo čistilci, tudi avtomehaniki bodo imeli poslej še več dela. J CELJSKI ALPINISTI PONOVNO ZELO AKTIVNI Kljub hudemu mrazu, ki je zajel Slovenijo, je bilo oprav- ljeno kar lepo število vzpo- nov. Razmere v stenah so slabe, suh sneg ni zmrznil, še vedno je treba krepko gaziti do zimskega zavetišča ali stene. Tako so Cankar, Šrot in Topolovec gazili do biva- ka pod Ojstrico celih 5 ur. V soboto 10. 1. so se povzpeli po južnem grebenu na Kro- fičko, naslednji dan pa so splezali še Zahodno grapo (II) v Ojstrici. Tu se jim je pridružil tudi Smodiš. 17. t. m. je bil prvi del zim- skega tečaja na Okrešlju. Ob pomoči ostalih članov odse- ka sta ga vodila in izvedla Dušan Glažar in Jože Zupan. Tečaja se je udeležilo 10 te- čajnikov. Obravnavali so ho- jo v snegu in ledu, uporabo derez in cepina, varovanje v snegu in zimske nevarnosti. Na koncu so opravili še pri- stop na Turško goro. Cajzek in Topolovec sta s Turške gore sestopila po Tschadovi smeri. 18. 1. so Cankar z Lazniko- vo in Topolovec z Goleževo ponovili Belo piramido v Turški gori. To je plezal tudi Cajzek, ki je nato še soliral Dušanov steber. 21. I. sta Smodiš in Šrot preplezala Poševno grapo v Mrzli gori 'in sestopila po Vzhodni. V noči 23. in 24. t.m. so Cajzek, Izlakar, Smodiš, Šrot in Zupan ponovili Smer sko- zi okno v Križu. Zjutraj pa sta Cajzek in Knez (AO Im- pol) splezala Smer Jana Pla- tenshusa (III) v Dolgem, hrbtu. Opravila sta tudi pri- stop na Struco in Skuto. Izla- kar, Skale, Smodiš, Šrot in Trontelj pa so ponovili Hudi prask v Mrzli gori. 25. I. so Izlakar, Mehova, Povše, Smodiš in Zupan po- novili Tschadovo smer, Caj- zek pa Poševno grapo in se- stopil po X grapi. A. S. DOBER NARAŠČAJ Smučarski klub v Braslovčah je pripravil med počitni- cami tečaj za mlade skakalce. Kot nam je povedal vodja tečaja Franc Kralj je tečaj dobro uspel. V klubu imajo sedaj 13 mladih skakalcev več, treba pa bo z njimi še seveda precej delati. V času tečaja so pripravili tudi več manjših tekmovanj na 15 in 25 m skakalnici. Zanimivo je, da so bili vsi tako pogumni, da so se zapeljali čez most obeh skakal- nic. Na sliki; mladi smučarski skakalci, ki so obiskovali tečaj v Braslovčah. T. TAVCAU ^4 4 ' 29. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 19 V OBČINSKI LIGI VELIKO PRESENEČENJE! IMa strelišču v Storah so strelci izvedli prvo kolo ob- (^inske lige z zračno puško od 300 možnih krogov. Celotna liga obsega šest kol, za konč- no uvrstitev med ekipami in posamezniki pa se bo upošte- valo pet najboljših rezulta- tov. Med posamezniki je že v uvodni tekmi prišlo do veli- kega presenečenja, saj je zmagal doslej manj znani Ni- ko Malus, član Strelske dru- žine -MILIČNIK-. Dosegel je soliden rezultat 274 kro- gov. Nastopilo je 64 tekmo- valcev. V najboljši desetorici so poleg že omenjenega zma- ' govalca še: Jože Jeram 274, Bi^nko Malec, Tone Jager, Ivan Kočevar (vsi 272), Mar- jan Dobovičnik 271, Ervin Seršen 270, Boris Kroflič - SD - MILIČNIK.. 269, Alenka Jager 268 in Marko Kobale 266 krogov, ki je član SD -IN- GRAD«. V prvem kolu je so- delovalo 16 ekip, kar je zado- voljiva množičnost, če bi na- stopili še ekipi strelskih dru- žin -AVTO., in -CINKAR- NA', pa bi bila udeležba stoodstotna. Po pričakovanju so v ekipni konkurenci zma- gali tekmovalci SD »CELJE.. I. s 1087 krogi, sledijo pa: »KOVINAR.. - Store 1074, „CELJE II... 1046. -MILIČ- NIK.. 1029, -INGRAD.. 1029, ..TEMPO.. 1010, -ZLATAR.. 986, -SAVINJA.. 968, -BRA- TOV DOBROTINŠEK.. - Vojnik 964, »ZICNA.. 943, -FRANC STEKLIC.. Skofja vas 933, -METKA« 887, -TO- NE TOMSIC« - Dobrna 846, »KOVINAR II... 834, »KLI- MA« 741 in -CELJE III.« 694 krogov. T. J. HOKEJ NA LEDU NAČRTNO Z MLADIMI Obiskali smo celjski Mestni park Kljub temu, da z veseljem prebiramo o uspehih celj- ske prve ekipe v letošnjem hokejskem prvenstvu, zla- sti sedaj, ko so Celjani po- novno tretji na razpredelni- ci, pa poleg prve ekipe zelo marljivo delujejo mladinci in pionirji. Ti imajo letos izredno dobre pogoje in za njih skrbi nekdanji igralec in sedanji trener Dušan Do- bovičnik. »Danes šteje naše pionir- sko moštvo 18 igralcev, ki nastopajo v republiški ligi. Razen treh, ki so letos kot letnik 1966 zadnjič med pio- nirji, je razveseljivo, da so vsi ostali letnik 1968 in mlajši, kar nam vliva upanje, da bo HDK v prihodnjih letih do- bil dovolj močno bazo last- nih igralcev, ki se bodo iz pionirskih vrst preko mla- dinske selekcije kalili v igralce članskega moštva. To so: vratarja Jerneje in Cret- nik ter igralci: Šturbej, Bur- ger, Rajšter, Kukovičič, Mež- mah. Logar, Pajman, Žolek, Ferlež Tadej in Boštjan, Ra- kovnik, Koštomaj, Majhenič, Rojšek in Poznič.« IN MLADINCI? »Pri mladincih je trenutno situacija nekoliko slabša. V moštvu, ki pravtako nastopa v republiški ligi, so že trije pionirji, ki po kvaliteti pre- cej odstopajo od svojih vrst- nikov in le 12 mladincev. To so: vratarja Savski in Sodja ter igralci Tovornik, Lipu- šek, Koščanski, Stante, Ko- privica, Žlof, Cretnik, Stra- šek, Bernjak, Felicijan, Bula- tovič, Steblovnik, Bučar in Zupane, ki pa bo že drugo sezono igral v prvem moš- tvu. Dodati pa m.oram, da imamo poleg Zupanca v mladinskem moštvu nekaj igralcev, ki resno trkajo na vrata prvega moštva.« IN LETOŠNJI REZULTATI? »Od skupno 14 srečanj so pionirji odigrali le pet sre- čanj. Premagali so Tivoli 7:3 in Triglav 5:1, igrali neodlo- čeno 4:4 proti Jesenicam ter izgubili proti Kranjski gori 11:1 inOlimpiji 14:0. Mladin- ci so bili boljši. Po sedmih srečanjih so petkrat zmagali in to proti Triglavu 16:1 in 17:0, Kranjski gori 13:4, Olimpiji 26:1 in Stavbarju 12:6. Izgubili pa so proti Je- senicam 2:22 in Tivoliju 5:13. Na lestvici so pionirji in mla- dinci tretji. Toda do konca prvenstva je še več srečanj.