SoeiHzfone In abbonamenlo poslalo Poštnina plačana v gotovini _ Prezzo • Cena Bf 0.50 gtev. 168 Izključna pooblaščen ta ta oglaševanje Italijanskega In tujega izvora: Union« Pubblicitd Italiana & A. Milano. V Ljubljani, v toreh, 27 • julija 1943 | Uredništvo to oprava: Kopitarjeva K Ljubljana | | Redazione, Aramlnistrazlone: Kopitarjeva K Lubiana | | I,eto VIII. Concesslonarla Mclnrfva per la pnbblldU 31 proveilenza Italiana ed eatera: Uniona Pubblicit* Italiana S- A. Milano. Vladar imenoval novo vlado Bollettino n. 1157 Attacchi avversari nel settore centrale respinti Un sommcrgibile e 3 piroscafi affondati, 14 mercanfiii colpiti, 15 aerei abbattuti II Comando Supremo comunica: In Sicilia attacchi avversari appoggiaii da car-ri armati sono stati respinti nel settore centrale del fronte; perdura all’ala settcntrionale la vio-lenta pressionc nemica. Nel porto di Siracusa velivoli germanici da combattimento aflondavano tre piroscaii per ven-timila tonnellate di stazza e danneggiavano 14 mer-cantili per complessive 61.000 tonnellate. Tre apparecchi -risultano distrutti nel cielo deHlsola dalja aviazionc delTAsse e due dalle bat-terie dclla difesa, Nel corso degli ultimi giorni durante attacchi a nostri convogli le unita navali di scorta abbat-tevano dieci aerei. Nostri inezzi anti-sommergibili al comando del Tenente di Vascello Giulio Pelli da Bonassola (La Spezia) hano cola to a picco nelTAlto Tirreno un sommergibilc ncmico. Fto.: Generale Ambrosio. Vojno poročilo it. 1157 Nasprotnikovi napadi na srednjem sicilskem Stojišču odbiti 0 podmornica in 3 parniki pciopijeni, 14 poškodovanih, 15 letal zbitih Vrhovno poveljstvo poroča: Na Siciliji so nasprotnikovi napadi, podprti z oklepnimi vozovi, bili odbiti na srednjem predelu bojišča. Silovit nasprotnikov pritisk na severnem krilu še traja. V pristanišču Siracusi so nemška bojna letala potopila 3 parnike z 20.000 tonami prostora ter poškodovala 14 trgovskih ladij s skupno 61.000 tonami. i Osno letalstvo kaže, da je nad otokom uničilo 3 stroje, 2 pa obrambne baterije. V zadnjih dneh so pomorske spremljevalne edinice med napadi na naše ladijske sprevode zbile 10 letal. Naše protipodmorniške edinice, ki jim poveljuje poročnik bojne ladje Giuglio iz Bonassola (La Spezia), so na zgornjem Tirenskem morju potopile OftSDrotniknva n.oJainmico, General Ambrosio. Rim, 27. julija, s. Nj. Vel. Kralj I Vojna: Nj. Eksc. general Anto- in Cesar je na predlog predsednika vlade in prvega ministra-državnega tajnika imenoval za ministre in drž. tajnike naslednje: Zunanje zadeve: Nj. Eksc. Raffaello Guariglia, kraljevi poslanik. Notranje zadeve: Nj. Eksc. dr. Bruno Forniciari, kraljevi prefekt. Italijanska Afrika: Nj. Eksc. general Melchiade Gabba, senator. Pravosodje: Nj. Eksc. Gaetano A z zariti, glavni ravnatelj v pravosodnem ministrstvu. Finance: Nj. Eksc. Domenico Bartoli ni, generalni državni prokurator in senator. nio Sorice, državni svetnik. Mornarica: kontreadmiral Raffaello De Courtenne. Letalstvo: general letalske brigade Renato Sandalli. Narodna vzgoja: dr. Leonardo Severi, državni svetnik. Javna dela: dr. Domenico Romano, glavni ravnatelj v ministrstvu ža javna dela. Kmetijstvo in gozdi: profesor Alessandro Brizi, senator. Promet: general Federico Amo-roso. Korporacije: dr. Leopoldo Pic-cardi, državni svetnik. Ljudska kultura: Nj. Eksc. dr. Guido Rocco, kraljevi poslanik, glavni ravnatelj za tuji tisk. t Zamenjava in valute : Nj.Eksc. dr. Giovanni Acanfora, glavni ravnatelj banke d’Italia. Vojna izdelava: Nj. Eksc. general Carlo Favagrossa. