PROLETAREC JE D E L A V S K I l-IST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST,—NO. 2001. tntortrf M •tat, D»t. C. IM7. mt th. po*« w4fk• mt CkUmmm. IU.. Um Act oI C*a«r«m mi M«icb S. Uit. CHICAGO 23, ILL-, 23. JANUARJA (January 23), 194«. *\«hl»»hed Wee*ly at 2301 S. Lawndale Ave mi m LETO—VOL XXXXI. H A /1) K I. J F V \ N J K KRUHA Je ena največjih nalog tavesnikov. kai jih imajo sedaj v Evropi. Gornje je prisor, ko ga dele Zidom v klerlinu. Vatikan v naporih za utrditev moči in vpliva po svetu Glavni vir dohodkov rimske cerkve sedaj Severna in Južna Amerika. — Iz fašizma v "demokratiziranje" Papež Pij XII. je tik pred božičem imenoval 32 novih kardinalov, med temi štiri v Združenih državah, tako da ima Amerika sedaj pet kardinalov. Pred tem imenovanjem je bil v Ameriki le eden kardinal, namreč kardinal Dennis Dougherty v Philadelphiji. Z novim imenovanjem je število kardinalov naraslo na 70, kar je po cerkvenem zakonu dovoljeno, več pa ne: Novi ameriški kardinali so: nevtvorški nadškof Franc is J. Spellman, o katerem trdijo, da bo bodoči papež, dalje čikaški nadškof Samuel A. Stritch. šent-lojški nadškof John Glennon in detroitski nadškof Edward Mooney Poleg te kardinalske petorice, sta še dva druga v Severni Ameriki, namreč novi kardinal za angleško govoreče province v Kanadi in pa dosedanji kardinal v Quebecu, Kanada, za francosko govoreče katolike. Južna Amerika je imela do tega imenovanja samo enega kardinalskega "princa", sedaj pa jih bo imela šest. Azijo je papež "blagoslovil" z enim kardinalom, ki je prvi Kitajec, da ga je "doletela ta čast" in obenem "ves" katoliški Daljni vzhod. Turška Armenija je dobila enega, Nemčija je dobila tri nove in Francija enega novega kardinala. Kardinalski kolegij se zbere v Rimu dne 18. feb. Prvič po več stoletjih bo kolegij imel 28 italijanskih kardinalov, druge narodnosti pa 42. Kljub temu bodo Italijani kot narodnost naj-boli zastopani v tej višji oblasti katoliške hierarhije. Zakai in čemu se je "sveti oče" odločil, da "zdemokratizi-ra" svoj kardinalski štab? Mar je res postal tako "liberalen"? Uradna katoliška cerkev se je vedno znala prilagoditi razmeram in zahtevam časa. Pri tem vselej odločuje Petrov novčič; kjer je izgled, da se bo v Rim stekalo največ bogastva, tja se ozre oko "svetega očeta'. Papež je namreč V praksi materialist, ne pa v teoriji, v njegovih inci-klikah in pastirskih pismih. Šestletna vojna je marsikaj spremenila, pa so se spremenili tudi papeževi dohodki, ki so v nekaterih evropskih deželah popolnoma usahnili Na primer vir dohodkov na Poljskem in mnogih drugih državah Evrope Papež je bil torej prisiljen, da je podelil rdeče kardinalske kape tistim pastirjem, ki pasejo svoje ovce na boljših pašnikih. Znano je, da je papež odprto podpiral klerofašizem v Avstriji in Španiji, na Portugalskem in Poljskem ter nacizem v Nemčiji, da ne omenjamo njegove slične podpore v drugih manjših državah. To je bilo logično, kajti njegova "država" je tudi to-talitarska. kakor je diktatorična tudi sestava katoliške cerkve same. Demokracija je katoliški cerkvi španska vas. Kakor hitro je papež videl, da bije fašizmu zadnja ura, je hitro obrnil plašč po vetru in začel peti "o demokraciji, da se mora demokracija "pravilno razumeti". Pa je "sveti oče" obso-1 dil totalitarianizem, četudi ni to I prav rad storil, kajti njegov zvesti sluga krvnik Franco v Madridu je dete njegovega prizadevanja. Središče svetovne sile se je tako rekoč preselilo iz Evrope, i Na Poljskem ima papež dva kar-j dinala, enega na Češkem in že omenjenega v Armeniji, kar naj bi tvorilo zadnje njegove šanse proti sovjetom. Papež ni le duhovni poglavar rimske cerkve, temveč je hkrati tudi posvetni glavar države. Kot tak se ne briga le za rešenje duš. ampak se aktivno vmešava v politične zadeve. Papež dobro ve. da je svetovna posvetna sila sedaj koncentrirana v "protestantskih" Združenih državah in ameriški protestantski veljaki imajo velik vpliv v Južni Ameriki, zato je razvil svoj kardinalski aparat na ta dva kontinenta Skratka: V Evropi papež in njegova cerkev naglo zgublja tla; napredek levičarskih struj tam bo pa ta tla še bolj zrahljal. Zato kaže njegova smer v Novi svet, ki bo morda njegova zadnja opora . .. KLIC PERZIJE NA P0M0C PROTI SOVJETSKEMU IMPERIALIZMU Iranska (perzijska) delegacija se je na konferenci združenih narodov v Londonu pritožila proti Sovjetski uniji, ker se umešava v njene notranje zadeve in s svojo armado podpihuje uporniška gibanja in levičarsko demokratično stranko. To ie za Anglijo in Zed. države zelo neprijetna zadeva. , In seveda tudi za Rusijo. * , Iran je veljal doslej za državo pod angleško sfero. Vlada v Teheranu se je gibala po navodilih iz Londona in iranska oljna polja so monopol Anglije in oa ameriške Standard Oil kompanije. Rusija smatra, da če že morajo iranske petrolejske vrelce kontrolirati vnanji interesi, ima ona do njih saj toliko pravice kakor angleški in ameriški kapitalisti. Vrh tega je Iran soseda Sovjetske unije in sedanja taktika Moskve je, da hoče imeti ob mejah USSR sebi prijateljske vlade. Sloj, ki je sedaj na krmilu v Iranu, pa se ne smatra za naklonjenega Moskvi in ne njenemu gospodarskemu in političnemu sistemu. V kremlinu so se zavzeli pridobiti Iran pod svoj vpliv in v ta namen negujejo v njemu stranko, ki se označujejo za demokratično, a vlada v Teheranu trdi, da je demokratična znamka te stranke le slepilo, kajti v resnici ie komunistična in dekla Moskve. Dejstvo je, da ima ta stranka v Iranu veliko pristašev in da res deluje za demokratiziranje države. Ako in kadar dobi vlado ona v svoje roke, postane Iran Rusiji prijateljska dežela in pride pod njeno zaščito. Anglo-ameriške o line družbe delujejo, da se to ne zgodi. Perzijo ali Iran so v minuli vojni zasedle angleške, ameriške in sovjetske čete sporazumno z določbo, da se iz nje umaknejo ko bo konec Hitlerja. Dogovorili so se, da se to zgodi najpozneje meseca marca to leto. V ruski zoni Perzije se je pred nekaj tedni dogodil upor proti sedanji vladi v Teheranu, z zahtevo, da se tisti del, ki ie tudi bogat na oljnih vrelcih, pridruži sovjetski republiki Azerbajidžan. Iranska vlada je hotela upor zadušiti s silo, toda sovjetska armada ji ni dovolila, da bi poslala vojaštvo nad upornike, češ, da bi to pomenilo civilno vojno in pa krivico nad ljudstvom, ki ie upravičeno dobiti saj avtonomijo, če že ne združenje z Azerbajidžanom. Izgleda, da v tem sporu Moskva ne bo odnehala in da Perzija ne bo več dolgo posest angleškega imperializma. DVA SPISA, KI STA SAMA VREDNA VEC KOT PA JE CENA KOLEDARJA Jugoslavija imela v minuli vojni ogromne izgube Pred kratkim je Mitar Bakič. tajnik prezidija zvezne vlade Jugoslavije, izjavil, da je Jugo-*la vija v voini izgubila 10 od-stetkov svojega prebivalstva in čet 00 odstotkov svojega narodnega bogastva. Njeno gospodar-j sko življenje je bilo popolnoma ustavljeno in nien narodni dohodek se ie znižal za 70 odstot-! kov. "Naša največja izguba je bila v življenjih," je izjavil Bakič. 'ZuuIiN smo 1.683.000 ljudi, od < catcrih ie bilo nad 75% ustre-jenih ali pa so zgubili svoja živ- j Sjenja v fasističnih taboriščih in krematorijih. Zgubili smo čez 00,000 izurjenih industrijskih delavcev in rudarjev, ter 40,000 izobražencev. 1 V Jugoslaviji je 425,000 ra-njeniji in pohabljenih. Bilo je čez 170.000 vojnih ujetnikov. 320.000 internirancev in okrog 270.000 liudi ie bilo izgnanih ter odpeljanih v sužnost. Povprečna starost ubitih in pogrešanih ie bila 22 let starosti. Ta slika predstavlja ogromno ekonomiko škodo, ki jo je Jugoslavija utrpela v drugi svetovni vojni. Na drugem mestu ie izguba narodnega bogastva. Jugoslavija ie agrikulturna država in njeno kmetijstvo je bilo najbolj prizadeto. Cei 15 milijonov sadnega drevia in okrog 84.000 hektarjev vinogradov je bilo uničenih, ali četrtina predvojnega števila. Dve tretjini konj *e bilo pobitih, medtem ko je bilo okrog 60% druge živine uničene, drobnice pa še več. I ' Poleg tega ie bilo brezmala vse kmetiisko orodje uničeno, »oškodovano ali pokradeno in j idpeljano. in sicer 1,530 trak-1 terjev, 2,485 parnih strojev, 12,-800 mlatilnih strojev, . 380.000 plugov. 8.200 raznih kmetijskih strojev in 485,00 kmetijskih vo- KOMENTARJI zov. To je ogromna cena v življenjih in blagu, ki jo je Jugoslavija plačala v štiriletni vojni. Joseph Drasler poroča o jugoslovanskem taboru v ameriški okupacijski zoni v Nemčiji, v katerem je okrog 70 Slovencev ter tispč Srbov. Z živežem jih oskrbuje ameriška vojaška ob last, v zameno pa izkladajo razen tovor za ameriško vojaštvo Teh 70 Slovencev in tisoč Srbov se noče vrniti v Jugoslavijo. V Nemčijo so bili izseljeni na pri-silr.o delo pod Hitlerjem V taboru i/.dajajo svoj list "Rodoljub''. V podnaslovu pravi, da je to glasilo "kraljevskih jugoslovanskih častnikov, podčastnikov in vojakov." Članki so proti Titu in njegovi vladi, večinoma prevedeni iz ameriškega in angleškega tiska. List vzklika živijo kralju Petru II. in Draži Mihajloviču. Ni čudno, ako sc te vrste ljudje nočejo vrniti Ampak ameriška armada jih tudi ne bo imela za zmerom nc brigi. V Nemčiji je tudi veliko Poljakov in Rusov, ki nočejo na za i. Največ jih je v ameriškem delu. Nemcem in naši vojaški oblasti so v veliko nadlogo. Pb-ročajo, da je med njimi mnogo zločinskih tipov, ki so strah prebivalstva. Ameriška komanda bi se teh nezaželjenih ljudi rada iznebila in jih sili nazaj na Poljsko. oziroma v Rusijo. Ko so jim rekli, da jih bodo šiloma poslali, če nočejo prostovoljno oditi. so zagrozili z masnim samomorom. Ko so minuli teden ameriški vojaki hoteli okrog 300 Rusov primorati v vlak, jih je deset izmed njih res izvršilo samomor, drugi pa so se spustili z našimi vojaki v pretep To je posledica propagande belogar? distov in drugih sovražnikov sedanje poljske vlade in Sovjetske unije. V Ameriko pride v prihodnjih par mesecih 60.000 nevest iz Evrope, Avstralije in Nove Zelandije, ki so se poročile z našimi vojaki. Nekaj tisoč jih je že prišlo. Mnogih sc jc lotilo domoto žje. Nekaj Avstralk se je vrnilo ne da bi hotele čakati razporo- ke. Nedvomno se bo veliko teh zakonov prej ali slej enako končalo. Isto se je dogodilo po prejšnji vojni. V Koreji so se dogodili veliki icm ri — baje največ proti Ru-i;i. i Iranci rajo jih desničarski :rc;n, ki bi radi, da postane Ko-n ja teko j samostojna in da se vlado riim izroči, predno se ko-ministično gibanje "preveč razlag*" Dogovor med Rusijo in 7.ci\. državami določa, da bo Koreja pod zavezniško upravo pet let. Menijo, da bo vzelo toliko •asa, predno se korejsko ljud-tvo nauči demokracije in se usposobi ta samovlado. Ampak skoro gotovo bo treba korejski problem prej rešiti. Ovira je, ker bi sovjetska vlada rada Korejo v svojo "sfero vpliva", Zed. države pa nasprotujejo. Koreja ima 25 milijonov prebivalcev. Izmed teh jih je 17 milijonov pod ameriško kontrolo. osem pa pod sovjetsko armado. Te delitve za deželo niso dobre in je razumljivo, čemu bi Korejci radi, da tuje čete čimprej odidejo. Ameriški vojaki na Filipinih, v Nemčiji ifl v Franciji so vlado v Washingtonu in ameriško vrhovno poveljstvo z demonstracijami opozorili, da hočejo domov. General Eisenhovver jim je obljubil. da se to zgodi, ob enem pa je l.adaljne demonstracije prepovedal. Protesti naših fantov dokazujejo pred vsem to, da vojaščina med ameriškim ljudstvom ni priljubljen poklic. Posebno ne v mirnem času. Argentinski diktator Peron je svoje vrste /ašist, ki si išče zaslombo med maso, posebno nc:i delavstvom. In ne brez uspeha. Ko so ga tekmeci skušali izpodriniti, so se dogodile njemu v pomoč velike stavke, v povračilo pa je delodajalcem ukazal delavcem zvišati mezdo in jim plačati počitnice in bo-nus. Proti temu odloku pa so industrialci zastavkali. Demokra-(Konec na 5. strani.) Dolga povest iz bojev upornikov proti okupatorjem na Slovenskem v minuli vojni, ki jo je napisal za letošnji koledar Etbin Kristan, je mojstersko zasnovana in zajeta iz srca od človeka. ki to borbo razume in ki je vzlic svojim letom ostal revolucionar kakor je bil v mladosti. Napisana je realistično s stališča razmer, kakršne so v on-dotnih krajih rasnično bile. 2e samo ta povest je vredna, da si koledar vsakdo kupi. Katka Zupančič pa ima v tem koledarju povest iz življenja naših ljudi v Ameriki. Vsakdo, ki jo bo čital. bo lahko priznal, da je to eno izmed najlepših del. ki jih je Katka že podala čitate-ljem. Sploh je to biser v tem koledarju. Slika revno vdovo, ki se preživlja s pranjem; ima hčerko edinko, ki jo je izšolala. Dekle doraste, se zaljubi v fanta, o katerem smatra, da je iz zelo imovite družine — kjer je vse v sijaju, pa fantu dopoveduje, da ima mater, ki je z Dunaja doma, rafinirana dama itd. A v resnici o nji rajše ne govori-Doma pa se muči in mati se čudi, čemu je postala takšna? Dekleta je sram — kaj, če njen fant nekega dne pride na obisk in vidi to revščino in to njeno izgarano mater! In res pride. Sicer pa boste i to povest brali v Koledarju čim ga dobite v roke. Zelo lepa je pesem, napisana za sodobnost in bodočnost, ki je na tretji strani, in pa Seliškar-jeva, Oton Zupančičeva ter razne druge pesmi, ki so bile porojene v minuli borbi za osvoboditev slovenskega naroda izpod okupatorjev in starih spon. Joško Oven opisuje težave obrtniških vajencev, ki so se učili pri brezvestnih mojstrih. ! Anton Garden opisuje spomine iz svojih dni, Jos. Chesarek ima daljši spis o bratih Vertinih. Anton Shular ima spis o oderuhih. J. N. Rogelj informativni članek "Koliko nas je", Marya Omahen Mohar piše o svojem dedku, in o slovenski zadrugi v VVaukeganu-North Chicagu piše Albina L. Furlan; John 2igman Zed. države imajo v tujini veliko uslužbencev Zed države imajo v inozemstvu med 760.000 do 850,000 civilnih uslužbencev, kar stane ... A ll#ln.