« DELO V BODOČE? »Ko smo že pri tekmoval- nih rezultatih moramo pove- dati, da letos imamo prvič v republiki enotno ligo osmih klubov, kar zahteva delo pre- ko celega leta. Pionirji in mladinci imajo sedaj zago- tovljenih 14 srečanj. To sti- mulira igralce in trenerje. Zato smo priskrbeli tudi, da bomo imeli preko zime ho- kejsko šolo z igralci iz osnov- nih šol. Tu bomo črpali nove igralce. Naše društvo v bo- doče predlaga, da bi imeli re- dna hokejska tekmovanja v vseh osnovnih šolah in to v dveh starostnih skupinah. Po sezoni bomo vsem igral- cem in najboljšim iz hokej- ske šole dali odmor, potem pa meseca maja pričeli z vad- bo. Najprej suhi trening, pozneje pa bomo pripravili tudi skupinske priprave. Ta- ko bodo tudi mladi igralci v. stalnem delu, kar mora pri- nesti uspeh. Ker pa je DHK Celje dobil tudi pokrovitelja v DO Cinkarni, bodo mladi imeli v prihodnji sezoni še boljše pogoje za delo in tudi uspehi bodo mnogo boljši. Zato pričakujemo v prihod- nje, da bodo naši fantje igrali v eni sezoni vsaj 20 do 25 tekem. S tem bomo imeli enake pogoje kot jih imajo Ljubljančani in Jeseničani.« J. KUZMA ŽALSKI ŠAHISTI INVALIDI NISO USPELI V Ravnah na Koroškem je bilo izbirno tekmovanje za Koroško in Savinjsko po- dročje za nastop šahistov in- validov na republiškem pr- venstvu, ki bo 23. marca v Ljubljani. Razočarali so šahi- sti Žalca, ki so za Slovenj Gradcem, Dravogradom in Ravnami osvojili komaj četr- to mesto, kar pa je premalo za nastop v finalu. Dobro sta igrala samo Crepan in Gro- belnik, medtem ko sta po- vsem odpovedala Leskovšek In Jagrič. Žalski šahisti invalidi bo- do odslej dvakrat tedensko šahirali (torek in četrtek od 18. ure dalje) v prostorih Krajevne skupnosti Žalec, kamor so vabljeni vsi ljubite- lji te kraljeve igre iz Savinj- ske doline. JOŽE GROBELNIK NOVIH ŠEST TOČK \ v petih dneh so celjski hokejisti na ledu dosegli izreden } uspeh. V treh srečanjih v gosteh so osvojili popolni izkupi- ček. Najprej so premagali Tivoli 6:4 (3:1, 1:1, 2:2). V soboto so gostovali v Beogradu in po izenačeni igri v prvi tretjini 0:0, pozneje prevzeli pobudo 1:1 in v zadnji tretjini povedli 4:1, da bi Partizan zmanjšal rezultat v zadnji minuti igre na 4:3. Po srečanju proti Partizanu v Beogradu so celjski hokeji- sti v nedeljo odigrali še srečanje proti Vojvodini v Novem Sadu in ponovno zmagali 12:2. Prvenstvo se počasi končuje. V soboto gostujejo Celjani na Jesenicah. Sledila bo tekma v Ljubljani proti Olimpiji (4. februarja) in šele 7. februarja bo ponovno srečanje v Celju proti Crveni zvezdi. J. KUZMA Ki^ŠARKARŠKI KOMENTAR PIŠE: ZMAGO SAGADIN TEKME DOMA MORAMO DOBITI v 15. kolu I. B ZKL smo gostovali v Cačku in izgubili z na tabeli vodečim Borcem 82:101. Nastopili smo zopet brez Hauptmana, Sabolčkega in Muhe, kar pa je že pred pričetkom tekme potisnilo globoko podrejen položaj. Borac je sicer začel precej mlačno tako, da smo prvih šest minut vodili mi. Nato so uredili vrste, zaigrali agresivno mož na moža obrambo in se od nas odlepili. Vodstvo 10 do 15 točk so držali vse do zadnje minute, ko so ga po dveh naših grobih napakah še povečali na končnih 19 točk. Popolnoma inferiorni smo bili v skoku, saj je Borac napravil 34 skokov, mi pa le 21. Slabši, čeprav ne tako izrazito, smo bili tudi v metih na koš. Naš met je bil 50%, Borcev pa 55% in to predvsem na račun ujetih žog pod našim košem. Za ilustracijo: njihov najboljši center Jojič (204 cm) je napravil devet skokov, naš najvišji igralec medved (203 cm) pa le en skok! Kot že mnogokrat prej, tudi tokrat Pribanovič proti agresivni obrambi vsled svoje fizične inferiornosti ni napravil ničesar (met 14:4 in samo trije skoki). Prak- tično je kombiniral le tandem M. Sagadin (asistiral) - Gole (realiziral). Gole je kljub temu, da je igral s tempe- raturo, igral odlično in bil nezaustavljiv za Borčevo obrambo. Po 3,5 mesecih premora (poškodba) je prvič zaigral Kralj in bil najboljši center. Na tekmi smo igrali z vsemi desetimi igralci, kolikor jih je trenutno sposob- nih ^a igro. Mlada Dubrovski (18 let) in Musovič (19) sta zaigrala solidno, a sta bila vse premalo nevarna za nasprotnikov koš. Torej, zasluženo smo izgubili od boljšega in precej »višjega« nasprotnika. Vsekakor imamo vse premalo znanja, sposobnosti in (pri nekaterih) hotenja, da bi presenetili tako kompletno ekipo, kot je čačanski Bo- rac. Strelci za Libelo: Gole 34, M. Sagadin 13, Pribano- vič in Aničič 9, Kafedžič 6, Kralj 5, Medved 4 in Kuljad 2. NAPOVED: V 16. kolu se bomo v Celju pomerili s Slobodo iz Tuzle, ekipo, ki se skupaj s Slovanom in Metalcem poteguje za končno drugo mesto in s tem uvrstitev v I. A ZKL. Vsekakor težak in neugoden nasprotnik, ki nas je v prvem delu le s težavo odpravil z dvema točkama razlike. Sloboda igra zelo ostro in hitro, glavno orožje pa sta ji visoka centra Mitrovič in Zec. Na tekmo se bomo dobro pripravili, kompletirali ekipo in točki ob izjemni borbenosti ter prizadevanju vseh morajo ostati v Celju. Sicer pa do konca lige igramo še 4 tekme doma, ki jih jasno moramo dobiti, kakor tudi zadnjeuvrščenega Ra- dničkega v Kragujevcu, pa tudi v derbiju s Slovanom nismo brez možnosti. No, pa zdaj je tu Sloboda, tekma bo v soboto ob 19. uri v Hali Golovec. Pričakujemo in potrebujemo pa predvsem pomoč s tribun vseh tistih, ki imajo radi