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog predsednika vlade, prvega mini-stra-državnega tajnika imenoval za podtajnika v predsedstvu vlade Nj. Eksc. dr. Pietra Baratola, držav-I nega svetnika. Deseturna odločilna seja fašističnega velikega sveta Rim, 27. julija, s. Poročilo o seji velikega fašistovskega sveta dne 24. julija 1943: V Rimu se je 24. julija 1945 v Beneški palači sešel veliki fašislovski svet, ki ni bil sklican od 7. decembra 1939, to je še pred vstopom Italije v vojno. Navzoči so bili: Mussolini, De Bono, Ds Vecehi, Suardo, Grandi, Scorz.a, De Marsiso, Acerbo, Biggini, Pareschi, Cianetti, Polverclli, Federzoni, Tringali-Casanova, Balella Frattari, Gottardi, Biguardi, De Stefani, Rossoni, Bottai, Farinacci, Mnrinelli, Alfieri, Cinno, Buffarini, Albini, Gnlbiati, Bastianini. Ob začetku seje, ki se je pričela ob 17, je predsednik vlade poročal o političnem in vojaškem položaju. Zatem je predsednik zbornice Grandi dal in pojasnil naslednjo izjavo, ki so jo poleg njega podpisali še naslednji: Federzo-ni, De Bono, Do Vecchi, De Mnrsico, Acerbo, Pareschi, Cianetti, Ciano, Bottai, Belella, Go-tnrdi, De Stefuni, Rossoni, Mnrinelli, Alfieri, Albini, Bastianini: »Veliki svet, ki sc je sešel v teh dneh najhujše preskušnje, obrača predvsem svojo misel k junaškim bojevnikom vseh vrst orožja, ki ob boku ponosnega sicilskega rodu, v katerem najvišje sije nepreklicna vera italijanskega, naroda, obnavljajo plemenita izročila žilave hra-■brosti ter neukrotljive požrtvovalnosti naših slavnih oboroženih sil. Ko je pretresal notranji in mednarodni položaj ter politični in vojaški potek vojne, razglaša, da je sveta dolžnost vseh Italijanov za vsako ceno braniti edinost, neodvisnost in svobodo domovine, ki so sad žrtev in naporov štirh rodov od Risordimenta do danes, ter braniti življenje in bodočnost italijanskega naroda. Potrjuje, da je potrebna duhovna in Vsi novi sovjetski poskusi propadli Ruski napadi ob Kubanu, pri Orlu, ob ladesksm jezeru ter na vsem južnem odseku krvavo odbiti — Zavezniški napadi na Siciliji zavrnjeni Kade angleške izgubo pri težkih napadih na Hamburg, Koln in Essen tvorna združenost vseh Italijanov v tej uri, ki je resna in za usodo domovine odločilna. Izjavlja, da je zaradi tega potrebna takojšnja obnovitev vsega državnega poslovanja ter daje kroni, velikemu svetu, parlamentu in korporacijam naloge in odgovornost, ki jih določajo naši ustavni zakoni. Vabi predsednika vlade, naj prosi Nj. Vel. Kralja, h kateremu se zvesto in zaupljivo obrača srce vsega naroda, da bi zaradi časti in zaradi rešitve domovine s prevzemom dejanskega poveljstva nad oboroženimi silami na kopnem, na morju in v zraku, kakor to določa čl. 5 ustnve, izvolil prevzeti tisto najvišjo pobudo za odločitev, ki mu jo naše ustave dajejo in ki so v vsej naši narodni zgodovini vedno bile slavna dediščina naše vzvišene savojske vladarske rodbine.