| - davkoplačevalce okrog eno mi- STRANKE NE BODO USPELE lijardo sedem«sto milijonov dolarjev UNIJE BREZ SVOJE POLITIČNE ima črtico o svojem očetu, John Goršek obuja spomine na dneve pred 35 leti, Frank Česen je zastopan s satiro.. Janko Zega opisuje sestanke staršev, ki so imeli sinove in hčere v armadi — zelo lepa stvar iz življenja ljudi. ki se prej niti na enem bloku niso poznali, vojna pa jih je seznanila in spravila na družabne sestanke, da so drug drugemu povedali, kje so njihovi sinovi in kaj pišejo z dežel, v katere so bili poslani, in z bojišč. Anton Slabe ima v tem koledarju črtico "Pot v novo življenje" in F. A. Vider članek "Kali za novo vojno". Poleg teh je zastopanih več drugih naših tukajšnjih sotrudnikov, ostali spisi pa so iz starega kraja, ki jih navedemo v prihodnji številki Cim dobimo koledar iz knjigoveznice, ga nemudoma razpošljemo. Vračanje v "dobre stare čase" in razmere Plinske bombe (solinice) so za razbijanje stavk spet v modi/ Od kar je vojne konec, se jih je prvič poslužila proti stavkarjem policija v Los Angelesu in tudi policija v drugih mestih se je dobro založila z njimi. Razganjanje piketov s količki in batinami je stara metoda, ki se jo v sedanjih stavkah pridno uporablja. Tudi sodniki so kom panijam spet na uslugo, kadar zahtevajo, "inžunkšne" .. proti stavkarjem. Velike korporacije so se že med volno odločile zlomiti unije oh prvi priložnosti. V kongresu so si poskrbele dobiti povračila od davkov v znesku poldruge milijarde,, torej imajo dohodke tudi če ne obratujejo. N. pr., vodstvo korporacije General Motors je pred dobrim tednom izjavilo, da pogodba med unijo avtnih delavcev in njo več ne velja in da take kakor je bila ne bo nikdar obnovila. Z drugimi besedami, ravnatelji te največje korporacije so se odloČili zhiti uniio s tem, da delavce ix-stradajo. Ob enem jim pripovedujejo, da so delavci v desetih tednih stavke izgubili na plači že okrog osemdeset milijonov dolarjev, ki si jih tudi z zvišanjem mezde ne bodo mogli ni- koli nadomestiti. Da hi ugodili zahtevi za 30 odstotkov zvišanja, o t*m ni pri vodstvu G. M. niti govora. Zaradi stavke pri G. M. je v avtnem mestu zelo prizadeta tudi trgovina in kompanijska propaganda ščuje trgovce proti uniji, češ, ona |e kriva, da boste »tržili nad 100 milijonov dolarjev manj kot pa hi, če se hi obratovanja ne prekinilo. Predsednik Truman je skušal val stavk ustaviti ali ga saj omejiti s pomočjo takozvanih raziskovalnih odborov, ki naj bi nepristransko . ugotovili, koliko kompanije lahko mezdo ivišajo I ne da hi oh enem podražile svo-i ie produkte. Toda ravnateljstva se niti po predsednikovih željah nočejo ravnati in odklanjajo njegovo spravljivost. Ze med vojno so prerokovali. da čim preneha municljsk« industrija, bo čas ugoden ta u-genchltev industrialnih unij in s tem za nemoteno izkoriščanje delavcev ter kupičenje profltov. Ker imajo korporacije občinske uprave, policijo in sploh vse politične urade na svoji strani, je borba za unije res naporna, kakor |e bila v "dobrih starih časih". Ampak to je šele začetek, le uvod v borbo, ki prihaja* Dočim stotisoče delavcev stavka v borbi za zboljšanje življenskih razmer, se politične maline demokratske in republikanske stranke pripravljajo na primarne volitve, ki se bodo vršile aprila to leto. Nominirale bostn kandidate v kongres in v razne druge politične urade. \ linijskim voditeljem je se^aj lahko popolnoma jasno, da je sedanji kongres organiziranemu delavstvu sovražen in da ne bo prihodnji, ki bo izvoljen meseca novembra, nič boljši, ako bodo unije delovale le za izvolitev "prijateljev" namesto da se bi podale v volilni boj s svojimi kandidati. Seveda, dokler bodo voditelji unij zaeno s kapitalističnimi politiki vred trdili, da so za "free enterprise" in za "naš (ameriški) način življenja", bo izid volitev v zvezni kongres tak kakor pred dvemi leti. Kaj pomaga štirinajst milijonov organiziranih delavcev, če pa v politiki glasujejo za sistem, proti kateremu na industrialnem polju stavkajo? Ta dvojna nelogična taktika stane delavstvo ogromnih naporov in žrtev. V industriji stavkajo proti izkoriščevalcem a v politiki pa podpirajo njihen sistem! Ne morejo zapopasti, da je že skrajni čas izreči se za socializem inf dati s^ovo obema strankama ameriških kapitalistov; in privilegijev. Kaj koristi unijam trošiti denar v kampanji za demokratske in republikanske kandidate, ko pa jih po volitvah puste na cedilu, kot se je zgodilo leta 1944 in že po vsakih prejšnjih volitvahl Dokler ne bo v zveznem kongresu močne skupine takih poslancev, ki jih ne bo sram priznati, da so za socializacijo in s tem za socializem, bomo imeli-industrialne konflikte ne da bi delavstvo vzlic stavkam kaj prida doseglo v njih. Zlo sedanje uredbe je pohlep po profitih in dobički pa se kujejo le z izkoriščanjem onih, ki jih s tvojim delom kupičijo privatnim lastnikom. To zlo je treba odpraviti, toda to se ne bo zgodilo, dokler bodo delavci metali svoje glasove proč v prid kandidatov, ki služijo priviligijem namesto splošnemu blagru. PROLETAREC LIST ZA INTERESE D2.&-AVSKEGA LJUDSTVA. ------ IZHAJA VSAKO SREDQ. I utaja Jnfolofamb DaUvilu TUkovM Druika, Ckicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavan sa celo leto IS.Ou; ut pol leta 91.7S; sa četrt leU $1.00. Inozemstvo: sa celo leto 93.60; sa pol leta 92.00. Vsi rokopisi in Offlasi morajo hiti v naiem uradu najposneje do pondeljka popoldne ta priobčite v t številki tekočega tedna. PROLETAREC PuDlished everj Wedneaday by the Jugoslav Workmen's Publishing Go., Inc. Established 1906. Editor----------------------------,---------------Frank Zaits Business Manager...^...................................Charles Pogorelec 8UBSCRIPTI0N RATES: Jnited States: One Year 93.00; Siz Montlis 91.75; Three Months 9100. Foreign Countries, One Year 93.50; Six Months 92.00. P H O L E TA R E C 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK VVELL 2864 Bloki na konferenci organizacije združenih narodov v Londonu Konferenca združenih narodov v Londonu se je pričela sicer z manjšim navdušenjem kot pa pokojna liga narodov, a državniki menijo, da tudi bolj realistično. Namreč, da so se iz zmot prejšnje mednarodne uredbe precej naučili. Vendar pa so se tudi na tem zborovanju pojavile enake hibe, kakršne so pokopale pokojno ligo. Razlike na sedanji so pravzaprav še veliko večje kakor pa so bile takrat. Ali pa morda ne — če se vzame v upoštev, da je bivša liga imela za enega svojih glavnih smotrov ograditi Sovjetsko unijo na vzhodu in na zapadu, da se bi nikamor ne mogla ganiti. Ze na pripravljalni konferenci v San Franciscu so ji znova zastavljali pot. V Londonu spet tako — dasi veliko tudi po krivdi nerodnih potez sovjetskih diplomatov. Zabili so si v glavo, da AMERIŠKA DELEGACIJA ima v novo osnovani organizaciji združenih narodov, ki zboruje v Londonu, važno vlogo. To jc dobro za nas in za vos svet, kot bi bilo dobro za ligo narodov, če ji bi r.c pokazali takrat hrbta in jo zavrgli. Na sliki so vodilni člani na*e delcgacijc senator Connally, senator Vandenberg, Edward Stettinius Jr., in Eleanor Roosevelt. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Trkanje na vrata... Sprejem Argentine v krog soka Plačali so jo pa tisti, ki so se borili za svoje odrešenje. Združenih narodov je povzročil I ^ dolf * dvl«nil ie mnogo glavobola in par ^ j nekdo za Svedrto. Da g« n. raz- jih je z hudo zardelimi uhlji ta- lo«a-Je Pj^al zakaj bi ta skoz koj nato umaknilo s svojih atol- m sk°* femokraUk. narod no cev. Je pač še več takih boli ali i sPrelel1 v organizacijo /aru*-• i i a. i * nih narodov. Navzlic svon ne- manj iskrenih, a na žalost slabo poučenih gorečneže v in še več JOŠKO OVEN: RAZGOVORI Menda ga ni človeka, kateri bi danes trdil, da ni naša indu-strialna stavba v zelo resnem in kritičnem stanju. Seveda, mnenja so različna, ali eno je gotovo — nekaj se mora ukreniti in to v zelo kratkem času. Kongres, ki je zopet v zasedanju ima glede stavk svoje mnenje, *cve zelo naklonjeno delodajalcem in v škodo delavcev. Dalje je tu takozvano "javno mnenje" splošne publike, o kateri bur-žvazno časopisje vedno gode, da je odločno proti stavkarjem. Kajpada, so izjeme tudi med njimi, ali redko, zelo redko dobiš pametno, pošteno besedo iz-pregovorjeno v prid zahtev delavcev. Mesto tega gledaš v našem meščanskem časopisju la h ko vsak dan velikanske celostranske oglase raznih velein-dustrijalnih podjetij, katere v kričavem stavku ponavljajo že stokrat ponovljene neresnice, kako so oni v pravem in pa delavske unije v nepravem t£r bo publika, katera želi in hoče nove avtomobile, peči, refrige-ratorje, radije itd. na njih strani in proti stavkujočemu delavstvu; tretjič — ker je reakcionarna večina v kongresu in senatu na njih strani in komaj čaka na priliko ustvarjanja proti-delavskih zakonov. Korporacije so bogate, meščansko časopisje je v večini njihova last, časa imajo tudi dovolj — saj njim nobeden ne krade trga; ta bo po čakal . dokler po njih mnenju delavstvo ne podleže in pridejo nazaj dobri stari časi Za dosego tega cilja jim ni nobena demagogija prenizka. Organizirano delavstvo, kate-rb je politično šibko, brez večjega časopisja in skoro brez zastopstva v zbornicah, ima težak boj na rokah. Prepričan sem. da se jim ne bo posrečil ta njih cilj. Ali nevarnost je tu, katera nas uči, da ni dovolj biti organiziran strokovno, ampak moraš imeti močno politično ozadje. In na 0an vse. kar je v nji. Treba je pomisliti, da so se za sivim plaščem nevtralnosti gnezdili spletkarji in vohuni ter so imeli svoje mreže razpeljane po vsem svetu. Tudi Italija si je že našla apostole, ki trkajo na vrata Združenih narodov Kajti je bila Italija od fašistov grdo potegnjena! senatorjev doli z juga. Nič se ne kako tirajo iste ves naš ameriški demokratska in republikanska sistem v — socializem. Ali vse stranka nista to ozadje. Upaj- to še ni dovolj. Moskva ima zo- mo, da bb delavstvo v tem boju pet svoje grešne prste zraven, to izprevidelo. Kaj pa je po njih mnenju CIO° p . ST-Vellka rudn*™'eksplozija v £?e°ro p«£ft\rit: Kfc Wfhu; W,V» * , \ . ., spet petnajst žrtev. Imela bi lana, in je odprto mnenje raznih ,, K / ___ hko še strahotnejše posledice. o a i . . i .. . ida ni na čuden način učinek . .. S staro rimsko-pagansko, in omenja ogromnih profitov, ka- , . , , , # z novo. skoro dvatiaočlPtno Ur- t^re so Mi natriotični velpinrhi- eksplozije sel KVI1KU namesto z novo, skoro d vat usode t no kr- tere so želi patriotični veleindu ščansko kulturo prepojena — pa strialci med vojno, dočim je mo- sc ji naj vstop med Združene ralo delavstvo ostati pri plačah, narode odreče? Opustošeni kra- katere so jim bile zamrznjene po ostalih rovih, kjer je delalo več kot 252 rudarjev. Vsi so se srečno rešili. Sedaj kajpada ugibajo, kaj so bili vzroki eksplozi- vtrmlnostl da so Švedi veliko tr snujeta anglo-ameriški blok proti nji nov "cordon sanitaire" pa [^kTh kf so ^isi fanatično za" Morali so biti oboroženi in ji po Grčiji in Jugoslaviji, poru- i Vprašanje "nastane, kdo je" žrt-j Dajo' KaJ s0 0111 vzroK1 jima priliva olje na ogenj. Ne namenoma, ampak v bojazni pred siepljeni. ali