celjsko košarko in to tudi takrat, ko je v težkem položaju. SKAKALCI NA LOPATI v krajevni skupnosti Lo- pata v celjski občini so se lani spomladi odločili, da bo- do zgradili 30 metrsko smu- čarsko skakalnico. Organiza- i cijski odbor je vodil Gabrijel Pintar, vse pa je potekalo preko krajevne skupnosti. Krajani so pri urejevanju .smučarske skakalnice opra- vili veliko prostovoljnih ur. V nedeljo so ob zaključku del pripravili prve skakalne tekme, ki si jih je ogledalo ! okoli 300 gledalcev, kar kaže na zanimanje med krajani za ta zimski šport. Nastopilo je 47 tekmovalcev iz Frankolo- vega, Smartnega v Rožni do- ► lini, Velike Pirešice, Lopate, Lokrovca in Dobrne. Zanimivo je, da so ob krstu 30 metrske skakalnice v posebni kategoriji nastopi- le tudi pionirke. Rezultati: Pionirke: 1. MATEJA GO- LEŽ (21 in 20 m), 2. SONJA GAJŠEK (18 in 17 m), 3. SIL- VA FIRST (12 in 12 m), vse ! Lopata itd. ! Pionirji: i. STANISLAV GRM (29 - najdaljši skok in 28 m), 2. SANDI PINTAR (28 in 27 m), 3. STAS CVIKL (28 in 27 m), vsi Lopata itd. Člani: 1. MILAN KRIVEC (dvakrat po 26 m) Velika Pi- rešica, 2. STANKO VOZLiC (27 in 26 m) Šmartno v Rožni dolini, 3. MARKO KODELA (27 in 25 m) Lopata itd. , Prizadevni smučarski or- liariizatorji (tekmovanje so i^zpeljali mladinci) obljublja- jjo, da bodo v letošnji sezoni ;0b ugodnih snežnih razme- |'"ah izpeljali še eno smučar- sko tekmovanje v skokih, do 'Naslednje sezone pa bodo ^Kakalnico še dodelali. T. VRABL MARJAN FABJAN DRŽA VNI PRVAK V odlični organizaciji celj- skega judo kluba je bilo v Celju državno prvenstvo po- sameznikov v judu. Tekmovanje je popolnoma uspelo. Zlasti smo 'lahko za- dovoljni z rezultati celjske ekipe. Žal pa je en sam spo- drsljaj onemogočil, da bi Ce- ljani dosegli največji uspeh in z njim''tudi reprezentanca Slovenije. Zakaj? Mladi Štefan Cuk, ki je bil največji kandidat za osvoji- tev naslova državnega prva- ka, je zaradi neizkušenosti v borbi proti reprezentantu Vukorepi stopil z blazine, za kar je bil kaznovan in ravno ta kazen je pretehtala točke poznejšemu prvaku. Mladi Štefan Cuk pa se je moral v dodatnih borbah boriti za tretje mesto, katerega je tudi osvojil. * Kar ni uspelo Štefanu Ču- ku, je popolnoma Marjanu Fabjanu. V srednji kategoriji je namreč po vrsti premagal vse svoje nasprotnike in osvojil tretji naslov članske- ga prvaka. Dvakrat je bil drugi in dvakrat mladinski prvak. Pokazal je izredno si- gurnost in potegnil za seboj še Fabila Imanoviča, ki je v isti kategoriji osvojil brona- sto medaljo. Prvi dan je nastopil tudi Stanko Anderle, ki je le za las zgrešil uvrstitev na tretje mesto v super težki kategori- ji ter v absolutni kategoriji. V odločilnih trenutkih ni bil dovolj zbran pa tudi sodniki so ga večkrat oškodovali. Dve peti mesti pa sta kljub temu uspeh. Enak uspeh je dosegel Oštir, ki pa je brona- sto medaljo izgubil proti Ki- seljaku iz Murske Sobote, katerega je na vseh tekmah na republiškem prvenstvu premagal. Škoda, kajti nje- gova medalja bi Celjane ize- načila z ekipo Impola. Delno sta najmanj dosegla Založnik in Pliberšek, ki sta izpadla že v prvem krogu. Toda nastop na prvenstvu je dobra šola za bodoča tekmo- vanja. NA SLIKI: Na najvišji stopnici Fabijan, levo Seku- lič, desno Romanič in Ima- novič. J. KUZMA T. TAVCAR NA KRATKO DERBI KOVINARJU ŠTORE v zadnjem, devetem, kolu pr- vega dela II. ZKL - vzhod je bil lokalni derbi v Šentjurju med do- mačini in Kovinarjem iz Stor. Zmagal je Kovinar 94:79 (50:37). Najboljši strelci pri Kovinarju Store: Erjavec 14, Kitanovski 10, Džuričič 19, Planko 24, M.Mac- kovšek 7, B.Mackovšek 10 in Slatau 10. Šentjur: Hernaus 18, Božič 16, Polnar 6, Jenšterle 12, Zalokar 9, Senica 8 in Prezelj 10. Jesenski prvak je postal Kovinar Store s 16. točkami, Zlatorog iz Laškega je četrti z 10. točkami, Šentjur pa deveti med desetimi ekipami s 4. točkami. Po trite- denskem premoru bodo nadalje- vali s spomladanskim delom in v prvi tekmi bo Kovinar Store go- stoval v Brežicah, ki so trenutno osme. GOMET »PRELUKNJAL« KRAŠKEGA ZIDARJA V republiški moški ligi sta oba naša predstavnika zma- gala. Elektra je doma prema- gala Koper 87:73 (najboljši strelec Udrih 41), Comet pa je v Slovenskih Konjicah te- sno, vendar zasluženo odpra- vil vodilnega Kraškega zi- darja 89:88. Na lestvici sta Comet peti in Elektra šesta. V prvem spomladanskem kolu bo derbi v Slovenskih Konjicah med Cometom in Elektro iz Šoštanja. NOVA NIČLA ZA LIBELINE KOŠARKAŠICE Košarkašice Libele so go- stovale v Mengšu in v okvi- ru republiške lige izgubile proti domači ekipi 72:47. Najboljša strelka pri Celju je bila Božičeva 15. Roga- ška je bila prosta, saj je sre- čanje s Koprom preložila na 7. februar. Na lestvici je Ro- gaška peta (v prihodnjem kolu igra doma proti pred- zadnjim Senožečam), Libela pa deveta (v naslednjem ko- lu je prosta). METKA HLADIN DRŽAVNA PRVAKINJA V Sarajevu je bilo državno prvenstvo v umetnostnem drsanju, na katerem so sode- lovali tudi tekmovalci HDK Celje. Celjska tekmovalka Metka Hladin je osvojila naslov mladinske prvakinje Jugo- slavije. V isti konkurenci je bila Lidija Cene dvanajsta. Matej Pangerl je bil med čla- ni četrti. USPEH PROTI BRANIKU Moška kegljaška vrsta Ce- lja se resno pripravlja za re- publiško prvenstvo. V Mari- boru so Celjani odigrali pri- jateljsko srečanje in prema- gali Branik 5453:5054. Naj- boljši posamezniki v celjski ekipi: Kačič 910, Sivka 895, Nareks 878. Tomažič in Urh 852. Kompan 812, Grešnik 812 in Grilanc 818 kegljev. V soboto bo v Celju dvoboj med Celjem in Konstruktor- jem Maribor na kegljišču In- grada ob 9. uri. 