38 K pojmu »tuaemstva« v ziakonih o civilnem postopanju.
K pojmu „tuzemstva" v zakonih o civilnem postopanju.
Dr. Rudolf Sajovic.
Glede pojmov »tuzemstvo<c — »inozemstvo« in »tuzes mec« — »inozemec« v naših zakonih o postopanju pred ci* vilnimi sodišči še sedaj ni jasnosti in potrebnega soglasja. Trdi se namreč, da teh pojmov ni umevati dobesedno aH v državnopravnem pomenu besede. To prihaja največ od tega, ker stoji v zakonih cesto mesto izraza »tuzemstvo« — »ozemlje kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru«, včasi celo samo »območje tega zakona«.
" Prim. § 50 st. k. pr. r.
K pojmu »tuzemstva« v zakonih o civilnem postopanju. 39
Slovstvo priznava, da so se v stari Avstriji pojmi »tu* zemstvo«, »ozemlje kraljevin in dežel« ter »območje zako« na« krili, da pa temu v Jugoslaviji ni več tako in da sedaj razlagi »iz lastnega pomena besed« (§ 6. o. d. z.), ki vodi do razlage teh pojmov v državnopravnem pomenu, ni več me« sta. Treba dai je zato vsak posamezen primer posebej pre* iskati in mu dati zadovoljivo rešitev, ki bi bila sicer ob do* besednem razlaganju izključena.'
Pretresovaje vsako posamezno zakonsko določbo, za* ključuje Krek*Škerljev komentar, da je po veliki ve« čini pojma »tuzemstvo«, »tuzemec« umevati v državnoprav« nem (tehničnem) pomenu, da pa je pod »tuzemstvom« imeti le ozemlje, kjer bivši avstrijski civilnopravdni zakoni še veljajo, v § 99. s. pr., in pod »inozemcem« tudi »tujepokra« jinca« v § 107. s. pr.^ L a p a j n e pripušča to utesnitev po« gojno še pri §§ 106., 108. in 109. s. pr., pri § 12., odst. 4. prekl. r. in pri stečajih, kolikor gre za nepremičnine." *
Temu nasproti pa zastopa praksa, kakor se zrcali v vrhovnosodnih odločbah, vseskozi enotno in dosledno sta« lišče, da je razumevati pod »tuzemstvom« le oni del držav« nega ozemlja, kjer navedeni zakoni veMaio. Do prevrata da se je to ozemlje krilo z ozemljem v državnem zboru zasto« panih kraljevin in dežel stare Avstrije. Z ustanovitvijo ju« goslovenske države se je to sicer spremenijo, ni pa se spre« menilo načelo, da je v smislu civilnopravdnih zakonov sma«
' Krek^Škerlj, Die osterreichischen Zivilprozefigesetze im K6-nigreich der Serben, Kroaten und Slowenen, str. 33, Lapajne, Meds pokrajinska pravna pomoč v naši kraljevini, Slov. Pravnik 1923, str. 209 si.
^ K r e k < Š k e r 1 j o. c. pri dotičnih §§. Pri tem je opomniti, da razlaga § 107 ni v skladu z ono § 106 s. pr.
" Lapajne, o. c. in Mednarodno in medpokrajinskoi zasebo'pravo, str. 369, 376.
' Nadaljnjo izjemo je zaznamovati še pri § 271 c. pr. r. po K re k-.Š k e r I j u, vendar samo gede prava, nastalega piredl zed';njenjem. Lapajne pa temu nasproti izraža mnenje (o. c. str. 331), da bi bilo napačno, terjati dokaz: tujepiokrajinskega prava od strank ali se vezati na dokazna p'-avila, ki j h pozna le Iex fcri za ugotovitev spornih dejstev in da naj sodhik popolni svoje znanje s povpi-ašanjem pri ministrstvu fpravde. — Isto velja pa tudi gled'e inozemskega prava sploh. Pravilna razlagajoč § 271 c. pr. r. sodnik no bo nikdar zahteval dokazsa gltede tujega prava, namireč bo smatral za svojo uradbo dolži-ost, da se podu<Si o njem. Pri tem mu morajo pač tudi stranke iti na roko.
Izjema, ki se navaja pri § 293 c. pr. r. glede dtkazne moči tujepo-krajinskih listin in § 295 c. pr. r. glede trgovskih knjig, je samo navidezna in iizrtaža le uporabo splošnega pra^'nega  pravila,  da ne more noben
40 K pojmu »tuizemstva« v zakonih o civilnem postopanju.
trati za inozemce osebe, ki nimajo svojega domovališča v območju teh zakonov in da velja za tuzemstvo v smislu teh zakonov samo ozemlje, ki na njem ti zakoni veljajo in ki je njim nasproti ostali del države — inozemstvo.' Dočim slov* stvo izključuje razlago po »lastnem pomenu besed« (§ 6. o. d. z.), češ da vodi ta k pojmovanju v državnopravnem po* menu, se praksa na takšno razlago naravnost sklicuje, ki jo pripelje v nasprotno smer, torej do izključenja državno* pravnega pomena. Še učinkovitejši poudar tem izvajanjem se dodaja s tem, da se morejo stranke iz območja teh za* konov okoristiti z zakonskimi določbami, ki so jim bolje znane in ki so jim tudi ugodnejše. Ta dosledno izvajana praksa je privedla tako daleč, da je vrhovno sodišče priznalo napram stranki iz Hrvatske celo podsodnost vzajemnosti (§ 101. s. pr.),« ki jo sicer Krek = Škerlj in Lapajne krepko odklanjata.