pa toliko stremu- PriPravUenL za vsak slučaj, in v,šene vasi, požgani domovi in|voval več za zmago in poraz fa. Je ln " JCQ njim. ški da jih ni sram zavedoma ^ Pnmorani 4bl * b,h " 10 * -------^ "----" ---------------------" -Varnostne uredbe —— postavili na stran za- Ko se je šlo za izvolitev glavnega tajnika organizacije združenih narodov, so si Angleži izbrali za svojega kandidata belgijskega ministra vnanjih zadev Spaaka. Sovjetska delegacija se je odločila postaviti za kandidata norvežkega ministra vnanjih zadev in ga je tudi predlagala. Oba sta laborita stare šole, torej kar se prepričanja tiče, sta oba člana delavskega gibanja. A v diplomaciji — no, to pa je kajneda druga stvar. Dasi je ameriška delegacija bila za sovjetskega kandidata, je angleški zmagal s par glasovi večine Tako je bila črta potegnjena in sovjetski blok je znova zasu-mil, da se pletejo intrige proti njemu, oziroma po življenju USSR. Arabski blok se je ob tej priliki pohvalil, da je s svojimi petimi glasovi premagal sovjetsko in ameriško skupino v prid Angležev. ; v Ampak Arabci jutri lahko prav tako naglo presedljajo v "sovjetski blok". Posebno sedaj, ko se toliko intrigira zaradi židovskega problema in Palestine. Predsednik eksekutive angleške delavske stranke Harold Laski svari Anglijo, naj ne zaide v protisovjetsko omrežje. Dasi on ni komunist — le laborit, o sebi pravi, da je mednarodni socialist z vero v demokracijo — vendar razume, da ako hoče delavska stranka naprej, ne sme zaiti z zarotniško zvezo proti Rusiji. Ako hoče uvesti socializem v Angliji, si ustvariti sodelovanje v Indiji in si pomagati kjerkoli na svetu po demokratičnih, socialističnih metodah, mora dati slovo kolaboriranju s kapitalizmom kjerkoli na svetu, bodisi z domačim in še posebno s plutokracijo Zed držav. Laski je dejal, da skuša torijska (Churchillovai stranka pognati delavsko stranko v odločitev med Zed. državami in Sovjetsko unijo. Ali si za eno, ali za drugo, je stališče torijev, kajti z obema ne moreš biti. To ni res, pravi Laski. Anglija je lahko vzajemno z Zed državami v vsem, kar utegne koristiti Zed. državam in občestvu Velike Britanije, in ob enem v najožjem sodelovanju s Sovjetsko zvezo. razume prodajati in širiti svojo pri-, ., 0 , . ... stransko politično robo pod vczmk Sesedel se je na divan in si venomer zatrjeval, da je norec, da nihče ne ve, ker nihče vedeti ne more. Kako moreni biti vendar tako bedast? Ali je res, da se vprav mi, ki smo sušičavi, tako bojimo za življenje ... Ne, ne! Le trpljenja se bojimo. Da, toda pogledal me je vendarle ... in nasmehnil se je! Zopet je pogledal na uro, zopet je pričel dirjati po sobi. Po ulici so hitele v kožuhe zavite dame in se ljubko nasmihale. Neka po vidu znana mu gospa je vodila na vrvici krasnega ruskega barzoja . . . Takšna čudovita žival! Kako se mu lesketa dolga svilena dlaka na hrbtu. Kako elegantno stopa .. O. in ta ženska ga je uklenila v j verižico ... V tistem hipu je pri-1 drvel mimo avtomobil in preden se je pes utegnil umakniti, mu je kolo presekalo truplo na dvoje... Kri je brizgnila in oškro-pila bližnje pasante, avtomobil i se je ustavil, dama je jokala,] brisala si solze in nekaj kričala,! šofer je nervozno gestikuliral. V hipu se je nabrala okoli mrtvega psa gruča radovednežev. Policaj, tisti v paradi, je vzel v roke notes in beležil . .. Varjačič je kriknil v svojem srcu in si zakril oči z rokami. "O, te zverine! Takšno čudovito žival so povozili... te zverine, zverine!" Najraje bi se bil zjokal. Jok, težak kakor svinčena kepa, mu je obstal nekje v grlu. Vse njegove misli so v blaznem tekmovanju dirjale po obširnih. brezkrajnih prostorninah ... In vendar so bile vse te misli razbite, odkrhane, drobci ... tam pol trupa, tam okrvavljena glava, nenadna eksplozija, kri... dama z jokajočim obrazom, policaj, gruča radovednežev ... V roki, ki jo je z neko brezumno silovitostjo tlačil v žep, je do bolesti stiskal železno kroglo. "Moram ga, moram ga ..." je sikal skozi zobe Pogledal je še enkrat ministrovo sliko, da bi si njegov obraz dobro vtisnil v spomin. Zagledal se je v nekaj, kar se je nepričakovano pojavilo v sobi ... on je, on . . . potegnil je iz žepa bombo, zavihtel — in podoba je izginila .. . Pomencal si je z roko oči.. Ali norim? Ven, ven! Oblekel si je suknjo, previdno vložil v zunanji žep samokres in bombo in zdirjal na cesto, a mesto da bi se bil podal proti postaji, se je napotil vprav v nasprotno smer, kajti na oglu je stal stražnik. Dozdevalo se mu je celo, da gleda za njim, da, da mu celo sledi... Ni se upal ozreti. Ali niso mogoče razpisali nagrade na njegovo glavo? Čeprav je bilo mrzlo, ga je oblival pot in srce mu je močno udarjalo, šele ko je stopil iz predmestnih ulic na polje, se je umiril. .. Pogledal jc na uro. Samo še pol ure .. Zakasnil bo. . . Zopet se je zagnal kakor mlado. nerazborito živinče v tek mimo reke, ne da bi bil o čem premišljeval. Vedel je le, da mora biti ob enajstih na postaji Pred postajo je ugledal na levi strani Silo, na desni pa Krošlja Z leve strani so pravkar prihajali v dvostopih stražniki. Bilo jih je kakšnih trideset. Vsi so bili v paradnih uniformah, vsem so se lesketale po dve vrsti pozlačenih gumbov. Pred postajo je stalo mnogo avtomobilov. Sila je pristopil k njemu in mu pošepetal: "Le nikar tako nerodno! Zakaj si tako rdeč° Hladnokrvnost, hladnokrvnost!" Varjačič ni nič odgovoril, vzel je peronsko vstopnico, ki mu jo je bil kupil Sila, in nekako mehanično stopil mimo vratarja v notranjost poslopja in slednjič na peron. Klobuk je potisnil na čelo, roke je krčevito tlačil v žepe Mimo je prišel njegov nekdanji sošolec Šegula, zdaj prometni uradnik. "Servus. Varjačič. ali me ne vidiš? Hudiča, kakšen pa si? Saj menda vendar ne nameravaš streljati?" je dejal s porogljivim glasom in se zbadljivo smehljal. "Naj te vrag . . .", je zamr mral Varjačič in mu obrnil hrbet. Zunaj, pred tirom, po katerem običajno pri vozi brzovlak pred postajo, se je zbrala večja skupina častnikov in ravnateljev raznih občekoristnih državnih in tudi privatnih ustanov, večja kopica odličnih zastopnikov javnih oblasti, poleg tega pa tudi nekaj manjvrednega občinstva, ki se je iz bogve kakšnih razlogov nateplo semkaj. Med oficirji je stalo nekoliko močnih in lepo raščenih mož. Varjačiču je postalo neprijetno ob pogledu na te ljudi. Opazil je tudi, čeprav se ni niti enkrat ozrl, da mu venomer sledi nekakšno človeče,, ki ga tako očitno zasleduje, da je izključen vsak dvom: detektiv je. Zdi se mu, da je majhen, da ima droban obraz, prav neznaten nos, a pogledati se ga ni upal. Ali ni možakar celo pristopil k nekemu mlademu policijskemu oficirju, ki je imel temne brčice in prav neokusne kotlete? Ni se upal ozreti v tisto smer. Noge so se mu tresle, po telesu ga je spreletavala neprijetna vročina, ki mu je povzročala čudno slabenje želodca •.. Pred očmi se mu je jelo megliti ... Vsak trenutek se je zaustavljal in lovil sapo. Pred seboj je uzrl damo, ki je držala v roki velik šopek vrtnic in nagelj-čkov. Bogve. kako drago je to zdajle. v tem zimskem času, je pomislil. Ali bo še utegnila dati mu te prekrasne cvetlice? Ce mu bo ponudila takoj, ko bo izstopil iz voza, se bo mogoče še utegnil naslajati z opojnim vonjem vrtnic in s čudovito lepoto klinckov, če pa ne. . . A sam Bog ve, če se ministri sploh kdaj opajajo in vesele . . • Ali se sploh zanimajo za takšne prismojene dame? Saj se najbrže venomer tresejo in boje. da bi z desne ali leve ne priletela bomba ali kaj bombi podobnega. (Konec prihodnjič.) gftifi! PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ■d NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA 99 Nmrmininm m Zdruitn« dri«*« (i*T«n Chicaga) In Kanado $«.00 mm l«toi $3.00 mm pml !•«•$ $1.50 mm iatrt lata; mm CHicafo in Cicar« $7.SO ma calo latoj $3.75 sa pol Ul«i mm laoscnut?« $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 26.17 So. L«wndale Avenue :*2 Chieago 23. Illinoi* PISMO IZ STAREGA KRAJA Detroit, Mich. — Rudolf Potočnik je prejel od svojega brata sledeče pismo (datirano 5. XII. 451: Zelo sem se razveselil tvojega pisma ter ti takoj odgovorim Držim se še vedno največ v Rov-tih, ker še nimam prave namestitve, katero upam dobiti pri ministrstvu za trgovino in sicer pri odseku za turizem. Razmere pa so zdaj še premalo urejene in vsi hoteli zasedeni še po vojaštvu ter se bo pričelo s pravim delom v tej panogi šele proti pomladi; ravno zdaj se demobilizira čez 200,000 vojakov. Pokojnino dobivam redno ter jo je nova vlada s 1. jan. 1946 še izdatno povišala. Veliko hodim okoli po Gorenjski, da zbiram podatke in material za novo turistično sezono. Pri tem sem si pokvaril nogo tako, da za enkrat ne morem iz hiše. Prejšnji teden sem si ogledal tudi Dražgoše in Jamnik. Izgleda res obupno. Zdaj delajo barake, da bodo imeli ljudje vsaj čez zimo streho. Tudi novo cesto, in elektriko napeljujejo. Dela se povsod res veliko, samo materiala primanjkuje povsod, za delavce pa se uporablja večinoma nemške ujetnike; naj sami popravijo, kar so porušili. Najprej naj ti poročam, kar sem zvedel o Pavletovih iz Jam-nika. kar si me prosil 1. Mihcla je bila poročena v Gorjah. Njen mož je bil ustreljen v Gorjah kot talec od Nemcev. Ona je bila izseljena v Nemčijo z dvema otrokoma, pa se je spet vrnila z otroci vred. Mislim, da je zdaj spet v Gorjah. 2. Milka, oce in mati so dobro živeli na Jamniku ter so vedno podpirali partizane. Nemci so jim vse izropali, požgali in tudi temelje hiše in gospodarskih poslopij popolnoma porušili. Odpeljali so jih v najhujše nemško taborišče Dachau. Milka in mati so tam umrli, očeta so grozno mučili, pa ni prenesel mučenja, ter pravijo, da je pri tem precej izdal. Po vojni se je vrnil iz Nemčije ter živi zdaj v Kropi pri sestri Katri. 3. Matevž se je tudi vrnil iz Dachaua, njegova žena pa je umrla v Dachauu. 2ivi zdaj, drugič poročen v Ribnem pri fcledu. Najhujši izdajalec iz Jamnika je bil Resmanov Matevž. On je peljal nemške čete za hrbet naših partizanov, nakar so porušili vse Dražgoše, 42 ljudi, ki niso takoj zbežali, pobili, deloma žive pometali v ogenj. Tudi Jamničane je vse on izdal ter je kriv, da je bil Jamnik uničen in izseljen. Pozneje je pobegnil z Nemci. Tudi Lenartovega Janeza iz Kolomberta, ki si ga gotovo poznal, je on izdal kot podpornika partizanov, nakar so ga potem domači belogardisti pred hišo ubili. Jamničani so razen tega še umrli v Dachauu: Pstotar (gostilničar), mežnar in Urbančev Polde. Vrnili pa so se — seveda na pol živi: Klabovs, Pstotarjev sin, Urbančev Srečko in Mohorjev Lojze. Toliko o Jamniku. Pišeš, da zbirajo gotovi ljudje v Ameriki prispevke in materijal za jugoslovanske "begunce". Kdor ima kaj vpliva v Ameriki, naj razkrinka pred amerikansko javnostjo te domače izdajalce. Izmišljotine o "močni četniški armadi" v jugoslovanskem gorovju Poročilo, da ima gen. Draža del četniški propagandi na svo-Mihajlovič "od 60 do 70 tisoč jem desetdnevnem obisku Jugo-mož močno armado, ki je lojal- slavije, oziroma na obisku četna kralju Petru in tabori v go- niškega skrivališča, rovju južno od Belgrada v upa- 2e dejstvo samo, da je lahko nju, da uprizori pomladno revo- prišel v četniško gnezdo, je do-lucijo, ki bo strmoglavila Tito- kaz, da je šel tja z namenom, vo jugoslovansko republiko," je da sporoči svetu "senzacionalno navadna bedastoča, pravi M. W. vest" o močni četniški armadi v Fodor v dnevniku Chicago Sun. srbskih gorah. Kako je Noyes Zadevno poročilo o četniški prišel tja, z letalom ali peš, vest "armadi" je bilo objavljeno v ne omenja. Vsekakor je bil ob-ameriškem vojaškem listu Starš isk del propagandnega aparata, and Stripes, ki izhaja v južni ki ga vodi propadla jugoslovan-Nemčiji. Fodor, poročevalec o- ska čaršija v inozemstvu s po-menjenega čikaškega dnevnika močjo gotovih zavezniških inte-v južni Evropi, piše, da je tisto resov. Ti interesi, poleg intere-poročilo vrgel v svet neki Ar- sov Vatikana, si na vse načine thur Noycs, ki je baje obiskal prizadevajo, da bi mlado jugo-četniško gnezdo, ni pa videl Mi- slovansko republiko uničili, hajloviča.;. . Da je ne bodo uničili, so po- Fodor pravi, da četudi se do- rok za to jugoslovanski narodi, tična vest o "močni četniški armadi" glasi senzacionalno, lahko z gotovostjo pove, da je ze- ki so znali streti tujega in domačega sovražnika in bodo gotovo znali čuvati svoje težko pribor- lo pretirana. Noyes je baje bil jene pridobitve Titova vlada se 10 dni v Jugoslaviji in