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 4 - 29. januar 198 ZA KRATEK ČAS ARHEOLOŠKA SENZACIJA NA KITAJSKEM ZASUTA VOJSKA 2e od leta 1974 izkopavajo iz zemlfe ogromno armado glinastih figur v človeški ve- likosti, ki jo je v znak svoje moči tudi po svoji smrti dal postaviti kitajski cesar Chiin Shih Huang-ti. Kako je prišlo do tega? Kitajski kmetje so v dolini Rumene reke kopali, da bi prišli do vode. V globini treh metrov so namesto na vodo naleteli na več kot 2000 let zasuto armado vojakov: 7500 figur vojakov, oficirjev in ko- njev. To je posmrtna straža prvega kitajskega cesarja, ki je sam sebe imenoval »Prvi božansko vzvišeni« in je umrl pred 2189 leti. Po do- segljivih zapiskih iz tistega časa je zanj garalo 700.000 prisilnih delavcev, ki so pod- zemne hale in hodnike na- polnili s temi glinastimi po- stavami in na ta način izpol- nili iluzije vraževernega in blaznega imperatorja o svoji moči na vekov veke. Oseba cesarja Ch'in Shih Huang-tija je pravzaprav sporna. Medtem ko ga zaho- dno naravnani kitajski Taj- van opisuje kot krvavega ti- rana, ga zgodovinopisje so- cialistične Kitajske opeva kot zedinitelja dežele. Eno pa je sigurno: 16 let se je ne- prestano vojskoval in po- djarmil mnogo takratnih ce- sarstev na tem področju Azi- je. Poenotil je zakonodajo, pisavo, denar in merske eno- te. Dal je zgraditi ceste, ka- nale, od katerih so nekateri še danes uporabni. V srcu svojega imperija je dal posta- viti metropolo in svojo že omenjeno veličastno grobni- co. Nekako v istem času so njegovi podložniki začeli tu- di z gradnjo slovitega kitaj- skega zidu, ki je danes kot edino delo človeških rok vi- den iz vesolja (kot poročajo astronavti). Po njegovi smrti (umrl je star komaj 48 let) je deželo zajela državljanska vojna, vendar je za nadalj- njih 2000 let ostala enotna. Trajalo bo verjetno še ne- kaj let, da bodo lahko izko- pali celoten kompleks. Zaen- krat izkopavajo glavni pre- del s približno 6000 figurami, trakt s 1500 vojaki in konji in manjši predel z 68 figurami oficirjev. Po domnevah naj bi to bil glavni štab te čudne vojske. Cesarjev grob leži po načrtih 1500 metrov stran in še ni izkopan. Raziskovalci zaupajo nagnjenju kitajskih prednikov k simetriji in do- mnevajo, da bodo na drugi strani groba naleteli še na eno armado, mogoče celo na dvor z ženami, ministri, ura- dniki in evnuhi. Seveda dvo- mijo, če bodo vse našli še v prvotni obliki, kajti zapiski poročajo, da je bil grob in nekaj ostalih prostorov že oropan. Kljub tpmu upajo, da bo ostalo dovolj za umetnostno zgodovinsko senzacijo, ki bo prav gotovo že čez nekaj let postala enkratna turistična atrakcija. Vse glinaste figure bodo restavrirali in postavili po prvotnem načrtu. __ Tako je stala posmrtna straža cesarju. Risba kaže, kako je _ stala vojska pred več kot 2000 leti v enajstih vzporednih podzemeljskih hodnikih. Prav tako jo hočejo zdaj arheo- logi na novo postaviti. V obrobnih hodnikih stojijo tesni eden zraven drugega lokostrelci, nato vojaki s konji in bojnimi vozovi. Zanimivo je, da so vsi leseni deli oprave sčasoma sprlmeli, ostali pa so vsi kovinski deli in glina. NAGRADNO KRIŽANKO VAM POKLANJA EMO AVTO NA PREMOG - TUDI TO JE DOBRO! Zadnjih nekaj let se je člo- veštvo začelo soočati še z enim problemom - energet- sko krizo. To, kot vsi vemo, povzroča dejstvo, da se je modernj človek preveč nave- zal na nafto in njene deriva- te. Tako je pričelo te za nas tako dragocene tekočine pri- manjkovati. In s tem se je dvignila seveda tudi njena cena. Vse to pa je botrovalo, da so znanstveniki iz vsega sveta pričeli razmišljati, ka- ko bi z raznimi izumi (pred- vsem na področju naprav, ki trosijo največ nafte) čimbolj zmanjšali njeno porabo. Ker se precej nafte predela v bencin, ki služi zlasti za po- gon avtomobilov - teh pa na svetu ni malo, so pričeli iska- ti rešitve najprej za te porab- nike. Tako so nastali prototi- pi avtomobilov, ki za pogon svojih motorjev uporabljajo alkohol itd. Da pa o tako pe- rečem problemu kot je po- manjkanje nafte, ne razmiš- ljajo le znanstveniki, ampak tudi drugi, govori najnovejši primer s tega področja, ki prihaja iz Nove Zelandije. Četudi se to sliši neverjet- no, je nek Novozelandec Dun Hansen izdelal avtomo- bil, ki vozi na premog. Prav- zaprav je predelal le vplinjač svojega poltovornega Fiata. Njegov »gasproducer« ali po naše proizvajalec plina delu- je na plin, ki nastane pri iz- gorevanju premoga, na kate- rega kontrolirano pritekata voda in zrak. Po besedah izu- mitelja tega novega vplinja- ča, ki se ga da, mimogrede povedano, vgraditi v vsak motor (tudi diesel), porabi njegov avtomobil namesto 30 litrov dragega bencina na 200 km le petdeset kg pre- moga. Na številna vprašanja no- vinarjev, ki so bili navzoči na predstavitvi njegovega »izu- ma«, ki ga je že odkupila ne- ka novozelandska tovarna avtomobilov, kako dolgo je načrtoval vplinjač, je Dun Hansen odgovoril: »Sistem tega vplinjača je že zelo star, saj je še iz časov, ko nafte oziroma bencina človek sploh še ni poznal. Je zelo preprost, saj sem ga izdelsd z minimalno količino orodja in materiala. Izdela ga lahko vsak, ki se le malo spozna na varilni aparat, kladivo in kle- šče.« Po vsem tem se vsiljuje vprašanje, kdaj bodo tudi naši novatorji naredili kaj podobnega. M. GALJOt AMADEUS POROČA Novost med občani je zadnje dni oblizovanje prstov. Ko sem vprašal nekega občana s prstom v ustih, zakaj to de/A je odvrnil: »Ob zadnjih podražitvah si bom ob petčlanski družini težko kaj drugega privoščil - oblizovanje prstov jt še najceneje, pa še občutek polnih ust daje!