« Predsednik zbornice Grandi je zahteval, naj se o izjavi glasuje po imenih. Zatem je drugo izjavo predložil tajnik stranke Carlo S c or za, tretjo pa Roberto F a r i n a c c i. Razprava, ki je prišla zatem, je trajala 10 nr nepretrgoma, to je do 3 zjutraj 25. julija. Na koncu razprave je izjava, ki jo je predložil Grandi, dobila 19 glasov, 7 jih jo bilo nasprotnih, 1 se je vzdržal. Farinaccijeva izjava je dobila 1 glas. Scor-zova izjava pa je bila umaknjena po izidu glasovanja, ko je Grandijeva izjava dobila tako veliko večino. Za Grandijevo izjavo so glasovali: Grandi, Federzoni, De Bono, De Vecchi, Cinno, De Mnrsico, Acerbo, Pareschi, Cianetti, Balellu, Gottardi, Biguardi, De Stefani. Rossoni, Bottai, Marinelli, Alfieri, Albini, Bastianini. Proti so glasovali: Scorza, Biggini, Polvc-rolli, Tiingali-C.asa.nova, Frutari, Buffarini, Gnlbiati. Vzdržal se je Suardo. DBevaa zapoved novega vrhovnega poveljnika milice Rim, 27. julija, e. Ob prevzemu poveljstva nad milico je general armadnega zbora Quiri.no Arme-relli dal naslednjo dnevno zapoved: Na ukaz Nj. Vel. Kralja in Cesarja prevzemam danes vrhovno poveljstvo nad prostovoljsko milico za narodno varnost. Povzdigujem svojo misel slavno padlim, spominjam se junaštev, ki jih je milica povsod in vselej znala pokazati in izrekam prepričanje, da bo sedaj kot sestavni del oboroženih sil italijanskega naroda delala tako, kakor je delala do sedaj s trdno vero in globoko ljubeznijo za obrambo neumrljive domovine. — Glavni poveljnik, general armadnega zbora Quirino Armerelli — Rim, 26. julija 1913. »II Hitlerjev stan, 26. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo; Sovjetska vojska je tudi včeraj ob kubanskem mostišču, na odseku pri Orlu in južno od Ladoškega jezera nadaljevala svoje neuspešne poskuse, da bi prodrla skozi nemške obrambne postojanke. Na vsem južnem odseku od Azov-skega morja do Bjelgoroda so njeni napadi zaradi dosedanjih izgub v primeri s prejšnjimi dnevi znatno popustili. Ob kubanskem mostišču so bili krajevni, deloma z močnimi topniškimi in letalskimi silami podprti napadi ustavljeni s p roti sunki ali pa razbiti že na izhodiščnih postojankah. Na področju okoli Orla so obnovile sovjetske čete tudi včeraj zopet z močnimi pehotnimi in oklepnimi silami svoje neuspešne poskuse za prodor južno, jugovzhodno in severno od mesta. V težkih bojih, deloma iz bližine, so bile z močno podporo letalstva ob uničenju številnih oklepnih vozil odbite. Na več mestih so nemške čete prešle v protinapade in vrgle sovražnika nazaj. Nadaljnji močni napadi južno od Ladoškega jezera so bili odbiti z velikimi izgubami za so-vražnika. Neki sovjetski bataljon, ki je prodrl v naše postojanke, je bil v protisunku popolnoma uničen. Skupno je bilo včeraj uničenih 130 sovjetskih oklepnikov. Na črnem morju so napadle nemške lahke pomorske enote izkrcevališča in sovjetske naprave za natovarjanje ter so potoplie dve oskrbovalni ladji s skupno 800 tonami. Na Siciliji so nemške in italijanske sile odbile več z oklepnimi silami podprtih napadov proti severnemu in srednjemu odseku bo-jišča. V vodah Siracusc so potopila nemška bojna letala tri sovražne trgovske ladje s skupno 20.000 tonami in težko poškodovala 14 nadaljnjih prevoznih ladij. letalski oddelki so izvedli nove te/,ke strahovalne napade proti nemškim mestom. Včeraj podnevi sta bila nupadena Hamburg in Koln, kakor tudi nekaj krajev ob severni nemški obali in na zasedenem zahodnem