vsled te- dobro zavoda propagande, ki jo ga ne more imeti nobenega poj- širi Vatikan z namenom, da bi ma o tamkajšnjem položaju. prišli nazaj izdajalci naroda in Dalje piše Fodor, da vsi tuje- vzpostavili čaršijsko ter klero-zemski porocevalci, ki so se že fašistično tiranijo. Izdajalci so večkrat mudili v južni Srbiji in zgubili igro takrat, ko so se pro-Bosni, vedo, da se število Mi- dali Hitlerju. Kakor Hitlerju, hajlovičevih simpatičarjev skri- je odklenkalo tudi njim! va v gozdovih Sumadije. ki je-- srce tega ozemlja. Ampak to NAVODILA GLEDE število se lahko označi na par p0$|LJANJA DENARJA sto ah morda na par tiso*. nika- vjUGOSLAVUO Izseljeniški komisar Strahi-Poročevalee Fodor je potoval nJa Maletič je nam poslal v ob-po Jugoslaviji tik pred volitva- Javo navodila, kako je najbolj-HMP mi in oblasti so ga svarile, da se se pošiljati denar v Jugoslavijo, Oni so krivi neštetih gorja svo-lmanom na čelu. ki je tudi po- ostanki Mihajlovičevih četnikov da transakcija vestno izvr-jega naroda, oni so krivi tisoče- begnil s svojimi garjavimi ovči- skrivajo v hribih nad Gornjim šena rih žrtev, mučenja, internacij.,cami cez mejo, da zdaj pridigu- Milanovcem 65 milj južno od Njegovo pismo se glasi: izselitev, rušenja celih pokrajin je križarsko vojno po vsem ka- Belgrada Par sto četnikov se Jugoslovanski izseljenci v Ze-in sto in sto drugih hudodelstev.; toliškem svetu zoper "brezbo- skriya y gozdovih nad Kralje- dinjenih državah, ki pošiljajo Oni so se borili več- let z orožjem zno, komunistično Jugoslavijo. vem seVero*apadno od Valjeva, denar v Jugoslavijo dajemo na in judezevimi grosi, ki jih jim Doma so jim vsi jugoslovan- ki ponoči napadajo potnike in znanje, da je najvarnejše posla-je dajal okupator, proti svojim ski narodi že dali krepak odgo-! ropajo. ti denar s posredovanjem slede- Fodor pravi, da taki izpadi ni- čih ameriških bank in njihovih ZLOCINCI lagrene življenje mnogim povsem nedolžnim ljudem, zato. ker so vsled okolščin osumljeni in morajo v policijsko mučilnico. Gornje sta Mr. in Mrs. James Degnan, kateremu je iival v človeški ikor Pa desettisočev, kakor je podobi ugrabila ponoči šestletnega otroka, ga razrezala v kose in rai- j poročal Noyes. metala v odvodnem kanalu. bratom- Tik predno so planili domači partizanski osvobodilni borci iz hribov in gozdov, da preženejo še zadnje ostanke krutega okupatorja, ki je štiri leta pil kri in izmozgaval ubogi, mali slovenski narod, je ta ga- D . Dri„,,c am dja zalega izdajalska divjala K%J _* _ Doma so jim vsi jugoslovanski narodi že dali krepak odgovor z volitvami 11. nov. — sami pa pozabijo, da so vedno pridi- jso nič novega za dotične balkan-' filijalk: Federal Reserve Bank gali: ske kraje, zlasti ne za povojne of New York, Irving Trust Com- "Ljudska volja je božji glas " razmere. 2e od nekdaj so se do- pany of New York, Chase Na-. Vinko Potočnik. kot razkačene zveri ter v slepi jezi nad bližajočim se propadom jezuitskega klerikalizma morila in požigala vs^ kar jim je prišlo pod roko, potem pa so se te zveri v človeški podobi pohlevno pridružili zadnjim nemškim četam v nadi, da jih bo njihovo zadnje upanje t prtimi rokami zaščito. Zdaj pa hinavsko zavijajo oči ter tožijo pred svetovno javnostjo o krivici, ki se jim SPREMINJANJE PREPRIČANJA Cleveland. O. — Čital sem v našemu listu "Proletarcu", kako se je nekdanji komunist Liston M. Oak spremenil iz komunista potom rokus pokuša v menda socialdemokrata ali socialista. - Anglež, z ' socialističnega "Nevv Leadra" sprejel v svojo|kQt upravnik lista Za mene to ni nič novega, ko se komunist spreminja kakor vreme. Saj so nam znani kar po vrsti. Bolj ču- godi, češ, da so branili samo ve-ldno pa je ko se socialisti, ki so ro, da niso storili nikomur nič' žalega ter moledujejo za pomoč i in zaščito pred krivičnimi brati, : ki so s krepko slovensko pestjo vrgli zverinskega okupatorja iz .domače zemlje ter ob enem po-j medli vse pleve in smeti doma-i čega rodu čez slovenski prag. j Vsak se lahko vrne domov in 'veliko se jih je že vrnilo in ni-j komur se ni skrivil las, če se mu ne dokaže kako hudodelstvo. Ti- j sti pa. ki si ne upajo domov, pa 1 se zavedajo, da imajo preveč kr-|-{^ vave roke, da bi mogli pogle- se branili pred komunisti, kakor se brani berač mraza, spremenili v komuniste, ali saj lahko rečemo, da igrajo komunistično | SfC//f/6 od Italije taktiko na svoje "harfe". - gajale na Balkanu take eskapa- tional Bank of New York, Bank de, kajti vsak zmagovalec v pre , of Montreal, Nevv York in Guar-teklosti ni dal premaganemu antee Trust Company of New druge alternative, kot da sc je York. skril v gorovju in od tam na-j Navedene banke so v poslov-padal. nih stikih z Narodno banko v Ta tradicija je zelo stara tam- Belgradu. zato je pošiljanje de-kaj. Ustanovitelj Karadzordže- narja skozi te banke najvarnej-vičeve dinastije, Črni Jurij, je še. Vse pošiljke denarja mora-bežal v hribe, da se je skril pred jo biti vložene na račun Narod-jezo turških zavojevalcev, in iz ne banke v Belgradu, katera potega osebnega boja se je razvilo tem izplača denar koristniku poznejše srbsko osvobodilno gi skozi naj bližnjo pošto. Prav ta-banje v 19. stoletju, piše Fodor. ko se lahko pošlje denar na raki dobro pozna balkansko zgo- čun Narodne banke skozi kateri-dovino. koli jugoslovansko banko, kate- Očividno je, da je ameriški ra bo izročila denar naslovljen-vojaški poročevalec Noyes nase- cu, prav tako kot pošta. 1 i Denarja ne smete pošiljati v Gibanje za ločitev In ti takozvani sodrugi. ki so se enkrat smatrali boritelji za svobodo govora in tiska, ki je zapopadeno v demokraciji, sedaj zabranjujejo svobodno izražanje v tisku, ki je pod njihovem področju. Nam pa poroča-da so nastale spremembe. Rqs da so. in tudi vreme se spre-kakor tudi načela neka- datibratomvoči Tepai2Žcnitc;^JaborUeljev svobodnega ,f_ v braziljanske džungle med div-jc zveri - njim enako in tem Rj np Drc naj pr.d.gujejo vero katoliške- kusu na k njjh strun ga usmiljenja, kakršnega so oni kazali proti svojim bratom. Morda bodo našli med divjimi zverinami več razumevanja za njihov praktični katolicizem. Pravijo, da so zavezniki določili sedem držav, med njimi tudi štiri ameriške, kjer se lahko naselijo ti naši in tudi ostali reakcionarni begunci raznih evropskih držav. Skrbi ti in vsi ostali pošteni amerikanski Slovenci, vsak v svojem območju, da doživijo pri vas tak sprejem, kot ga zaslužijo za njihovo izdajstvo. Pojasnite v ameriškem ča sopisju javnosti pomen najhujše in naj krutejše osvobodilne borbe, ki jo je kdaj izvojeval naš mali a zdravi slovenski narod, da je končno obračunal s pomočjo, mogočnih zaveznikov, posebno pa s pomočjo velikega ruskega brata ne samo z najhujšim in najkrutejšim tlačiteljem in zverinskim nasilnežem, temveč se otresel ob enem največjega zla, ki je oviral skozi stoletja napredek slovenskega naroda — jezuitskega klerikalizma Pojasnite Amerikancem žalostno, hinavsko in bratomorno vlogo. ki so jo pri tem herojskem j J t boju igrali ti "ubogi, preganjani ] i begunci"s svojim škofom Rož- £ ražanja. ki ga preprečijo vsem ki ne brenkajo po njih o- S tem enkrat odstranijo dobre ljudi od dela. Potem jih pa kličejo nazaj v svoje vrste, in če se ne priglasijo, se jokajo za njimi. To ni taktičen boj za ohraniti dobrega odjemalca, in žiher bi se šli taki delavski boritelji malo poučiti k praktičnim trgovcem, ki skušajo pri najboljši volji obdržati dobrega odjemalca Ni čudno, da delavstvo nazaduje mesto napreduje, in to je tudi pri našem narodu tu v Zedinjenih državah. Nam ni treba vedno kazati samo kapitalistov, da so oni vsega krivi.Oh, da narodnjaki so jim čisto podobni, in v mislih imam narodnjake vseh narodov. Tudi ti so krivi krvavih vojn. Frank Rarbi«. mk pismih. Prav tako ni umestno, poslati čeke, ki jih koristnik ne bi mogel izmenjati v Jugoslavi-Sicilija je največji otok v Sre- J* Po uradnem kurzu se dobi dozemskem morju. Meri 9.700 za en dolar 50.6 dinarjev, kv. milj in ima okrog 4 milijo- To naznanilo je bilo izdano v ne prebivalcev. Od Italije jo lo- uradu jugoslovanskega izselje-či kratka morska ožina. V Sici- niškega komisarja Strahinje liji je še delujoči vulkan Etna. Maletiča, c o. Yugoslav Consul-Najvažnejša mesta na tem oto- ate General, 745 Fifth Avenue, ku so Palermo, Messina in Ca-tania. Messino je leta 1908 uničil potres in vulkan Etna ter pokopal v razvalinah 100.000 prebivalcev Mesto se je od tedaj spet obnovilo. Čim so v minuli vojni zavezniki Sicilijo invadirali. že se je v nji obnovilo gibanje za ločitev Nevv York, N. Y Strahinja Maletič, izseljeniški komisar. V Chicagu bilo lani veliko zločinov V Chicagu se je skozi leto 1945 dogodilo 38,533 raznih zlo-od Italije. Prebivalstvo tega oto- činov ali 10 odstotkov več kakor ka je povečini primitivno, skraj- v prejšnjem letu. Med temi je no nevedno in nepismeno. Sole bilo 204 umorov, nevštevši ubo-za otroke navadnih ljudi so za- je, 310 posilstev, 3.812 ropov, čeli uvajati šele v zadnjih par 10,962 ulomov, ostali zločini pa desetletjih. se nanašajo na uboje in napade Lani in tudi že letos 9. janu- j s fizično silo. arja so se dogodili v Siciliji veliki izgredi v boju za "neodvisnost". V Italiji "sumijo", da so za tem gibanjem Angleži, ki bi radi Sicilijo vsled njene strate-gične važnosti pod svojo oblast in kontrolo. črnci v Ameriški armadi Ob koflcu vojne je bilo v ameriški afmadi 695,264 črncev, 475.950 ltmed njih preko morja PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jam£eno Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet T«L Cr«wford 221S - ( OFFICE HOURS: 1:30 t« 4 P. M. dobili po 3 leta ke. (Eden glavnih funkcionar- blagajniških in hranilnih poslovi f.rlSll™ga dela, izgubo držav- jev teh denarnih podvzetij v ia domačo izdajalsko vojaško I*™;, Praylc za 2 let,» Avse Ljubljani je bil več let duhov-1 arganizacijo in vršili blagajni- ^J8* Pa zaplem- nik Franc Gabrovšek, ki je po- ške posle .za okupatorja (Offi- 60 celotnega premoženja; begnil v inozemstvo nekaj dni nerssorge der Waffen SS Trie- . di, n Zabret- zuP»lk K®u« pred invazijo, danes pa vodi za- ste); in Skvarča so dobili po 2 leti, kulisno borbo v imenu "Lige" 9 da bi izkazali gospodar- zaP°ra' z «gubo državljanskih, za interese istih nekaterih last- iko uslugo okupatorju, so skle- Pravlc za dve ,n nikov omenjenih podjetij, ki so nili prodajo svojih koncernskih £ v lS0sPodarsklh podjet- z okupatorji vred pobegnili v podjetij: Sešir, d. d., tovarna J • t Italijo in na Koroško. Ta sodnij- klobukov v Skofji Loki; Levant, MVok' Iv0 ski proces podajamo naši javno- d. d., tovarna konoplje v Baču; f.®*,' dr. Albin Smajd, Franc sti, da lahko sodi. kdo so neka- Sladkogorska tvomica-lepenke,) Profesor pengov m rav- teri tistih beguncev in zakaj so d. z o. z., Sladki vrh, in "Park ™teIJ Franc Erc* 80 dublh P° begunci.—Tajništvo SANSa.) Hotel", d. z o. z., na Bledu; I 14 zaP°ra' z iz8"bo dr- 10 neposredno po okupaci- »vljanskih pravic za dve leti, j ji so odobrili kredit tovarni za g? te*a Pa Curk "a 75 < premoženja, Vok, Cesnik, Zagovarjati so se morali sle- deči odgovorni predstavniki: jeUla ujkapus.. v Zemunu ko ie Remec Bogomil, gimnazijski tQ tvornico nemška Vo«el in Pn,k Skod.a' Babnik. iupmk ke, ki je 62'4 lastnik delnic pod-1 ^Pnik Klemenčic, zup- jetja Store, so to podjetje dali "lk ^ekan na razpolago in v izkoriščanje |fne' 2akelJ' Osana MihelcSČ, okupatorju, ker so mu dobavili Bru^ovlc' Valenčič in vsi » jkoraj ceiokupno produkcijo; ?s!al! so »P^sčem vsake v pokoju, na prostosti; Fr. Les ,2/ J ^i predstav- k"v,de ka2"' ,ak, knjigovodja, v priporu; dr. . tovarnA A... /,j(lMla. Hkrati je bila z V" ; - niki tovarne "Zmaj" v Ljublja- "Kra" uplenjena tu- jaicoD Monoric, oavetlUK, v pri- . in "Kristal" v Marihnru in C*1 vsa imovlna Zadružne gospo- ni in "Kristal" v Mariboru in darske banke in Zadružne zve- poru; Valent Zabret. dekan; n ^ Skvarca Josip, na begu; Pcrfbev-. J ' r , okupatorji »; tovarw ZmaJ ln delnice, sek Jernej, župnik; Cestnik An- z vsemf^i deja^ J torej . katerimi je Zadružna gospc^ ton profesor v pokoju v pr,po- »VTainM izdali os- da, ka banka udeležena pri raz- ru, dr. Domrnik Zvokelj, odvet- vobodilni narodov J ]a I licmh gospodarskih podjetjih. T. Pn^ru' Ravn!kar vije, bili v zvezi in sodelovanju ^ed obsojenimi se nahajajo zupmk, Bitnar Pavlin, dekan, Jok domačimi Ja. \ dr Basaj. Stoda Ignacij, zupmk; Babnik jaJci Hjlm JstaviU na ra l dr 2itko, Skvaria župnik Ket- Anton, poslovodja, v priporu; J . JfioSDodarska m te. dr. Cesnik. dr. Smajd m pro- Kette Janez, župnik, na begu; ' « zločinci Jav- fesor pangov; med oproščenimi Fatur Jakob, župnik; Klemenčič . ? Ja je na begu le Miloš Stare t - -i. ir. x-- r • ni tožilec je predlagal pravično J _ , 6 , . , . . . Janez zupmk; Klopcic Josip kazen ip£mboimovine Za- ,.Tako K končala svoje, ukori- zupmk; Rihar Matej, dekan v. ^^ gozdarske banke v Ovalno delo ena največjih go- priporu; Jelene Ivan P^^ Ljubljan, tovarne zaves Štora ^peda^kih pijavk slovenske de-2akelj Jakob, posestnik; Osana vJLjubljani in tovarne ,vanje. zele. Svoje prtst.se .majo nje-Josip. g.mnazijsk, ravnatelj, v nihJ el^mentov ,„ e8lcktronk n. nekdanji predstavniki tudi v priporu; Stare Miloš, odvetnik, Ameriki in ti pobirajo defiarne na begu; M. Curk, stavbenik, v ^o^^^av^Motilec dr Vin- prispevke P^d firmo^Katoliške priporu, Ignacij Vok, veletrgo- ko ^ J e lige" za te izkoriščevalce slo- več; Mihelčič Alojzij, ravnatelj;. yor v kJaterJem je dokumentar. venskega naroda med našimi dr. Ivo Ctsnik, odvetnik, na be- , , , /. XT .. nepoučenimi ljudmi v Ameriki _ rj ; • .. » .. :' , 4 no dokazal vse obtožbe. Našlo se ,, VJT ; , gu, Zaprotnik Ignacij, katehet, ,____. .. Ne bi bilo dosti razlike, če bi 5. pro-1'>st i, Avsenik^ I van, in- g^ - "H.erja aH Musso- vetnik. na begu VogeTk^c. ^Vu"^ R^ve^ ^ Slov. poročevalca. tovarniški ravnatelj, v priporu; „„.