« 4 - 29. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 RADOVEDNOST SMO PASLI PRI POVŠETOVIH V KASAZAH PREDE IN PLETE VSE ŽIVUENJE Zakonca delita dobroto in srečo, ki sta nalezljivi v Kasazah pri Libojah čepi na malem gričku hi- šica, kjer stanujeta Anica in Ivan Povše. Obema je bil namenjen naš obisk, 'predvsem pa očetu Iva- nu, za katerega smo zve- deli, da se v prostem času ukvarja s pletenjem. To nam je sporočila njegova žena Anči, ki je že več kot dvajset let naročnica na- šega tednika, predvsem pa zvesta poslušalka Ra- dia Celje. Med oddajami našega Radia obožuje Petkov mozaik in Janeza Vedenika. Čeprav je pri- dna kot mravlja, se takrat njeno delo ustavi. Na ves - glas odpre radio, da bi ga v^saj malo slišal njen mož Ivan. Pa se to kljub njene- mu trudu ne zgodi, kajti mož je gluh. Močno. Tudi mi smo se z njim sporazu- mevali s pomočjo žene, iz njenih ust Ivan razbere vse. SILAK S PREDIVOM IN PLETILKAMI Očeta Ivana pa nismo našli s pletilkami v roki, marv^eč s kolovratom ob strani in preslico, kamor je z neverjetno hitrico na- vijal volno. To nas je se- veda nadvse začudilo, za njega pa ni bilo to nič po- sebnega. Pa ne mislite da je Povšetov Ivan kakšen krmežljav ali rahitičen dedec, ki sedi za zapeč- kom in prede ier plete, ker drugega ne zmore. Pozimi to pač najraje de- la, nam pa se je res malo čudno zdelo, ko smo vi- deli takšnega silaka, viso- kega, zdravega, ki svojih šestdeset let imenitno skriva, za kolovratom in pletilkami v roki. Njego- ve močne roke so silno spretne, pa ne samo za pletilke in predivo, tem- več tudi še za kaj dru- gega. Povšetov oče ni Savinj- čan po rodu. Iz Rečice pri Laškem je. Doma so žive- li iz rok v usta, vse dotlej, dokler ni umrla Ivanova mama in zapustila štiri otroke. Ivanu je bilo ta- krat štiri leta. Njegov oče si ni znal drugače poma- gati, kot da je otroke »raz- dal« naokoli, po svetu. Ivan je ostal v Rečici in pri bogatem kmetu služil 22 let. Kot hlapček je pa- sel živino, radovednost pa ga je velikokrat zane- sla tudi k čisto ženskim opravilom, ker se je rad muzal okoli kuhinje in zvečer posedal v »hiši«. Z bistrino, ki ga še zdaj ni zapustila, je opazoval druge pri delu in prav kmalu so ga pritegnila domača opravila. Spomi- nja se, da je že kot devet- leten fante sukal kolo- vrat. A ker za učenje ni imel časa podnevi, je vstajal ponoči in se tako naučil te ženske umetel- nosti. Nekaj podobnega je bilo s pletenjem. Naj- prej naskrivaj, potem jav- no. Zdaj prede in plete to- rej že polnih enainpetde- set let. Medtem se je nau- čil še marsikaj. Zna speči kruh, zamesiti potico, zla- sti takšno, ki je že zdavnaj šla v pozabo. Kostanjeva potica je to. Zdaj jo zna napraviti tudi žena Anči, a se je to naučila o moža. Pri vojakih je Ivan oglušel, ker je prebolel hudo bolezen, a to ni mo- tilo Ančke, da se ne bi pred triintridesetimi leti vzela. Otrok nimata, ima- ta pa toliko medsebojne ljubezni, da jo ne spravita niti v vse koše, ki jih po- leg predenja in pletenja spleta Ivan pozimi iz sre- botja. »Tarča« pravi caj- nam, ki jih zna narediti prav po starem. MOJ MOŽ JE NAJBOLJ PRIDEN SAVINJČAN Tako nam je sicer zatr- dila njegova Anči, a o tem smo se sami najbolj pre- pričali. Poleti obdeluje krpico zemlje okoli hiše, jeseni kuha žganje, nabi- ra kostanj, predvsem pa skrbi za svoji dve ovci. Eno belo in eno črno ima. Pa bi rad imel še enega črnuhca, pa mu nekako ne uspe. Že dvakrat je ku- pil črno ovco, pa obakrat sta mu povrgli belo puha- sto kepico. Ovci ostriže, na njiju že prej volno ope- re, potem pa, ko je postri- žena še enkrat. Z Anči jo še scufata na roke in šele potem je »ovna« (tako jo imenujeta v savinjskem narečju) pripravljena za predenje. Kolovrat, s ka- terim Ivan prede je šel že iz roda v rod, podedoval pa ga je od starih tet. Le- po je rezan in nič črviv, ker ga Ivan zna negovati ter hraniti. »Kar sva ože- njena, to goni,« smeje pravi žena Anči, ki je sila zgovorna, segava in zna zapeti še marsikatero sta- ro slovensko pesem. Ven- dar jo po hudomušnosti prekaša Ivan. Ker smo se v razgovoru dobro ujeli, nam je stresal toliko šal, da jih nismo utegnili niti zabeležiti. Iskriv, darež- ljiv, je ta oče Ivan iz Ka- saz. Napredeno in doma pridelano volno porabi, da z njo obdari žlahto, pri- jatelje. Pa ne samo obda- ri, še splete jim jopice, ka- pice, nogavice irt kar je še ostale pletilske drobnari- je. Iz kupljene volne dela bolj malo, ker ima doma- če dovolj. Le za ženko na- redi kakšno izjemo ter ustreže njeni želji. Anči pa krmi dva prašička, da imata dodatek k skromni pokojnini. Oče Ivan je bil kot delavec 22 let zapo- slen v tovarni v Libojah, kjer je ročno mesil glino. Potem pa je zbolel na srcu in se invalidsko upo- kojil. Nikoli pa z vsem tem raznolikim delom, ki smo ga našteli, ni prene- hal. Spremlja ga vse živ- ljenje in služil mu bo toli- ko časa, dokler ga moči ne bodo zapustile. Po vi- dezu sodeč pa bo to še dolgo dolgo. Povšetova iz Kasaz sta srečna zakonska dvojica. Želje drug drugemu bere- ta iz obraza, gubice so v večnem gibanju, pridne roke mravljice in mra vi Ja- ka pa v neprestanem rit- mu. Njuni dnevi so izpol- njeni, če ne delata, pa be- reta. Ogromno bereta in sta tudi izredno razgleda- na. Med sabo se prepleta- ta kot niti, ki jih sama spletata in radoživo raz- dajata naokoli. ZDENKA STOPAR ZGODILO SEJE,.. PROMETNE NESREČE ZA 500.000 DINARJEV ŠKODE Iz Vranskega proti Ce- lju