Neskladnost med dejanskim položajem in izsledki ome* njenih pravnih mnenj ne more zadovoljevati. Zdi se mi tudi, da ne gre za razmejitev medpokrajinskega sodstva in za uporabnost ali neuporabnost podsodnosti, postavljenih v medpokrajinskih zakonih, kadar navezujejo ti sami določno na »tuzemstvo« in slično. Le, kjer tako točnega zakonskega besedila ni, tam treba vsaki posamezni podsodnosti preiskati naravo in bistvo ter ugotoviti morda še namen zakono* davca.
Razlaga »tuzemstva« in »tuzemca« je podana v uvodnih zakonih: čl. X. k s. pr., XXIX. k c. pr. r. in XX. k i. r. Ti členi se glasijo: »Za tuzemstvo po smislu sodnega pravilnika (civjlnopravdnega reda. izvršilnega reda) velja ozemlje kra* Ijevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. Osebe, ki nimajo na tem ozemlju državljanstva, je glede na predpise sodnega pravilnika Tcivilnopravdnega, izvršilnega reda) šteti za inozemce.« Konkurzni in preklicni red podobnega pojas* nik nimata, zapuščinski patent pa govori še o avstrijski dr?avi in avstrii'?kem cesarstvu. Bil je izdan 1. 1854. in je v veljavi tudi na Hrvatskem in v Slavoniji.
pravni akt, drugod uporabljan, na veljaki in moči več pridobiti, kakor je imel tam, kjer je nastal.
= Odločbe stola sedmorice odd. B: 6. decembra 1921, Ut 175/21, Themis II. 181; 10. oktobra 1922, Ut 101/22, Themis IH. 303: 25. marca 1925, Ut 51/25 Themis VI. 32 : 20. decembra 1925, Ut 232/25, Thems VI. 28; 8. marca 1926, Ut 36/36, Slov. Prav. I. 132; 14. junija 1927, Ut 172/27, Slov. Prav. I. 164; 13. maja 1929, Rv 358/29, Slov. Prav. I. 196 (glede stečaja).
o Odločba stola sedm. odd. B: 15. marca 1928, Ut 30/28, Slov. Prav, I. 173.
K pojmu »tuzemstva« v zakonih o civilnem postopanju. 41
Priznava se splošno, da se je »ozemlje kraljevin in de* žel, zastopanih v. državnem zboru« krilo z ozemljem stare Avstrije. Pozablja pa se pri tem, da je bil to oficialni, po ustavnopravnih zakonih uporabljani naziv za avstrijsko državno polovico napram deželam ogrske krone, ki sta bili obojni združeni v tako zvani realni uniji v eno državo. Pri tem pa nobena polovica ni izgubila svoje državnopravne in administrativne samostojnosti, bila sta to dva ločena in po* polnoma enakopravna dela, z vsemi atributi samostojne države: ozemljem, prebivalstvom, zakonodajo, upravo, pra« vosodstvom."
Zakonodavec bi torej namesto besedila »ozemlje kra* Ijevin in dežel, zastopanih v državnem zboru« brez vsake škode mogel postaviti »ozemlje države«. Ako tega ni storil, se je zgodilo samo zaradi popolne jasnosti, dajesmatrati za »tuzemstvo« avstrijsko državno polovico v nasprotju napram ogrski, s katero je bila avstrij* ska, kakor že omenjeno, tudi združena v posebno državo. V cit. členih uvodnih zakonov je torej izraženo območje civiU nopravdnih zakonov v državnopravnem pomenu. To nazi« ranje podpira v največji meri nadaljnji, drugi stavek teh členov, da je šteti za inozemce osebe, ki na tem ozemlju nimajo državljanstva. Dotični pravni redi so noznaH le avstrijsko ali ogrsko državljanstvo. Še poleg teh obstoje« čega samostojnega, ali pa tudi skupno z enim imenovanih avstro=ogrskega državljanstva ni bilo. Prav ta drugi stavek teh členov uvodnih zakonov pa se doslej po nobeni razlagi še ni upošteval.