„„ ______,,„„... 12-14VIII. Brozovič Ivan, višji svetnik ban- gsndn.e P,sarne Y pi na Tyr'__ ske u rave v ri nr Pene v sovl U"CI'ln Pa ®asaJ Remic - Franc^^rofeso^na^begu• *dr 1x1 Basaj sta bila tudi aktivna Kako se bo Japonska 'trt j ' xr t . • ' .' člana "šesturne belogardistične . 0 Vlado Valencic, privatni ur.d-, ^ Zadru. j preživljala? nik. v priporu; Erce Franc, rav-i . . ...' . , • T„__. • , , . .. ^ . ' zna zveza je bila centralna zve- Japonska ima na vsako kva-1 na e j, v priporu. za za številne zadruge v Slove- dratno miljo približno 500 pre- Javni tožilec je proti imeno-1 ... . .. ° . , . . , . 4, . . . i - i w V i - nni, ustanovljene po zamislu bivaicev — enajstkrat vec kot vamm vložil obtožbo, da so v c.- Jkoj„ JanJeza E^Kreka. da pa jih je na kv. miljo v Zed. dr- SU Sll?aanŠkV ^kih v?® " koristile slovenskemu kmetu, žavah. Ker pa velik del Japon-; s^1 VifnST- ki • ne-mvf 1 ^ ki bi se rešil izkoriščevanja ske sploh ni v nobenem oziru nin snan v LjuDijani orez oku- |ptkuUnt0V zagotovile moder prikladen za obljudenje, je torej rTZ^ZJSSlZ ^aciio poljedcitva in gospo- gnjc.V v tistih kraj h. kjer so . j - • j j i darski dvig kmečkega človeka, i poboji za preživljanje, toliko patorjem in domačim izdajal- v i - rri .i • Si eem ori izvrševanju niihovih Kar Je P°ko3ni &ek seJal z vet Ja . . .. J JT boljšimi nameni, je skupina iz- i a velika masa ljudi na Ja- voinih zločinov nad narodi Ju- . , . , . , , #n.. ... \ .. . , , , . . konšcevalcev in egoistov izra- ponskem — nad 70 milijonov jih goslavne in nad zdruzenimi za- , t- i- j- f s • s » \ vozniki V sv°je namene- ljudje je — ima po porazenju težak l"1 Obd lže ' k t da 50 ltalUansk> inva-1 problem, kako se preživljati, vorni predstavniki Zadružne "jj.P i _ scanju tako globoko padli, da je JJinavsko uravilo: Poslušat ma. s katerimi je bil skupni pro- ' „,. , ? ' , , • ""..j ___ .,„„', med njimi in narodom nastal mc, kako učim, a ne glej me. m®1 2im''1JO,nOV __. prepad Jasno je danes, da niso j kaj delam." ilLn' \ Z^r^Jl in v°Jnl tlo5inci samo v°jažki v°- Dobro pravilo: Besede miče- j pl^ah domačim poUticnim in dJ , ^ ^ ^ ^ vojaškim izdajalcem iz fingira- ^^ ban-njk u ^ flnanc^| ^ V*"f<" """ nih računov preko 1,080,000 lir; .. , „.,„ „.„■„,; „ 4 v lastni zeradbi na Tvršo- t° .V0Jn° P°dP™' f.il- Kcr prrdsodk, niso zidani na | vi cesti so prepustili osem sob *m' kl. Je barba;sko razumu, jih jc z logik« nemogo-' inforn aciiskenu šefu (italijan- »loivensko8a " svobodo ie unititi _ x Kduards iniormacijsKemu seiu uianjan pajizem je enkrat za vselej pro- ______________1---- ske) pokrajinske uprave in od-; ^ jn J njim tudi domafi kvl.;- «ku izplačal, 40,000 Ur; zlingl ki moraJo biti kaznovani 5. kot odgovorni predstavni- za • e tioiin^ ki Zadružne gospodarske banke taUlec je opozarjal so- in Zadružne zve«., ki je lastnik dnj gena da ^cvaJ zlasU Zadružne gospodarske banke do jc vJo -kodo kj ^ jo oku. 90%, so za ta zavod podpisali ■ ' .. tX)m<)r|0 obtozenc„v 10,750,000 lir Italijanskih za- i , pomočjo obto/.ejicev ZZ' . . . .vi prizadeli narodu, ter vse moral- k adnih bondov. namenjenih iz- ^ ledj ki so jih za .loven- ključno za oboroževanje fas.sti-, ,ko' ,judstvo povirif„j obtoien. ene -vojs e, • , ci, ko so dejansko priznavali o- 6 za Zadružno gospodarsko k ir,J ancksi[0 slovcnske banko so vzdržal, in znatno raz- dežele/^j., je daJ„e kliče ma. 4,r.l, poslovanje tega zavoda z u JkcrJ narodni borci denarnim, zavod, okupatorja da ,np > J* jmpnu na je znašal finančni promet z roda zahtJeya ,o g Banco d ltal.a 3S m,l jonov z katero naj visoko ^KUšče izreče. Banca di Roma v Trstu pa 92 ' milijonov lir: OBSODBA 7. neposredno po okupaciji so Po dveurnem posvetovanju je IIELP WAMTEB Secure Your Future with a Steady Job WANTED-W0MEN and GIRLS DAY and NIGHT SHIFT - 6 P. M. to 11 P. M. TYPISTS FILE CLERKS ENTRY .CLERKS LOOK-UP CLERKS PEN ADDRESSERS STENCIL CUTTERS STENCIL FILERS LIFE MAGAZINE 330 EAST 22nd STREET WE HAVE GOOD PAYING JOBS FOR STEADY MEN Mechanical Laborers - Machinist Car Inspectors - Boilermakers (See M ASTER M EC H ANIC) Track Laborers - Carpenters - Painters (Apply at Road Ma&tcr) SWITCHMEN, EXPERIENCED or ŠTUDENT SIGNAL MEN WITH RAILROAD EXPERIENCE (Apply at SUPERINTENDENTS OFFICE) We Also Need Freight Handlers '(See AGENT) BELT RAILROAD of CHICAGO 69M SOITB CENTRAL AVENi E A NEW HOSPITAL 1NSLRANCE DEAL FOR "GO-GETTERS" WANTED NEVVSPAPER SUBSCRIPTION SALESMEN! • m* f » f • * FULL OR PART TIME men to offer NEW. DIFFERENT Hospital Insurance Policy in connection with nevvspaper subseription campaign. Easy to seli. Liberal guarantee. See Mr. Lorrigan. Mr. Hanson or Mr Kearns. Circulation Department, 421 W Washington Street. The Chicago Sun EXPERIENCED BOX8PRING MAKERS STRINGERS AND COIL NAILERS High pay. Good working cond. Plant Benefits. Stcady work RESTOCRAFT 773 Arthinfion Hay. 8033 TOOL AND DIE MAKER First class. Exp?rienccd man Also GIRLS for shipping Dept. Good Pay. 48 hrs. Week Steadv B L. M A R D E R C O. 754 W Lcxtngton Secure your future with old established Companv. We have few good openings TOOL AND DIE MAKERS AND MACHINISTS ILIJNOIS TT IlE MACII. CO. 2400 g. Ashland Ave., rear 2 M O L D E R 8 2 KOI'N DRV HELPERS To vvork on Aluminum-Casts. Good vvages for beginners ALTMAN - KOEHLER BRA88 FOVNDRV SOS West Root Street Girls! Girls! Girls! For Geooral Office Work »• ,f*tn * 9 Must be neat and depend-able, but aetual office ex-perience not absolutely necessarv PLEASE PHONE FOR APPOINTMENT KEDZ1E 1000 Peter Fox Brewing Company 2626 VV. MONROE STREET \Vc Need Immediately M-E-N - M-E-N EXPER1ENCED DRY POOCESS ENAMELERS Excellent VVorking Conditions Call: DKARBORN 2846 or vvrite or phone, collect BE1VIDERE VITREOUS ENAMELINC CO. BELVIDERE, ILL. OPERATORS FOR SINGER SEWING MACHINES NORTH WEST LEATHER GOODS CO. 711 We*t Lake Street ARE Y0U IN NEED 0F $1000 - - $2000 - - $3000 , v TO A VOH) THE SALE OF VOUR PROPKRTV VVrite or telephone D. L. KRUEGER 111 WEST VVASHINGTON STREET Central 5225 Catering Manager for one of Aurpra Leading Hotels Must be thoroughly exper1enced Should have Hotel or Restau* rant background TOP SALARY Call or apply Ward Gosselin HOTEL LELAND ALRORA. ILL. MAN VVANTED • '» ' T FOR SERVICE OR COUNTER WORK in Automobile Supply House. AO-53 hours weekly; time and one-half after 40 hours Steady Work — A Good Opportunity Eckert Bros., Inc. s. AvrrlrE HELP WAI*TEI1 _ at b a M f « i» __________ ^lactficians - Car Men Boilermakers - Machinists Apply at: MASTER MECHANICS OFFICE 448 WEST 51ST STREET -I Carpenters - Painters - Track Laborers Plumbers - Bricklayers Apply at: 8378 VINCENNES Signal Men WITH RAILWAY EXPERIENCE Apply at: Room 31«, DEARBORN STATI ON CHICAGO & VVESTERNINDIANA R. R. C0. WE NEED - RADIO SPEAKER VVORKERS Experienced Coil Winders — Cone Assemblers Solderers — Speaker Testers — Punch Press Operators — Spot VVelders — Grinders Bench Hands GOOD PAY — WONDERFUL WORKING CONDITIONS PAID VACATIONS — PLANT CAFETERIA QUAM NICHOLS CO. 526 EAST 33RD PLAČE GIRLS or VVOMEN LOOK FOR THE FUTURE WITH OLD ESTABLISHED CO. 1 WE HAVE SEVERAL OPENINGS FOR Light Factory Workers GOOD WORKING CONDITIONS — 44 HOUR WEEK S t« rt mg Rate 60 Cent to $S Cent asi Hour Depending on Type of Work Handled. — Automatic Increascs Many Other Company Advantages ASK FOR MR. BUCK IMPERIAL BOX CO. 1566 CARROLL AVENUE M-E-N Secure vour future novv vvith an old established Companv with espandiug peaeo Ume program we Have several openings for General Factory Workers SUrting Rste 70 Cents per Hour — Automatic Increases Chance for Advancement — Good Working Conditions Many Company Advantages — Ask for Mr. BUCK IMPERIAL BOX CO. 1566 CARROLL AVENUE GIRLS-GIRLS To Wrap Crackers and Cookies EXPERIENCED PACKERS 73 cents; BEGINNERS: 55 ccnts per Hour. GRADUAL INCIiiSASE UNTIL EXPERIENCED 45 Hours per Week Time and a Half after 40 Hours PAID HOLIDAYS AND VACATION See MR: HOWARD THE SAWYER BISCUIT CO. 1041 WFST HARKISON STREET I. B. M. Key Punch Operators Comptometer Operators Typists Excellent Opportunity for Qualified Workers — Good Salary — Pleasant Working Conditions in loop location Permaaent or Part Time Apply To-Day STATISTICAL TABULATING CO. 53 WEST JACKSON BLVD. Phone Harrison 2700 PAPER BOX MACHINE OPERATORS And Young Girls to Learn This Trade We pay the highest hourly rates to S & S Wrapper operators, Covering machine operators. Also vve need girls and vvomen tmmediately for light vvork. Apply any time before 7 P M at 1802 NO. HUMBOLDT BLVD. Tel. Spaulding 4031 MACHINISTS T and Maintenance Men vvith experience on Carton Boxes and Press Machines 47 Hour Week Stead.v. — Excellent vvorking conditions GREGGORV, Inc. 2929 S. WABASH AVENUE VIC. 7166 SPOT VVELDERS v jt ,9w j*-** - y - EXPBVUENCCD on WIRE WORK ^^ MocFABEN CORP. 415 N. ABERDEEN ST. PERMANENT JOBS Girl Elevator Operators Chamber Maids Waitresses Cashiers Cooks and Kitchen Help Also aH other types of hotel vvork Apply J. W GOESELIN HOTEL LELAND AURORA. ILL. 9 io 12 a. m. Graemere Hotel HAVE OPENINGS FOR MAIDS - HOUSEMEN AND VACUUM MEN Pleasant VVorking Conditions Good Transportation Highest Pay APPLY 3400 VVashington Blvd. Ask for Mrs. FLAWS 10 Power Machine Operators SPORTWEAR AND CASUAL DRESSES Highest piecevvork rates—Nevv High Povvercd Machines vvith Individual Motors increases your earnings «— Paid vacation DORAIL SPORTSVVEAR South Parket 8t. 6th floor FRAnklin 7792 GET SET NOW ON A STEADY JOB GIRLS - Day and Afternoon Shifts Good Pay — No Experience Necessary — Working conditions Good. Apply CHICAGO RAWHIDE MFG. CO. 1301 EL8TON AVENUE Chicago, lil. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Iz SANSovega urada 3935 W. 261 h St, Chicago 23, ILL. Zastopniki Rdeče aa |P°trfb*čin ni bil° mogoč« nu i *v di t i drugega kot najprimitivnej- KflZO iio pomoč. Sele ko so Amerikan Meseca decembra je prispela ci Pričeli spuščati s padali ome- v Ameriko delegacija jugoslo- iene količine zdravil in potreb- vanskege Rdečega križa. Tvori- ŠCin leta 1944 se Je ta žalosten jo jo dr. Robert Neubaur. načel- Polo*aJ nekoliko izboljšal. Ker nik medicinskega oddelka, nje- Je primanjkovalo anestezije, je gova pomočnica ga. Nada Krai- služil za uspavalno sredstvo al- gherjeva ter poročnik Gojko koholt kadar Je sl>loh kaJ bi* Ratkovič. Prva dva sta Sloven- lo Največkrat pa je za aneste-ca, poročnik je pa Srb iz Hrvat- sluiila partizanska pesem ske, ki se je udeležil partizan- ■ »njenih tovarišev. Ko so Ame skih bojev tudi v naši Sloveniji rikanci pričeli odvažati ranjen-Dr Neubuar je bil do okupaci- ce v lta!ii° k<>ncem leta 1944. so je načelnik največjega sloven- drJa Neubaurja poslale jugoslo-skega zdravilišča za pljučne bo- vanske oblasti v Bari kot P°ln0" lezni, znanega sanatorija na Gol-1 mojega zastopnika Rdečega niku pod Tržičem na Gorenj kri^a bkem. Med okupacijo so ga na- I)l Neub*ur nerad govori o cisti aretirali in odpeljali v kon-1teh žalostnih spornim Mnenja centracijsko taborišče v Nemči-1 f,:1 so so 7t> "j^1'™1' jo. Ko so ga izpustili, se je vrnil v Slovenijo kol "ne nevaren" zdravnik in kot tak je nadzoro- zretl-val na zasedenem ozemlju zbi- • f • ii • ranje in pošiljanje zdravniških UDISKI pO naselbinah in medicinskih potrebščin skozi i Delegacija Rdečega križa JtF sovražnikove linije. Vežbal in^oslavije se bo mudila v Ameri-treniral je tudi bolničarke, ki so ki nekako šest mesecev. V tem nato na skrivnem odhajale "v času bo obiskala vse glavne na-hosto". selbine, kjer prebivajo ameriški Kako tajno je bilo delovanje Jugoslovani. Večje prireditve so partizanov in ilegalnih delavcev vršile v Clevelandu in v Osvobodilne fronte, dokazuje okolici Pitsburgha in Johnstovv DELEGACIJA JUGOSLOVANSKEGA RDECKGA KKIŽA se mudi sedaj v Ameriki, da pridobi svoji deieli čimveč pomoči. Na »ornji sliki so i le.e na d*>no dr. Robert Neubar, Jojte Kalokovič, Zlatko Balo kovic, Nii da Kraigher in Cajo Katkovič. legacija mudila 27., 28. in 29 za svojce padlih lalcevrirTse-itcdclovalo aktivno med Ustažil januarja, za St. Louis pa so do- slovenske in jugoslovanske lju- in Paveličevimi domobranci ločeni 2., 3. in 4. februar. Ga. di v stiski. Oduo\oren je tudi za proti jugoslovanski oosvobodilni Nada Kraigher in poročnik Rat- razdeljevanje relifnih potreb- vojski ter za Hitlerja in Musso-kovii posetita Kansas City 5 . »čin, ki iih pošiljamo iz Amcri- linija. Po osvoboditvi je bilo ti. in 7 februarja, dr. Neubaur kc in ima številne druge čiove- mnogo teh izdajalskih morilcev pa se vrne v Chicago. V petek koljubnc naloge za ohranitev polovljenih. postavljeno na "za-~ , . , , . 8 februarja se vrši v dvorani živ I jc ruske sile slovenskega in tožno klop in obsojenih. Ker so dejstvo, da dr. Neubaur sam ni na.. Ie dni pa se Do delegacija, gNpj avspicijo SANSa pri- jugoslovanskih narodov. Tega imeli duhovniške obleke, je re-vedel, da so tudi njegovi lastni mudila v IlUnoisu m Michiganu rganu. 24 in 25 ja- ju„0slavije se posebno dota k- priskočiti Rdečemu križu na po- hovnike. preganjajo vero! Reška je bila aktivna že nad eno nuarja pa v Milwaukeeju, H is. nifp0i0žaja v Sloveniji. Pred- moč. Sprejmite naše goste iz nično pa so oblasti ravnale z nji-leto, predno je zvedel o tem Drugo hčerko so Nemci aretira- reccpci li in jo mučili. Eden izmed nje- baurjn vi*u>*i uuuur .imvi cagU opozarjamo uctijd Hc» v n|| položaja v Sloveniji. Pred- moc. >prejinue nase gosie iz meno pa so oblasti ravnale z nji- V petek 25 januarja priredi Vajani bodo tudi najnovejši fil- stare domovine i odprtimi roka- mi še bolj milo nego z navadni- iccpcijo v pocast dr ju. Neu mj lz Slovenije. Rojake v Chi- mi in iim pomagajte, da bo nji- mi zločinci in mnogi še danes aurju Cikaški odbor Ameriške- ca„u opozarjamo na ta dan in hova humanitarna misija mate rogovilijo in ruvarijo proti vla- govih sinov je služil pri partiza- Ka komiteja za jugoslovansko :ih vabimo na obilni poset nih kot vojak, najmlajši pa jim pomoč. Vrši se v hotelu tlamil- , , je pomagal ves čas vojne t„„. 20 S. Dearborn St., in sode- „ X soboto 9 br Slovenskem narodnem domu ve- rialno koristila revčkom v stari di. ki jim je vlala-svobodo, kate-domovini! ro danes na ta način izkoriščajo. Važna med slikami je tudi fotografija Pranja Pirca. komandanta jugoslovanske zrakoplov-be. Ameriški časnikarji niso pre- Shod SNPJ in SANSa v Pittsburghu V nedeljo 27 januarja prire- Leta 1944 je dr. Neubaur od- luje tud. SANS. Navzočih bo Neubaur gost Jugoslovanov v šel v gozdove, da skrbi za ra- mnogo čikaških zdravnikov in WaukeE«nu. /.večer se \ rsi \ njence v skritih bolnišnicah. Tu- drugih oseh. ki se zanimajo za . kaj je imel priliko videti in ob- potrebe Jugoslavije. I pati je. 1 a V1 iro » j—j« več nalančni naj bo eden Peter čutiti vso tragedijo ranjencev in da bodo Slovenci dobro zasto- Rdeči križ skrbi za vojne si- jajo javni shod Federacija dru- pavej kadar se gre za očrni- bolnikov, katerim radi pomanj- pani. rotc. vojne invalide, za interni štev SNPJ za zapadno Pennsyl te% Titovega režima In tako ie kanja zdravil, instrumentov in V Detroitu in okolici se bo de- -ancc. izgnance, vojne ujetnike, vanijo. Federacije angleško po- »Va»irri»iiruiu" tk ^ i—-— - - - • . slujočih društev SNPJ ter SAN- v sv^ p^^nd^ P-U Sovo podružnice iz Umosnje s emb ^^ |s^le v lokol.ee Priredftev se vrši v Slo- Jugoslaviji. da je komandant ju. venskem narodnem domu na 57 lovanske zračne sjIe b,Jvžl cest. m Butler St ob 3. popol- pavelicev oficir ,)ra(,utin Pir,.. - -r * laV"' gOV.°rD',k ,bo. dr- Ameriški Slovenci najbrž malo Slavko Zore. svetnik pr. jugo- mo bodisi Franja ali Dra. slovanski ambasad. v Washmg a p vemo da Peter „ - _ . ... tonuk katerf8a fePrlcev^"e./n ali Pavel nista eden in Uti. Ves, Cp^ W ui inkovite besede o osvobob.ini Mvadne s!jkc so vfasih ,c!o .-f 'TvK I .borbi slovenskega naroda bo pr- r vikrat imela slišati tudi zapadna Pennsylvanija. Dr. Zore je silno zaposlen s svojim uradnim delom, toda se je vzlic temu potrudil in se vabilu odzval. Drugi važni govornik bo naš poznani V-f menljive in informativne. Poljski poslanik o Slovencih V času svojega obiska v Slo- , , , „ , . . , . veniji. je .poljski veleposlanik rojak Joško Oven 12 Chicaga. k» Jan Karol Wende imel dol bo zastopal SANS. Kazani bodo r tudi z zastopniki sloven. tudi zvočni filmi iz partizanskih skcga Uska Mcd drugim je re_ borb. Našim rojakom se torej kol; "Preko slovenskega tiaka nudi izredna prilika videti in bi že,e, izreči slovenskemu na-slišati resnico o herojski borbi rodu najprisrčncjše in najtop. Ne dovolite, da bi vas slaba luč ovirala pri igranju. Finih, novih žarnic je zdaj dovolj na razpolago malega naroda, naroda hlapcev — sedaj junakov. Zanimive slike iz Zagreba V Zagrebu je pričel izhajati lansko jesen llustrovani Vijest-nik. ki je bogato okrašen z zanimivimi slikami v bakrotisku in poln kulturnega gradiva. S članki ali pesmicami so zastopani najboljši knji lejše pozdrave v imenu poljske vlade in poljskega naroda. V zgodovini smo imeli skupnega okupatorja v času prve svetovne vojne Pa tudi v tej vojni smo imeli istega okupatorja. Poljski narod so vezale s slovenskim narodom v preteklosti čvrste kulturne vezi in upam. da bo sedanja nova demokratična Poljska te tradicionalne zveze še bolj utrdila in poglobila žev^iki in kulturni borci anti- gospodarsko, politično in kul-fašisticnegat hrvatskega naroda turno. Ne dopustite, da bi vam napačne ali skofo izgorele žarnice delale nadlego. Zdaj jih lahko zamenjate za nove žarnice, ki bodo dajale dovolj svetlobe po vsem domu. Ne odlašajte . . . denite Ža.nlce. kjer jih Se ni. Držite jih nekaj na "strani". Kličite RANdolph 1200 in poljubno Število žarnic se vam bo dostavilo. Poslužite se našega liberalnega načina izmenjave Vsem našim odjemalcem brezplačno obnavljamo vse izgorele žarnice, ki so zaznamovane "Pioperty of C. E. Co " ali "Renewal Service " Razsvetlite svoj dom. da bo varnejfti in prijetnejši. Rabite Jih dovolj vsepovsod, v obodni sobi, v shrambi, na stopnišču, v kleti in podstrešju. Pn tudi Slovenci so zastopani v prevodih in slikah. Med slikami pa je tu in tam opaziti katero, ki je vredna tudi naše pozornosti in razmišljanja. Ena teh slik kaže prizor na dan novega leta 1944. Zagrebški nadškof Stepinac. avtor famoz-nega pastirskega lista, ki nosi pod njegovim imenom še šestnajst podpisov drugih jugoslovanskih škofov in je polno ob- Slišal sem mnogo o vaši lepi domovini. Zal, nisem imel doslej pfilike, da bi si vašo deželo ogledal. Danes sem imel srečo in videl sem, da je vaša dežela mnogo lepša kakor pa sem si jo predstavljal iz literature in pripovedovanja. \^idel sem nekatere vaše tovarne, videl sem stanovanja vaših delavcev, ki sodelujejo pri obnovi Sldvenije. Prepričan sem. da bo slovenski KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) cija in fašizem imata pač vsak svoje muhe. V republiki llaiti so imeli pred par tedni "revolucijo", v kateri jc bil predsednik Elie Le scot strmoglavljen in je pobegnil v Quebec. kjer pravi, da se med kanadskimi Francozi počuti kakor doma. Tam je tudi nekaj drugih Kaitčanov, ki ubeg-lcmu predsedniku pravijo,, da je bandit in tat. To velja za večino predsednikov latinske Amerike. Scuatni odsek, ki se ukvarja ▼ delavskimi in industrialnimi zadevami, ima pred sabo predlogo za zvišanje minimalne mezde s 40 na (35c. Slednjo mini-rrialno, vsoto je priporočil kongresu predsednik 'Truman, a mnogi poslanci in senatorji so mnenja, da je previsoka. Smatrajo, da bo 55c nji uro minimalno plače zadosti, a nekaterim--posebno južnjaškim senatorjem, sc zdi i to preveč. VVilliam Z. Foster je prvi poskusil poraziti jeklarski trust s stavko. Ni uspel. In AFL s takratnim predsednikom Gomper-som na čelu mu ni želela zmage. Žrtev je bilo delavstvo, posebno tisti, ki so jih trustjani dali na črno listo Med njimi je bilo tudi neki«j Slovencev, ki so se potem skozi leta zaman trudili, da bi dobili kje kako stalno delo. Njihna imena na črni listi so ga jim preprečevala. Sedaj je načelnik stavke unije jeklarskih delavcev Philip Murrav. To je največji industrialni konflikt, kar se jih ie še kdaj dogodilo v tej deželi. 750.000 jeklarskih delavcev se je spoprijelo z jeklarskim trustom in s korporacija mi. ki spadajo v takozvafti "Little Steel". Ena posledic te borbe bo več $misla v unijah za delavsko politično akcijo. To je silno draga šola. ampak ameriško delavstvo se razredne zavednosti nerado uči in zato plačuje kazen za svojo zmoto. Charles de Gaulle je za preporod Francije veliko storil, a bi lahko še več. ako bi bil manj siten in nataknjen. Pa se je prepiral s komunisti in socialisti toliko časa. da je bilo tega vsem prizadetim preveč in umakniti se je moral kaipada de Gaulle. Zahteval je veliko armado. Socialistična in komunistična stranka sta mnenja, da je Francija sedaj ne potrebuje. Tisti denar. namesto za militarizem, naj vlada rajše potroši v kake koristne stvari. Ampak milita-ristu je to resnico težko dopovedati- Zvezna vlada ima po vojnih naredbah pravico prevzeti ka-j terokoli industrijo v svoje področje čim smatra, da je to v ko-i rist dežele. Ampak prevzemala jih je le v slučaju stavk in tudi sedaj se ukvarja s prevzemi obratov le, kadar se unija z delodajalci ne more pobotati. Čemu I ne rajše prevzeti veleindustrije v vladno področje za stalno? Zakaj bi puščali par velebankir-jem in direktorjem kontrolirati po svoji mili volji tako velike obrate kot je n. pr. jeklarska, motorna in klavniška industri-ja' V Nemčiji so minulo nedeljo v malih občinah v ameriški okupacijski zoni volili župane in ob- 1 činske odbore. Prav posebnega j navdušenja za te volitve ni bilo, čeprav jih Nemčija ni imela že ; 13 let. To je razumljivo, kajti Nemci, ki so bili pod Hitlerjem naučeni misliti, da so izvoljeno ljudstvo—in nadljudje ob enem, morajo sedaj plesati kakor jim drugi godejo. Male tatove obešamo; veliki pa drug drugega izpuščajo. — Roda Roda Usoda resnic je, da se rodijo od ženijev-velikanov, razširjajo jih pa nerodneži.