je vozil tovornjak s prikolico DUSAN JEŽ, 25, iz Vipave. Na ravnem delu cestišča med odce- poma proti Logarski doli- ni in Preboldu, pa je za- blokiralo in nato odletelo levo sprednje kolo priko- lice. Nasproti je pripeljal z osebnim avtomobilom NORBERT SALOBIR, 53, iz Celja in v njegov av- tomobil je priletelo kolo. Telesnih poškodb ni bilo, na tovornjaku je škode za 10.000 dinarjev, na oseb- '^em avtomobilu pa za 500.000. OBLEŽAL MRTEV POD TRAKTORJEM Po zasneženi poljski poti v Brezah je vozil po Wancu navzgor traktor IVAN ZEME, 23, iz Brez. Čeprav je imel verige, traktor ni mogel speljati Po hribu, zato je Zeme odšel domov po vrv in do- datne verige. Traktor je Privezal za drevo in pritr- dil verige na sprednji del jraktorja ter skušal spe- ljati. Po večkratnem po- skusu je traktor potegnilo ^ desno, odpela se je veri- ga in pričel je drseti vzvratno po pobočju navzdol. Prevrnil se je preko zadnjih koles in pod seboj pokopal Zeme- ta, ki je na kraju nesreče umrl. SEM TER TJA PO VOZIŠČU Iz Velenja proti Arji va- si je vozil z osebnim avto- mobilom MILAN ILIJE- VlC, 48, iz Ljubljane. Ko je pripeljal v Bevče, je ne- nadoma zagledal na de- snem voznem pasu pešca JANEZA KAV(::NIKA, 27, iz Topolšice, ki je ho- dil nasproti sem ter tja. Da bi preprečil trčenje, je Ilijevič zapeljal v levo, za- viral, ker pa je pešca še zanašalo, se mu je voznik ponovno umaknil v de- sno, vendar ga je kljub te- mu zbil. Težje ranjenega Kavčnika so odpeljali na zdravljenje v celjsko bol- nišnico. PREHITRO V OVINEK V kraju Selo pri Vele- nju je v blagem levem ovinku začelo zanašati voznika osebnega avtmo- bila ZDENKA SILOV- SKA, 35, iz Velenja, ker je vozil z neprimerno hi- trostjo. Zapeljal je najprej V levo, nato ga je zaneslo v desno, pa ponovno na levi vozni pas, kjer je silo- vito čelno trčil v tovor- njak, ki ga je nasproti pri- peljal MIRO STOLNIK, 32, iz Slovenj Gradca, ki je močno zaviral in zape- ljal tudi skrajno desno. Med trčenjem se je Silov- šek tako hudo poškodo-. val da je med prevozom umrl. NEPREVIDNO PREČKANJE PROGE Iz Zidanega mosta proti Celju je vozil zeleni vlak, ki ga je upravljal strojevo- dja IGNAC LEDINEK. Po lokalni cesti iz Zidane- ga tnosta proti Obrežju pa je sicer označen železni- ški prehod neprevidno prečkala MAJDA MLI- NARIC, 42, iz Gračnice. Lokomotiva je Mlinariče- vo zbila 3 metre naprej, kjer je obležala težje po- škodovana. KRONIKA VOZNIKI, POZOR! Lepo in hladno ter sora- zmerno suho vreme je na prvi pogled kot nalašč za varno vožnjo. Vendar te- mu ni tako. Zadnje dni se je že zgodilo nekaj pro- metnih nesreč, prav zara- di tega, ker nihče ni raču- nal na poledico. Ta je še posebej izrazita v jutra- njih urah. V času torej, ko se nam najbolj mudi na delo. Cez dan se sicer led stopi, proti večeru pa ce- ste znova prično zmrzo- vat. Upoštevajte, da je lahko poledica le na ne- katerih odsekih, da se lahko pojavi nenadejana. Priporočamo vam previ- dno vožnjo. TATOVOI^ DAJEMO PRILOŽNOST Na celjskem območju je vse več vlomov v stano- vanja. Resnici na ljubo - marsikdaj smo tudi sami preveč lahkoverni. Denar in dragocene .predmete imamo v stanovanju kar razstavljene in tistim, ki vlamljajo, je najti takšne stvari prava malenkost. Znani so primeri, ko so bili dragoceni predmeti, nakit, zlato in denar sicer dobro skriti in to na neka- terih običajnih mestih (po d posteljo, v rjuhah..., vendar upoštevajmo, da prav tam po navadi tatovi tudi iščejo. Zakaj v stano- vanju ne bi vgradili kak- šen skriven sef. Enkratna naložba, bi se morda kdaj bogato obrestovala. Zani- miv pa je bil tudi primer v Celju, ko so neznanci vdrli v stanovanje, ga vse- ga premetali, preiskali še najbolj skrivne kotičke, pa vendarle niso našli zla- ta. Ta je bil lahkomiselno položen kar v skodelico za pravo kavo. Seveda vam takšnega načina skrivanja ne priporoča- mo. Priporočamo pa vam, da ne dajete nikakršnih informacij tujcem, ki bi spraševali, kje so vaši so- sedje, kdaj so v službi in kdaj se vrnejo. Takšni po- datki so jim še kako dra- goceni. V nekem stano- vanjskem bloku v Celju je eden izmed stanoval- cev preurejal svoje stano- vanje ter s tem kakšnih 14 dni povzročal ropot. Prejšnji teden je v istem bloku spet bilo slišati ra- zbijanje in vsi so mislili, da ta stanovalec nadaljuje s svojim preurejanjem. Zmotili so se. Tat je vdiral v stanovanje ter ukradel za dvajset tisočakov zlat- nine in približno deset ti- soč dinarjev. Se pred tem je sosede spraševal, če ve- do, kdaj se iz službe vrne njihova soseda. Izvedel je, izvedel je tudi za to, da nekdo preureja stanova- nje in vse to mu je dobro služilo pri kasnejšem de- janju. Bodimo pozorni to- rej tudi na neznance, ki se večkrat potikajo okrog naših domov. J. V. KMALU BREZ OMEJITEV VOŽNJE? Delegati odbora zveznega zbora skupščine Jugosla- vije menijo, da bi bilo prav, ko bi kar najhitreje odpravili sistem omejitve vožnje sodi-lihi. Pravijo, da za to ni več potrebe, ker je bencin dandanes že tako drag, da že sama ce- na omejuje vožnje. Dele- gati menijo, da dosedanji način omejevanja voženj ni več smiseln. Odbor je sklenil, da bo zveznemu odboru skupščine Jugo- slavije predlagal, naj sprejme zakon o odpravi dosedanjega zakona o omejitvah in to po hitrem postopku. To bodo bržko- ne sprejeli na seji 3. fe- bruarja. Pa držimo pe- sti! J. V. POŽIG ZARADI MAŠČEVANJA Tako je izjavil 19-letni JOŽE POLAJŽAR iz Ro- gatca, ki je pred dnevi podtaknil ogenj v gospo- darskem poslopju, last Lee Kunej v Rogatcu. V poslopju je bilo 800 kg se- na, 500' kg koruze, 4 m^ drv in orodje. Leseno po- slopje je zgorelo do tal, škodo so ocenili na 100.000 dinarjev. DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC razpisuje 1. PRIPRAVLJALNI SEMINAR ZA VPIS NA VIŠJO UPRAVNO ŠOLO Preizkus znanja lahko opravljajo samo tisti kandidati, ki imajo najmanj 4 leta delovne prakse praviloma v vodstvenih, poslovnih, upravnih, administrativnih in drugih pisarniških opravilih 2. ODDELKA OSNOVNE ŠOLE 5., 6. in 7., 8. razred za odrasle ob delu Rok za prijavo je 15. 