To deistvo pa je tudi razlog, da se staro avstrijsko slovstvo z besedilom teh členov skoro ni prav nič bavilo. Smatralo je določbo za jasno in posebne razlage nepotrebno. Le pri poedinih pisateljih se nahajajo posamezni stavki, ki potrjujejo gori povedano.*
" Ulbriich, Das osterr. Staatsrecht, str. .63; Gumplowicz, Das osterr. Staatsrecht, str. 50; Hauke, Grundriss des Verfassungs^ rechtes, str. 11; P i t a m i c, Država, str. 135; N a g y, članek Ungam v Mischler-Ulbrich, Osterr. Staatsw6rterbuch IV. str. 587 (»Ogrska je prosta dežela, ustavnopravno samostojna in neodvisna«).
* H o r t e n, Die Juridiktionsnorm und ihr Einfiihrungsgesetz, str. 44: »Tuzemstvo je državno ozemlje kot podlaga teritorialne vrhovnosti. To (ozemlje) sestavljajo po ustavi kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.« — O t t, Soustavny uvod, str. 8: »Inozemstvo je zlasti tudi dmga državna polovica.« — Pollak: Sij'stem des osterr. Zivilp-^«-zefirechtes, str. 178: »Inozemci so osebe, ki nimajo avstrijskega državljanstva.«
42 K pojmu »tuzemstva« v ziafconih o civilnem postopanju.
Kjer govorijo torej civilnopravdni zakoni o »tuzem* stvu«, je razumeti to edinole v državnopravnem smislu.* Mesto besedila »v državnem zboru zastopane ...« bi moglo enako stati tudi »v državi«. Ta mesta ni torej razlagati zoževalno v tem smislu, da je ob današnjih razmerah razu« mevati le ozemlje, na katerem ti zakoni v naši državi danes še veljajo. Razlagati jih je nasprotno v naravnem pomenu in razumevati pod »tuzemstvom« celotno državno ozemlje, pod »inozemstvom« pa samo tuje države, ne tudi druga pravna območja v naši državi. Enotno državo imamo že od 1. decembra 1918, skupnih je vsem pokrajinam že lepo šte< vilo pravnih predpisov, od 21. septembra 1928 imamo tudi vsebinsko eno in isto državljanstvo, državljani ene in iste države pa smo bih že od ustanovitve enotne države dalje, nikoli pa ne državljani ene pokrajine. Po § 105. zak. o organ, rednih sodišč tudi pri izvajanju pravne in izvršilne pomoči ni nobenih zaprek več.
Napram temu je razlogovanje, ki hoče določbi § 99. s. pr. dati drugačen pomen in to podsodnost vzdržati napram drugim pravnim območjem v državi, zgolj besedno, grama* tikalno, ki se mora umakniti naravni razlagi. Upoštevati je nadalje, da gre pri tej določbi prav za prav v prvi vrsti za razširitev tuzemske sodne oblasti na inozemce. Ustanavlja se namreč podsodnost, kjer za inozemca ni podana ne občna ne iz dotičnega pravnega razmerja izvirajoča drugačna pod* sodnost.
Prav tako nii uvideti, zakaj naj bi bilo otvoriti stečaj glede nepremičnin v vsakem ozsmlju posebej, kakor hoče to pod opombo 4. cit. vrhovnosodna odločba. Sodstvo nad ne* premičninami se smatra še danes za izliv teritorialne vrhov* nosti, ki jo imajo države in si radi tega to sodstvo tudi iz* ključno pridržujejo. Posamezne pokrajine te vrhovnosti ni* majo,'° sodna oblast je ena in ista po vsej državi in nedeljiva. Zato ni nobenega zadržka, da vodi stečaj sodišče, v čigar okolišu leže nepremičnine povsem ali povečem. Prav tako glede zapuščin. Ako naj velja to v primeru § 106. s. pr., ni uvideti, zakaj naj bi bilo drugače v primeru § 107. s. pr.
Glede vseh uvodoma omenjenih podsodnosti torej velja, da so upoštevne zgolj napram inozemcem v državnoprav* nem pomenu.
' M a n o j 1 o v i č, Da li je sud prebivališta pokojnika nadležan za provedbu ostavinske rasprave, v Mjes. 1929 str. 388 prihaja tudi s strani zakonov, veljavnih v Hrvatski in Slavoniji, do istega zaključka.
Tako tudi Lapajne, Mednarodno in medpckrajinsko zasebno pravo, str. 368, ki pa vzlic temu reklamira realno sodstvo za pokrajino.
Književna poročila. 43
Združenje raznih pravnih območij v eno državno celoto pušča v veljavi različne pravne rede. Toda posebnosti mos rajo izginiti, posamezni privilegiji pasti, ako naj velja enas kost v državi. Ne gre to vselej brez novih zakonov. Kjer pa je to možno in kjer se ne dela zakonu nobena sila, tam bodi naloga tudi pravnikov, da s smotreno razlago odkrivajo tiste sestavine zakonskih določb, ki na področju prava zbližujejo in vodijo k zenačenju, in jim pripomorejo do veljave.