ozemlju, v pretekli noči pa je bil znova bombardiran Essen. Pri tem so bile povzročene zopet težke izgube med prebivalstvom in velika opustošenja v stanovanjskih okrajih napadenih mest. Letalska obramba je sestrelila iz britansko-ameriških napadajočih letalski h skupin 61 letal. Izgubljenih je bilo 5 lastnih letal. Oddelek težkih nemških bojnih letal je v noči na 26. julij napadel z bombami vseh kalibrov mesto in pristanišče Hull. Tri letala se niso vrnila. Pri včeraj javljenem spopadu nemških zaščitnih enot z britanskimi brzimi čolni se je uspeh še povečal. Skupno jp izgubil sovražnik dva brza čolna, dva nadaljnja pa sta bila zažgana. Ssvjeii nesmiselno žrtvujejo velike množice vojakov in vojnega blaga Eerlin, 27. julija, s. Položaj na vzhodnem bojišču se ni dosti spremenil, piše nemški list »Volki-scher Beobachter«. Boljževiki še kar naprej napadajo z vso silo ter imajo silovite izgube, ne da bi pri tem dosegli 6Voj cilj, da bi odločilno vdrli v nemške obrambne črte. Glavni težišči bojev sta pri Bjelgorodu in Orelu ter na odseku južno od Ladoškega jezera, piše list »Montagpost«. Isti list pripominja, da ogromne množice vojaštva ter vojnih sredstev, ki jih mečejo v bojni metež brez gospodarskega smisla, ne bodo odločilno vplivale na potek vojne, ker samo duh in tehnična sposobnost vsakega posameznega bojevnika v takih bojih odločujeta. To misel posebej poudarja uvodni članek lista »Frankfurter Zeitung«, ki še dodaja, da je pravi značaj bojev na vzhodu še zmerom v tem, da nasprotnik uporablja silne množine vojnih sredstev ne glede na tehnično pripravnost. Zbiranje 6redstev na zelo omejenem prostoru je prav značilno za sovjetsko taktiko. Rusi 6e namreč bolj zanašajo na velike množice kakor na posebno sposobnost vojnih sredstev, da bi dosegli kak odločilen uspeh, čeprav je res, da so se v zadnjem času zavedali, kakšne veljave je boljši vojni materral, ko so vrgli v boj novo vrsto oklepnika »T 34« Kljub temu, nadaljuje list, da so Sovjeti izboljšali svojo taktiko in. strategijo v sedanjem vojskovanju, je težišče njihovih vojnih nastopov še vedno v množičnih spopadih. Tak način vojskovanja pa so spodleteli z Nemške razlage o političnih spremembah v Italiji Berlin, 27. julija, s. Včeraj zjutraj 60 nemške radijske postaje objavile poročilo o spremembi italijanske vlade. Nemška poluradna agencija pravi: Kakor se je zvedelo, je treba to spremembo v vladi pripisovati zdravstvenemu stanju Mussolinija, ki je bil zadnje čase bolan. — Nato je agencija objavila v celoti razglas Kralja in Cesarja ter maršala Ba-doglie. Berlinski politični krogi 60 z veliko hladnokrvnostjo in mirom sprejeli poročila o spremembi režima v Italiji. Vsi upoštevajo, da ima kraljeva odločitev in naloga, ki jo je zaupal maršalu Bado-gliu ob sestavi nove vlade, le en cilj: Blagor Italije. Posebno poudarjajo pomen in značilnost zatrdila, ki ga vsebujeta razglasa na italijansko ljudstvo, v katerem se omenja spoštovanje dane besede in da 6e bo vojna nadaljevala. Menijo pa, da je daleč od tega, da bi se oslabil napor in domoljubno navdušenje italijanskega naroda in da ima rešitev krize cilj, da bi se ljudstvo vrnilo k svojini svetlim izročilom. Sprejemi pri sv. očetu Vatikansko mesto, 27. julija, s. V vatikanski državi vlada popoln mir. Včeraj zjutraj je imel papež dolg