2. 1981. Prijavite se lahko osebno na DU Žalec ali na telef. št. 710-616 vsak dan od 7.-14. ure, v ponedeljek, sredo in petek pa do 16. ure. 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 4 - 29. januar H 4 - 29. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 23 IRSKA - »SMARAGDNI OTOK« OB t SEU£ PIŠE: JELKA ŽOLNIR 8 Pot na severo-zahodni del otoka nas je vodila preko ve- likega mesta Limericka, ki leži ob izlivu največje irske reke Shannon v morje. Me- sta so si'med seboj s svojim nemirnim utripom podobna, zato smo raje pohiteli v valo- vito,- pomirjujoče zeleno po- krajino z redko posejanimi domačijami in vasmi. Na poti smo se ustavljali pri številnih znancih najine- ga gostitelja in povsod smo doživeli enako prisrčen spre- jem, kakor da se ne bi zad- njič srečali pred nekaj leti oziroma sploh-prvič v življe- nju. Povsod so nam postregli s čajem in pecivom, pogovor pa je bilo vedno potrebno na sredini prekiniti, da smo sploh lahko nadaljevali poto- vanje. Irska angleščina je v tistih krajih precej melodič- na ~ kot da bi Dolenjci govo- rili angleščino s svojim zna- čilnim potegovanjem zlogov. Ta melodičnost se na jugu otoka še stopnjuje, medtem ko je v Dublinu skoraj ni opaziti in govore skoraj čisto angleščino, ki pa je brez aspiracije, sicer tako značil- ne za ta jezik. Vsi sogovorni- ki so sicer poznali našo drža- vo, vendar v glavnem le zara- di našega Tita. Njegova smrt je tudi Irce prizadela na svoj način. Na splošno zelo malo Ircev potuje oziroma preživ- lja počitnice na evropski ce- lini, tako da nismo srečali ni- kogar, ki bi že bil v Jugosla- viji, zelo redki pa so bili v katerikoli drugi kontinental- ni državi. Tisti domačini, ki se ne izselijo, so namreč močno navezani na svojo do- movino in so ponosni nanjo. Pri tem izstopajo zlasti žen- ske, saj se praviloma Irke po poroki posvetijo le svojim družinam in prenehajo hodi- ti v službo, kar pri velikem številu otrok niti ni tako ne- navadno. Pot nas je vodila mimo najvišjih pečin na otoku, imenovanih Cliffs of Moher; veličastno se vzdigujejo več sto metrov nad Atlantikom, ki jih počasti izpodjeda z neizprosnim ritmičnim buta- njem vode razburkanega oceana. Blizu teh pečin se iz morja vzdigujejo Aranski otoki, ki so zlasti dobro vidni z ragle- dnega stolpa trdnjavice, ki se imenuje 0'Brien's Tower. Seveda pa je treba imeti sre- čo z vremenom, da se vidijo najbližje domačije na ome- njenem otočju, ki je posebno poznano zaradi čudovitih ročno izdelanih pletenin iz domače volne. Otočani poča- si zapuščajo slabo rodovitno zemljo in si skušajo najti svoj življenjski prostor v pri- jaznejšem okolju. Bližnje letovišče Lahinch, ki se skriva v zalivu, je pravo nasprotje omenjenih pečin Cliffs of Moher: tam se raz- prostira dolga peščena oba- la, ki je bila polna kopalcev, predvsem otrok vseh staro- sti, ki so tam preživljali po- čitnice v sklopu nekakšnih kolonij. Prvič in edinokrat med celotnim bivanjem na Irskem se nam je tisto zgod- nje popoldne zdelo dovolj to- plo, da bi si lahko oblekli ko- palke. Sonce ima namreč v tistih krajih veliko večjo moč zaradi poševnega pada- nja žarkov, tako da smo bili po dopustu kljub občutku neprestane vlažnosti in nav- zlic hladnosti kar lepo zago- reli - seveda le po tistih delih telesa, ki so gledali iz jop ali vetrovk. Nedaleč stran od Lahincha se razprostira področje žive- ga peska. O tem. naravnem pojavu krožijo med domači- ni različne legende. Še pri- mernejše za razvijanje ljud- ske domišljije pa je področje na severo-zahodu Irske, kjer se nad pusto zemljo, pome- šano s kamenjem, preprede- no z močvirji in jezeri, s ka- menitimi ograjami, ki so za- menjale južnejše pregrade pašnikov iz žive meje, men- da vedno vlečejo megle, ki ovirajo razgled na ravno po- krajino, kjer so hiše in nase- lja še izraziteje redko pose- jana. Razgledni stolp trdnjave 0'brien s Tower. SVETOVNE ZANIMIVOSTI ZLATI FARAON V EVROP Bilo je 4. novembra 1922, ko je angleški arheolog Ho- ward Carter po šestletnem iskanju v Dolini kraljev v Egiptu naletel na zapečatena vrata, ki so držala v dotlej neznano grobnico. Ko je po obvestilu priletel na kraj naj- dišča še lord Carnarvon, ki je bil vsa ta leta financiral razi- skovanja, so grobnico odprli. Pred strmečimi očmi razi- skovalcev so se odprli zakla- di, kakršnih nihče niti v sa- njah ni slutil. Križem kražem so bili po prostoru nametani kipi, kosi pohištva, dragoti- ne. Vse se je bleščalo v zlatu, slonovini in drugem drago- cenem materialu. Izkazalo se je, da gre za prvo neizropano grobnico starega Egipta, grobnico mladega faraona Tutankamona, ki je vladal nekako med leti 1332-1323 pred našim štetjem, torej pri- bližno pred 3300 leti. Vsega bogastva naenkrat niti pre- gledati ni bilo mogoče. Dol- ge^mesece je trajalo, preden sta se raziskovalca prebila do notranjih prostorov, v stransko izbo, dvorano s kra- ljevskim sarkofagom in za- kladnico, saj je bilo mnoge najdene kose potrebno po- prej kar na kraju samem naj- prej restavrirati, preden so jih lahko premaknili in spra- vili