—Roda Roda Nada Kraigher nas obiiče Detroit, Mich. — Jugoslovanske žene prirede družabni večer na čast delegatinje jugoslovanskega Rdečega križa — poroč-nice Nade Kraigher v torek 29. januarja ob polosmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na 17157 John R. Poročnica Nada Kraigher, prva Slovenka-partizanka. ki je nedavno prišla iz starega kraja, bo povedala marsikaj o jugoslovanski deci, njenem junaškem trpljenju med borbo za svobodo in silnem pomanjkanju tudi sedaj po zmagi nad brutalnem fašizmom. Tisoče in tisoče malčkov je ostalo brez očetov in mater, brez svojcev. Te male sirote so odvisne za svoj tivljenski obstanek največ od dobrosrčnega ženstva. Pridite lest naroda, ki ga danes spo-*'se detroitske in okoliške žaved-ne žene in dekleta, ter prinesite nekaj Živil za. to uboge jugoslovanske otroke, katerih očkov in mamic kosti trohnijo po jugoslovanskih gozdovih. Žrtvovali so življenja v borbi za svobodo svoje domovine in boljšo bodoč-štuje in ceni ves pošteni sv%et. Lia Menton. Delegacija jugoslovanskega Rdečega križa v Detroitu Ameriški odbor jugoslovanske odpomoči vabi vse Jugoslovane na shod v nedeljo 27. januarja ob dveh popoldne v Romunsko dvorano Russell-Farnsworth. Naši rojaki, dr. Robert Neubauer, ga Nada Kraigher in Ga-jo Radkovič delegat je jugoslovanskega Rdečega križa, so pred kratkem prišli iz stare domovine. Povedal bodo marsikaj zanimivega in pretresljivega o borbenih, življenskih in zdravstvenih problemih Slovenije in Jugoslavije. Poleg govorov delegatov jugoslovanskega Rdečega križa bo tudi predvajanje filmov prinešenih iz Jugoslavije oz. Slovenije. Skrbimo, da bodo naši dragi gostje odnesli najboljše vtise iz Detroita. Več o programu bo objavljeno preko radio stanice WJBK v soboto 26. januarja ob 6:30 P. M. in v nedeljo 27. januarja preko WJLB ob 10:30 a. m. Vstopnine ni, prosite se pa, če prinesete s seboj živila za sestradano jugoslovansko deco in tako pomagate rešiti vsaj eno siroto prerane smrti. Lia Menton. ZASTOPNIKI JUG. RDEČE-GA KRIŽA NAS OBIŠČEJO Milivaukee, Wis. — V petek 25. januarja nas obiščejo v So. Side Turn Hali zastopniki Jugoslovanskega rdečega križa. Spored se prične ob 7:30 zvečer. Vstopnina je prosta. Ako bo mogoče vse do časa urediti, bodo predvajane tudi filmske slike iz Jugoslavije. Vsa prireditev se vrši pod avspicijo odbora Južnoslovanskih Amerikancev. ROSE AlPNER PREMINULA Milivaukee, Wis. — Dne 18. januarja je tu preminula Rose Alpner, žena znanega Leonarda Alpnerja. dolgoletnega člana "Napreja" in drugih naprednih organizacij. Zadnjih šest mesecev so obratovali Alpner's Re-tfort pri Tichigan Lake. Pokojnica. ki je bila stara 50 let. zapušča moža. tri sinove, hčer, pet vnukov in več drugih sorodnikov. Civilni pogreb se je vršil iz Ermenčevega pogrebnega zavoda na Arlington pokopališče. Alpnerjevi so pred leti živeli dolgo v La Sallu, IU. V Mil-waukee so se naselili pred 18 leti. Blag spomin dobri ženi. Sorodnikom naše sožalje. — N. Modrost je konsekvenca — Roda tožb proti Titovi vladi, podaja narod v najbližnji bodočnosti za roko in voači srečno novo leto(VZe| v družini slovanskih naro- največjemu zločtncO hrvaškega dov takšno mesto, kakoršno je naroda — izdajalcu Paveliču V za njega primerno glede na nje-j pamet pa kompromis. — Roda ozadju stojijo drugi prelati govo borbo proti okupatorju in Ena druga slika kaže "fran- njeg0vo junaštvo, ki je služilo jovca" Margetiča, hrvatskega kot primer drugim slovanskim frančiškana, pri množičnem pre- narodom Rekel vam bom vse, krščevanju srbskih otrok. Neka- česar ne morem povedati dru- teri hrvatski katoliški duhovni- gače z enim samim stavkom: Kako lepo je biti slavljen: t besedami ti tefa nihče ne popise. Stojiš ko spomenik na trgu javnem, in vsaka svinja si lahko oh tebe .. rilec briše.—Roda Roda. Točne ljudi tasleduje preklet stvo: morajo vedno na netočne čakati.—Roda Roda. ki so prisilno katolicirali pravo- £e hi n0 bj| p0ij«k, hi želel hiti slavne Srbe v Hrvatski in na ta Slovenec." Mirko G. Kuhel. tajnik C0MM0NWEALTH EDISON COMPANT način večali sovraštvo med katoliškimi Hrvati in pravoslavnimi Srbi, ki je privedlo te dve -* skupini do bratomornega boja^^ Cikaški budžet v kate»rem je bilo poklanih in , ... . _____•__' . .V, . ... ,, Proračun cikaskega mesta za pomorjenih na sto in sto tisoče 0 Srhov in Hrvatov. Mnogo takih | tel|o*e . leto cars later led to the second "opium vvar," France this time joining \vith Great Britain to make the Chinese understand that opium was good for them, China vvas covved after that; opium smoking spreaa j among her people. In 190 OT HfcHfAJ AMP CHILPK&' /t .1 eer*j&« 1942 ANV »šU3 IHČ HOJCiV VVA^ RAT5 *OSi Si>'TE*rHS C* ONE W CBfTf.t iHCKEA&e r+oUA LV WAS VdFK> ftOfLt VtOfcK. IčNSeR . AMV AT HkZHtf SKlUS. There is nothing more certain>aiip UCDCTACADC than the instinct of the capitalist jAlTIL A) IIlKl I UlUKC class when it feel« that it is being . eituangered, for it has been noted ' Emperor Hirohitos denial of his own divinity is not a retreat under that thc class consciousness that "^'sistible pressure but rather a strategic withdrawal lo a position from *»xiUs among the country's rulers ^ hich the most powerful instrument of Japan'« ruling class can be more Is much more sensitive than that easi,y defended. The hardest blow leveled at Emperor-vvorship wan the vvhich aetivates American vvorkers American directive ordering the end of governmeni support for state The most dramatic čase in point' Shintoism vvhich has indoctrinated three generations with the belief a as the complete tie-up of Stam- jl,lat »ince the Emperor is of divine descent, Japan is entitled to rule the uarv 3 as mem-i wor,d Apart Irom this the Emperor nas suffered little in the disillusion- Tke Bfsr H*e? ARf UDO*eCK TRfiS lAi-TH^ /slFST \OO BcV; TMB MttT f'O* ford, Conn , on January 3, as mem oers of ali the unions in the area struck for three hours in support ot the Yale and Towne vvorkers, vvho are members of the International Association of Machinists, an A F L. affiliate. Supporting strikers included members of the A.F.L., C ment vvith the old order. The militarists, big business and the bureau-eracy have been pilloried in the press and denounced by the people. Thus far only the Communists have dared to attack Hirohito as a war criininal and demand the establishment of a republic. Although the great mass of the people have not yet turned against the Emperor, they have made clear their oposition to the other members of the oligarchy ;.nd may — if the.v have the support of the American authorities — LO. and independent unions. I unaeit many of its chief representatives. Far-sighted conservative« have Equally significant wa« the fact1 lecognized that unless the throne is disassociated from the oligarchy, that a majority of merchant« and and brought much closer to the people it may eventually bear the brunt small business men in the tovvn in- °f *he demoCratic attack which is novv in preparation. A constitutional dicated their support of the strikers monarch in tvveeds makes a much smaller target tNbn a divine-right by closmg their stores for the pe-1 monarch in uniform—The Nation. riod of the strike vvere involved in the stoppage, it is Is Hearst Losing His Cunning ? notable that the strike took prece- ience over ali major labor disputes Vast Power ?nd nches have a tendency to atrophy one s brain cells. n Ncw York papers. The New »ork Times used the general strike ITALY AND THE U. N. 0. G. I. DEMONSTRATION Very properly, Italy's request for entry into the United Nations has, VVorkers) prepared to turn a labor That seems to be the lesson taught by history It's a good thtng for man-kind. If it vvere not for their mental decadenee. wc might never get at Stamford as a whip to urge the ^r®"18 off our ^eks jcrapping of much recent labor le- Hpr«' is an illustration right here at home. A New Vork department gislation and demanded that Tru- store hired former \layor LaGuardia to vvrite a weekly editorial, to be man take steps to ' equalize" cap- Printed as an advertisement. ^ lalist rights vvith those of labor. LaGuardia started off. as might have been expectcd, vvith a sharp Editoriallv the Herald-Tribune J'ttack on the press. Freedom of the press becomes a mockery unless it tak ing note of the fact that labor ,s a truthful press," he said "The harsher some papers are in criticizing unions in Nevv York have discussed und abusing, the more sensitive they are to being criticized themselves. the po«ibility of a general strike in That has beer1 my ^^^ ^ support of VVestern Electric work ers. said: Are you (Michael J Ou.U president of the Transport Itf.mment as he saw fit in his nevvs and editorial columns. I.'*_____I „ i.v^r But not so the Hearst papers. VVith unbelievable st In the face of LaGuardias challenge. any newspaper publisher .•hould have had sense enough to accept the ' ad." reserving the right to stupidity, they lieen cordiall.v ' rece.ved bv the UNO aleering committee VVe hope | dispute w,th a single cerporettonj ;Umed it dov^ThefUllt that the Asseml?ly shortlv vote« to aetnut h«*j| into a revolt against the commun- housands of Americans, vvho vvould never have seen LaGuardia's •called •"olu"1'1 il appeared as an advertisement. read it and praised it vvhen, G I s throughout the vvorld have held demonstraUons protešting Her member»hip vvouldl beja boon for Italy s political and moral; lty? For that ia vvhat a 9* t*wmm*n they learned what the He arst crovvd had the War Health—an intensely needed boon, for in the struggle to advance as general strike amounts to. In real-1 "»reugn uww.r ut^spejn... uic.> . a democracy she faces staggering initial difficulties. ity it ceases to bc a strike at aH <1ono- J . ,„„., _ . . . „ . . ____. 1 w •• • ' There vvas a day vvhen VVilliam Randolph Hearst vvas too young and the slovvdovvn of demobilization. They have asserted that Department has not made good its promises, has broken faith vvith en , )isted men, and that the heavy brass" has been interested pnmarily The hunger of her people, the dislocations of war the rustrat.ons and becomes an open vvar on the blunder-Labor I of Allied occupation. the continuing effects of outright Allied inter- public and the political and social To° smjri TO mdKC sucn a Dlunaer- in keeping men in scattered parts of the vvorld so they can justify , _ ^ . # . their rank vention under Mr. Churchill*« leadership to weight the scales for royal- Although the demonstrations. vvhich have done credit to the vvilllng- ism and reattion. Italy s shame in the memory of Fascism and an in- ... - ... A C* *£* x D i. ness and courage of American soldiers in protešting in justice, have em- j P.lorius war-aU these are heavy burdens. Italian reaction. ^htmgjhard eral strike. w^i~ted^not against ^ SignitlCOllt KepOft s.vstem it supports Aside from the fact that a gen- phasized thc slogan of ^turning ho^e,"'there have"°been undertone« too! to regain mastery. is strengthened by the pred.iection« of ali too many the "public" nor against the indicating that socalled occupation duties are essentially political and1 Allied occupation officer.. It won ^ Stamford commun-J The Securities and Exchange w»th vvar wealth tion of v\age disputes and refuse to let the public knovv the extent to vvhich their coffers arc bulging economic. It is apparent that the purpose of maintaining troops throughout the vvorld is essentially part of the method of implementing Amer-ica's nevv imperialism. In opposmg the injustice of Army red tape and brasshattism. the American G.I. has also laid bare some of the vvider lmplications of American imperialism.—The Call. What Yugoslavs Want After Years of Terror How ran The Chicago Sun print, about to institute reforma such asi a statement such as appeared in vvill rid them of the pety official«) Mecklin's article Jan 8 stating that vvho for centuries have robbed I up of \he coalition government. But the aspiration of the people for ity" and public vivere apparently Commission recently ;ssued an ex- The figures in the SEC report a government and economy that vvill serve human dignity has produced all-out in support of the vvorkers). traordinary document—one which make impressive reading. They ])romising parties and leaders. j but against the rulling group in was promptiy and almost com- eonstitute a povverful vveapon foi In the struggle to progress nothing can help the Italian people (the community. the Herald Trib- pjete|y surpressed by most of tht those fighting for an equitable tax more than. selfrespect. The combat service of Italian anti-Fascists Une s fears have a certain validity newspapers jn this "free press" program and decent vvage stan-*igamst Germanv late in the vvar helped touard restoring it. Novv Italy s There is no question that a gen- idmission as a United Nations partner vvould help greatly. It vvould have another excellent result. It vvould be vi«ible indica-tion that the founding father« of the United Nations intend the U.N.O. to become a universal organization. It vvould encourage thc people of eral strike, having as its purpose the instituUon of a socialist society, vvould be in bold opposition to the exi«ting political and economic sy« Germany and Japan and potential democratic leaders in their countries.1 tem. And it is just such opposition -The Cnicago Sun. our Army is preparing against the tragically real danger of attack from their former ally, the Yugo-slavs? Is it any vvonder that the Yugo-slavs should be suspicious of our aims there vvhen our vvhole pro- them of their meager living. More Than One Kind of Deniocrac) i VVe have some silly idea that i there is only one kind of demo- Profits of Business and lndustry In 1945 Largest in Ali History cracy. Sometimes I vvonder if many j CerU|nl busine$s big and liuie. cent; chemicals. 