razgovor s kardinalom državnim tajnikom Maglionejem. Potem je začel z običajnimi avdiencami in je sprejel kardinale Puma, Jorio in Pizzarda, apostolskega nuncija pri italijanski vladi Borgoncinija Duca ter tajnika apostolske nunciature v Nemčiji msgr. BorestinUa. ogromno izgubo moštva in vojnih sredstev, kadar naleti na obrambni sistem, ki je osnovan na taktičnih vrlinah nemškega poveljstva ter na duhu in visoki sposobnosti vsakega posameznega bojevnika. Nepretrgani uspehi japonskih letal Tokio, 27. julija, s. Pomorska letala japonsko mornarice so v noči na 24. julij napadla nasprotnikove vojne in trgovske ladje, ki so poskušale z izkrcanjem v zalivu na otoku Nova Georgija, in so hudo poškodovala 1 rušilec in eno nasprotnikovo prevozno ladjo. V isti noči- jc brodovje nasprotnikovih torpedovk v vodah od otpka Giza, ki leži severovzhodno od Nove Georgije, je bilo napadeno po japonskih vodnih letalih, ki so na mestu potopile 3 tor-pedovke, druge pa poškodovala. Tokio, 27. juliju, s. Od 8 bombnih letal vrste »Consolidateth B 24«, ki so 25. juliju napadla otok VVako, nekdanje oporišče Združenih držav, so japonski lovci zbili 2 ter hudo poškodovali še eno. Japonski piloti so nupudli nasprotnikov oddelek in ga pognali v beg, preden je dosegel cilj. Neki japonski lovec, Ki se mu je orožje zataknilo, se je z letalom vrgel na nasprotnikov bombnik ter v plamenih padel z n jim vred. Japonske izgube v tem spopadu znašajo dva stroja. Manifestacije v Milanu Milan, 27. julija, s. Tudi včeraj zjutraj so skupine manifeatantov korakale po ulicah, nosile tribarvnice in slike Kralja ter Badoglia. L balkonov in oken, ki so bila okrašena z zastavami, so ljudje z vzkliki »živijo« pozdravljali manifestante, ki so korakali med gostim špalirjem ter vzklikali Italiji, vojski. Savojski hiši in maršalu lladogliti. Častniki in posamezni vo-jaki, ki so se znašli v množici, so bili predmet ganljivih ljudskih simpatij. Z balkona kraljevske palače je Nj. kr. Vi«. Torinski prof nagovoril množico, ki se je nagnetla na tfgu, rekoč, i *r .a *meti trdno vero in zaupanje v usodo domovine. Te besede so sprejeli navzoči z navdušenim vzklikanjem, ki so je spremenilo v orkan manifestacij za Kralja in maršala Ba-doglia.^ Z občinske hiše, z javnih poslopij in z neštevilnik zasebnili hiš vihrajo narodne tribarvnice. Obiščimo razstavo v Narodnem gledališču " Jubilejna razstava ustanovitelja naše scenerije Vaclava Sfcružnega je zbudila splošno zanimanje za bogata umetnikova dela Ljubljana, 27. julija. V novi dvorani Narodnega gledališča so v nedeljo slovesno odprli jubilejno umetnostno ruzstuvo ustanovitelja naše scenografije Vaclava Skružnega, ki obhaja tudi 70 letnico rojstva. Odprtje zanimive razstave je s svojo navzočnostjo počastilo izredno mnogo odličnikov in predstavnikov kulturnih in drugih ustanov, med drugimi predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer, dr. Pretnar, načelnik kulturnega odseka za Narodno gledališče tajnik dr. Darinn, za Zvezo svobodnih poklicev in umetnikov tajnik g. Prunk; nadalje številni upodabljajoči in likovni umetniki, književniki, vseučiliški profesorji, gledališki igralci in igralke, zastopniki tiska itd. Razstavo je odprl prof. dr. Osip Sest, ki je naslovil prisrčne besede na naslov jubilanta, naglašajoč njegove zasluge za