na varno. Najbogatejše so bile najdbe v dvorani, kjer so našli v več krstah, vlože- nih eno v drugo, Tutanka- monovo mumijo s slovito zlato masko, in v zakladnici, kjer je bilo poleg z zlato plo- čevino oblečene omare na stotine dragotin, predvsem zlatih ali pozlačenih kipov bogov, drobnih predmetov vsakdanje rabe iz alabastra in plemenitih lesov, pa šte- vilni kosi nakita iz zlata, kar- neola, poldragih kamnov in- podobno. V vsej grobnici je bilo okoli 5000 različnih predmetov, eden dragoce- nejši od drugega - najdba, ki še po šestdesetih letih, odkar so jo odkrili, buri domišljijo in katere vrednost je še ve- dno neprecenljiva. Za kakš- ne zaklade gre, nam pove že samo podatek, da je bila ena izmed krst, v kateri je ležalo faraonovo truplo, izdelana iz čistega zlata, tehtala pa je nič manj kot 225 kg, ob njej pa je stala omara, obita z zlato plo- čevino, ob kateri je Carter vzkliknil: »To je največja po- zlačena površina na svetu.« Majhen delček tega boga- stva, vsega nekaj prek 50 ko- sov, je zdaj Egiptovski muzej iz Kaira, ki te zaklade hrani, predstavil na razstavi, ki po- tuje po Evropi in se je zdaj ustavila v Miinchnu. Samo nekaj prek 50 kosov, in ven- dar so ti predmeti zavzeli po- vršino nekaj velikih dvoran v mvinchenski Kunsthalle. Ljudje, ki se zgrinjajo od vsepovsod, čakajo v dolgi vrsti pred poslopjem muze- ja, da bi ne zamudili te en- kratne priložnosti. Tudi mi smo čakali debele tri ure v snežnem metežu, preden smo korak za korak pristopi- cali do vhoda. In ni nam bilo žal. Takoj za prvo dvorano, kjer velike foto-povečave go- vore o zgodovini odkritja, smo vstopili v sobane, kjer so bili razstavljeni predmeti. Vsi prostori so bili preoble- čeni v črno, predmete, po- stavljene na kvadrastih pod- stavkih in zavarovane z de- belimi stekli, pa so osvetlje- vali direktno usmerjeni re- flektorji, tako da je njihova lepota prišla še bolj do izraza - tako v dvoranah ni bilo druge luči od tiste, ki so jo izžarevali zlati razstavljeni predmeti - prečudovito izde- lani kipci faraona, raznih bo- žanstev in živali, pa vsako- vrstno okrasje, posodje, umetelne skrinjice iz ebeno- vine, slonovine in cedrovine okovane z zlatom itd. Vsak predmet svet zase, pa vendar vsi skupaj ubrana celota, ki bi jo gledala ure in ure ne da bi opazila, kako mineva čas. Na posebno visokem pod stavku je bila ožarjena slovi ta Tutankamonova posmrt na maska, izdelana iz čisteg; zlata, obogatena z obloženi steklovino in poldragimi ka mni, ena izmed najbolj slo večih umetnin starega sveta Maska, težka okoli 11 kg bolj kot karkoli priča o mo gočnosti nekdanjih egipčar skih faraonov. Kljub tem ali morda prav zaradi tega p se ob vsej njeni malone na< zemski lepoti obiskovale čuti kar nekam izgubljenegi - kot bi stal pred pooseblje nim obličjem minljivosti. K( zapušča zamolkli žar razstav nih prostorov in se spet znaj de v žarki dnevni svetlob; šele začuti, da stoji na trdnil zemeljskih tleh. A v njem j( ostalo doživetje nekega tuje ga, daljnega, skrivnostneg; sveta, ki ga nikoli ne bo mo( pozabiti. ZDENKA STOPAll DAMIRJEBIL PRVI JUGOSLOVAN 1981 Tisto minuto čez polnoč letošnjega leta, ko je v celj- ski bolnišnici privekal na svet Damir, mamica Štefa nija Žnidarec v svoji sreči prav gotovo ni mogla pomi' sliti, da se je pravzaprav ro- dil prvi Jugoslovan. No, c obeh dogodkih v novoletnili dneh smo v našem tedniku pisali že v prvi letošnji šte vilki. Zdaj to vest osvežuje- mo samo še zato, ker sta se Damir in Štefanija s tem svojevrstnim »rekordom« znašla med zanimivostmif ki jih je zabeležil tudi Ta' njug s posredovanjem No- vega tednika in Radia Ce- lje. i KOT POLOVICA HLEBCA Blizu obale Raba leži otoček, ki ni večji od po- lovice hlebca. Tudi ime- nujejo ga tako: Pohljib. Leži v kanalu med Ra- bom in Dolino. Osamlje- na skala sredi morja, z lastnim svetilnikom, je bila nekoč last Kukuliča iz Raba; sedaj pripada vsem, kar je tudi prav, še posebej, ker gre za hle- bec. KAJ POMENI RODNA GRUDA Iso Caparovski iz Galič- nika mi je povedal zgod- bo, ki jo lahko doživite tu- di vi, če se boste kdaj znašli na ohridskem leta- lišču. Kadar kdo iz tega območja, še posebej iz Drimkola, odhaja iz ro- dnega kraja in se odpelje z letalom, se na poti do letala skloni do zemlje, vzame kepo prsti in si jo pritisne k prsim. VI, KI SE IGRATE Z ŽOGO Najbrž ne poznate na- slednje malo znane po- drobnosti iz zgodovine našega nogometa. V vzhodnem delu franči- ščanske cerkve v Du- brovniku je mogoče vide- ti v steno vdelan kamen, z napisom v latinščini. Na- pis izvira iz leta 1597, pre- veden pa se glasi takole: MIR Z VAMI, SPOMNI- TE SE, DA BOSTE UMR- LI TUDI VI, KI SE IGRATE Z 20G0. Ka- men z napisom je bil vzi- dan kot opozorilo du- brovniškim fantom, ki so se z žogo pogosto igrali pred cerkvijo in tako mo- tili vernike pri zbranosti. To pomeni, da igre z žogo v starem Dubrovniku ni- so bile neznane. DREVO SVOBODE Nenavaden spomenik svobode stoji na Rabu. To je črn hrast na Trgu svo- bode; vsadili so ga 23. aprila 1921, ob 10. uri in 35 minut. Tistega dne je Rab slavil svojo osvobo- ditev izpod italijanske okupacije. Tujci so mora- li po rapalski pogodbi za- pustiti otok Rab. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje. La.ško, Mozirje. Slovenske Konjice. Šentjur. Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a. poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež. Milan Božič. Jure Krašovec. Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne \Tačamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.