230 per cent: food, ______ _ , Americans even knovv the mean- ^ nQ reason to lhat and tobacco, 200 per gram is to teach our soldiers that in« ?f d^ocracy. look at ine.r at- 1045 did nQt do weU by -t Profita; cent> these people are "Communists" and tltudes to^rd ^^I^L ll during the year were greater than "Generally speaking," the OPA in 1944, vvhen they vvere so large said, ali kind« and sizes of busi-that the only vvord to deseribe them nesses have during priče control is "fantastic.,% .vears made greater profits than at Official predietions are they'il bt- anV in hiitory. tovvard the economic system vvhich can make a general strike significant as a positive vveapon and not only a defensive method. — The Call. so our enemies? I came from this area, and I can teli you that even though I vvas a little child I can stili re-menciber the terror that the Italians brought to u« in 1921 vvhen, after the Rappallo treaty, vve vvere given to the Italian«. My brother, after having served in the American Army in VVorld War I, came back to visit his mother, vvas throvvn into jail even before he got to the house. He vvas so happy to be in his home town he got off the boat singing a Yugoslav song. This vvas considered a erime, so he vvas arrested. The American consul in Fiume had to intervene to get him out. The other young men of our tovvn. those vvho refused to Join Mussolini'« Black Shirt«, had to leave or go to jail . Often they vvould just disappear and no one ever heard of them again. They Must Start from Scratch Mecklin could vvrite the real story of why our Army and the army of the Briti«h i« coming to be hated by these people. In Trieste and other tovvn« vve have placed in office and are vvorking wlth officials vvho brought in the Nazis to burn home«, kili children and wo-menfolk. These people have to »tart from scratch. They have no port, The Nazi« bom bed it. Their livehood, fishing, i« lost to them for many years as the boat« are gone, and «0 are the fish. Theae people vvant to purge from public life the people responsible for their hunger, de-stroyed homes and lost children. I« that «0 bad? It makes me laugh vvhen vve call thc*P people Communists. Most of these people have lived simple eigners. VVe vvant democracy to mean officials. papers, everyone in office a lawyer or profesional poli-tician, a college graduate, at least. VVhere are the Yugoslavs to find such 'trled «o.le" For « vear ^en gre.ter in 1946. thu, cs.ab- "The profiub* busines., of .hc such trained people For 25 yearS| xn,atest profits ln hi8. war poriod will bc carried over in- Mussolini took away their schools These people vvho arc trying to govern themselves are making mis-takes. sure, but at least they are honest. VVe are trying to set our selves up as little dietators of ef-ficiency and the Yugoslavs on the other side of the Morgan line see it. They feel the hatred of the cap- to the po«t-war period. "VVith reduced excess profits taxes, industry should earn the tory. The extent to vvhich the con-c sumer has been a vietim of profiteering is dramatically revealed in greatest profits in history in 1946. a statement filed by the Office of -- Priče Administration vvith the Se nate Small Business Committee. The purpose of the statement LET'S DEVELOP OUR HQME MARKET Maury Maverick, once a fighting 4 e,. Progressive Coniressman from c™^ far ratr TSM'J Texas and more recentlv chairman 000.000.000 novv as compared vvith of the Smaller VVar Plants Corpo-' «0.000 000,000 in 1939. portunities for Amcrican trade His report is not encouraging China is drafting lavvs giving its ovvn people a virtual monopoly of nevvspapers in this country of ours. dards. And that. of course, is why In its terse, factual way, vvith-j in so many newspapers the stories out benefit of conclusinos or com- of strikes crovvded the SEC report mentary, the SEC shovved hovv the; into the vvastebasket.—The Pro-war and vvar profits have made gressive. American corporations vvealtnier and more povverful than ever be- * fore in th*ir history SCIENCE CLAIMS CURE The official figures shovv that on FQR MALARIA, SCOURGE June 30 of 1945: • 1. The total current assets of U. S. corporations vvere $99.300.000,-000. as compared vvith $54.600.000,-000 in 1939. 2. Current liabihties have in- IN OUR OPINION... j Getting out this paper is no picnic. If vve print jokes. people say OF MAN During the early part of the vvar, vvhen malaria threatened the success of our military efforts, Congress voted $500.000 for a research program to find a cure for one ot the vvorst scourges of mankind. Money has never been spent to . « tho Parifir ^The" net"working ' capital of better advantage or vvith greater ration. was «ent aeross the Pacific corporations has doubleo pro"t. according to scientists vvho by President Truman to «tudy op- ^ Pfrom $24.600.000 000 conducted the survey. in' 1939 to $48.000.000.000 this They reveal that a nevv synthetic ar drug has been diseovered that is 4. Cash on hand and in banks superior to atabrine or quinine. It .....An^nii«iumiwd from $10,900.000.000 »s said to relieve attack« of malaria commercal opportun,ty. Aartnl : ^ ^ 8()„ 000 000, and holdings of : three times faster than the other . „ . „ .. , . .. . __________ Government securities have climb- lwo dru«s Great Br,ta,n by tra^ ^ments to $22<0oo, Other a dvantages are that it can and the so called sterling bloc. 1000 000 be taken weekly instead of daily Maverick thinks »t vvill \ye ex | Thlc nc(nnicllin[, nf por to keep the disease in a mild state, tins vvho are so imbued vvith hatred was to prove that business has not wp .f wp don,t they ny of a people vvho gave everything to win this vvar that they are actuallv no different to the Yugoslavs than the Nazi. Let'« not blame the government of Tito for things the Yugoslavs in this region do. I am sure Tito vvould like to have these people get along vvith the occupation forces for othervvise it creates many embar-rassing situations for the government. But neither he nor anyone can go to these people and teli them that they are going to have to give up the fruit« of victory ending 25 years of Mussolini occupation and four years of Nazi and Italian terror. Jane Grbac March in The Chicago Sun. been hurt by OPA pol.c»e«-a tact ^ m tQO ^^ ,f ^ ^ concerning vvhich the consumer thjngg from other papers> we arc vvho pays the bili has never been {oQ lflzy to write oursclve8 U we in doubt. don.t we arc gtuck on our ovvn To shovv the extent to vvhich ^uff |f we gt^ c]0Re to the Job business pro«pered during the au (jay, we ought to be out hunt-1944 vvith the average profits of jng up nevvs If vve do get out and year«, O P A, compares profits tn try to hustle, vve ought to be on 1936 to 1939, reasonably good the job in the office, if vve don t peacetime year«. print contribution«, vve don't ap- Here are some of the inereases: preciate true geniu«. if vve do print Hardvvare retaileri. 464 per cent; them, the paper is filled vvith junk, small furniture store«, 185 per cent; if we make a change in the other variety chain «tores, 339 per cent; fellow's write-up, vve are too eriti-men'« apparel «tore« 398 per cent; cal. If vve doni, we are asleep department and specialty store«, Now, like as not, «ome guy vvill 1,324 per cent; chain grocery store«, »«y vve «wiped thil from some other 152 per cent; mu«ic stores, 210 per PaPer We did — from Treasure cent; automobile dealer«, 200 per cent. • So much for retailer«. These in- LOPSIDEDI The United States enters the post vvar period vvith $160,000,000,-000 of reserve purchasing povver, the greatest in the vvorld history, according to Ted R Gabble, director of the VVar Finance Divi«ion of the Trea*ury. The "fly in the ointment" i« that it is not equally distributed. Forty IIve«, they have no reading matter j per cent is in the hand« of 99 per outside of a fevv simple grammars and their old folklore and aongs. AU they ask is that they can go cent of people, leaving 10 per cent of the people holding the remain-ing 60 per cent. State Labor Journal, vvho «wi it from The Chirolite vvho «wi It from Pacific In«urance vvho . .. «wiped it from TYG vvho svviped crease« in profiU shovv how vvell u ^ _ _ _ ^ you get the ^ the whole«alers also fared; | Hardvvare wholesalers, 179 per cent; dry goods, 639 per cent; gro cery, 25 per cent. Of course. the di«tribution and of business. on the vvhole, took a back seat to the manufacturing end, as the«e profit inereases emphasize: Ali manufacturing. 450 per cent; textile and leather, 730 per cent; tranaportation equipment, 650 per cent; metal« and product«, 590 per cent; buliding material«, 270 per R. S H f5l IHF MARCH Of 01M t S PICHT INFANT1II PARALVSIS ■ JAN UARY 14-31 *>• Nf>K«ft<*l Fmk^s*;«« for InfoMII« Government securities have climb ed from $2.200,000.000 to $22,000,-000,000 This astonishing grovvth of cor-tremely difficult for American ^ resourccs did not end with doesn t stain the skin, cause buz- business to penetrate these barriers. V E Qr V J D|y for tho SEC 7.ing in the ears or upset the American business men should j e,timatcs that reports of the third stomach. not be diseouraged. Right here at quartcr of 1945 vvill shovv corpo- sti,l a"othcr drug, the scienti«t« Tiome 11U?y have the finest markets, rations jmproving the ^June 30 fig- «y. offers definite promise of be-in thc vvorld. AU that is necessary ures to thc lunc Gf another $4.500,- inR 'thc long-sought aetual cure is to give the farmers and the vvork- j 00O.OOO tor lhe r^laPsin8 form of malaria— ers adcquate buying povver. The SEC figures, based on the the ^P0 with which many return- Evcry Amcrican vvould like to reports filed by the corporations service men are afflicted " get foreign trade, but. thank God, themselves, proved, it seems to us.j Morc than I4 0®0 compounds vve are not dependent on it—that two major points—one concerned tested before the right combi- is if our leaders uae just a little vvith the past and thc other vvith "a*»on vvas found, it i« said. The common sense.—Labor. the present and future: d™*s ™n be produced at a cost no 1 VVartime taxation of corpo- greater than atabrine or quinine. rate profits vvas totally inadequate. I Neither ot the drugs is available and the recent action by Congress to the public yet, but vvill be as and the Pre«idcnt in aboli«hing the »oon a« a fevv "bugs" are ironed BEST ADVICE: KEEP OUT OF THE MARKET Some VVall Street broker« are eXeess profits tax vvas premature o«t, the scientists said The staggering cost of the vvar vvas An interesting discloaure was not shared on an ability-to-pav that tests of the drugs vvere made •trom. That « »ound advice, even if ba«i«. despite the piou« promises of on conscientious objeetor« and con-it does come from VVall Street. | the Administration then in povver. | v*cts in Federal prisons vvho volun- vvarning clients to look before thev leap into the speculative mael ^ On the Big Board" prices have | The frantic rush to wipe out the teered as "guinea pig« "— Labor ^ f^been soaring for vveek« Undoubt edly. most of the stock«, and the bond«, too. are selling beyond their value. excess profits tax and reduce cor- —-—---—• porations levies generally makes PHONY CRY it certain that the financing of the The scare of "compulsion" raised debt and the reconver«ion process by medical organization« against So far a« persons of moderate will «imilarly rest on a tax pro- President Truman'« proposal for means are concerned, the best gram of gro«« inequalities. • national health insurance wa« as policy of ali is to sUy out of the 2 The SEC report prove«, too, j^iied hy Nel.son Cruik«hank. stock market. If you have any that by and large American corpo- A F of L social «ecurity director money to inve«t, put it in govern- ration« are in a far better position The President'« program 1« ment bond«—the be«t «eeurity in to meet demand« for reasonable compul«ory," he aaid. "VVe Amer ali the vvorld. Uncle Sam'« "E" wage increase« than the public has ican« do not believe wc have lost Bonds will pay you 2 «4 per cent been led to believe by press di«- our freedom because our children and you can't get much more from tortion« and suppression. Anyone are requlred to attend school up good corporation bond«.—Labor, vvho ponders the S E. C. report to a certain age. Nor «hall we ___— can understand why povverful cor- lose our freedom if wt make Idlenes« i« the key of beggary — porations like General Motors re- medical care available to ali the Spurgeon fu«e to submit to impartian arbitra- people."