naše gledališče, ki mu je posvetil četrt stoletja plodonos-nega dela in njegovo veliko ljubezen do gledališča in slikarstvu sploh. Dotaknil se je tudi njegovega delovanja v tujini odnosno v njegovi domovini, saj je V. Skružny doma s Češkega. Po izvajanjih prof. Šesta so navzočni po vrsti čestitali jubilantu, nakar so si ogleduli razstavljene slike. Prva slikarska razstava Vaclava Skružnega, ki je obenem tudi jubilejna, obsega 62 krajin, mestnih motivov, tihožitij in drugih motivov, večji del olj. Iz zanimive zbirke je razvidno, da je razstavljalec prepotoval lep del sveta. Iz njegove domovine so razstavljene slike »Tatre« (3), »Češki motiv« (15), »Praga« (23), »Praga pozimi (29), »Praga v mraku« (30); iz Ljubljane pa motivi: »Borštnikov trg« (26), »Motiv na Ljubljanskem gradu« (38), »Park Tivoli« (39), »Ljubljana« (13); ostala dela so: »Pogled z Ratitovca na Triglav« (1), »Potok v gozdu« (2), »Motiv iz Daruvara« (4), »Planica« (5), »Dubrovnik« (6). »Dubrovnik« (53), »Dubrovnik« (39), »Kavkaške gore« (7), »Tiflis« (16), »Mokro- nog« (8), »Mokronog jeseni« (18), »Breze« (9), »Dolnice v cvetju« (10), »Selce« (11), »Kranjska gora« (12), »Lokrum« (14), »Pot v gozdu« (17), »Krka« (19), »Kolpa jeseni« (20), »Vrtovi jeseni« (21), »Jez na Kolpi« (22), »Bohinjsko jezero« (24), »Sv. Janez v Bohinju« (37), »Podkoren pozimi« (27), »Martuljek« (28), »Triglav« (25), »Gozdna samota« (31), »Kmečka hiša v Metliki« (32), »Kmečka hiša na Dolenjskem« (34), »Bled« (35), »Špik« (36), »Vrt pozimi« (40), »Žužemberk« (41), »Maki« (42), »Vrtnice« (43), »Gladiole« (44), »Šopek rož« (45), »Cvetlice v vazi« (51), »Zimski večer« (47), »Ob potoku« (48), »Krka jeseni« (49), »Vrtnice« (50), »Cvetlice v vazi« (51), |Šo-pek rož« (52), »Tihožitje s sadjem« (54), »Belo-peško jezero« (55), »Dalmacija« (56), »Tihožitje z vazo«« (57), »Grad Otočec na Dolenjskem« (59), »Vrtnice« (60), »Prodana nevesta« (61) in »Mojstrana« (62). Slike so svojevrstne, učinkovite in imajo vtisnjene vse značilnosti jubilantovega poklica. Vaclav Skružnv se je rodil na Češkem. Njegov talent je bil že zgodaj odkrit in je bil že kot absolvent umetnostno obrtne šole angažiran za Narodno, gledališče v Pragi, kjer pa ni dolgo ostal, ker je kmalu odšel na Dunaj. Tam si jo v svetovno znanem slikarskem podjetju izpopolnil znanje. Ko je bil komaj 25 let star, je bil poklican v carsko gledališče v Tiflis za scenografa in slikarja, kjer je ostal 10 let. Med svetovno vojno je bil snet v Pragi. V naše mesto pa ga je privedel Govekar, ki je spoznal njegove zmožnosti, in postal je šef slikarne. Jubilant ima za seboj že nad pol stoletja plodonosnega dela pri gledališču, pri nas pa je že četrt stoletja. Sodeloval je tudi pri mnogih podeželskih odrih. Zanimivo je dejstvo, da goje veliko ljubezen do gledališča in slikarstva tudi njegovi otroci. Vso Kulturno javnost vabimo na razstavo, ki bo odprta do 8. avgusta. Za dostojnost iti našo čast Resna beseda naših malih gospodarjev Komaj so travniki malo ozeleneli, že lahko spet povsod opažamo, kako neusmiljeno se kvari krma. Marsikje je trava zrasla kljub suši dokaj visoko in detelja je vmes, povsod pa je mnogo travniškega cvetja. No najlepših mestih, kjer bi morala biti najbolj bujna rast, pa so praznine! Brezobzirno žanjejo s srpi in trgajo z rokami — navadno pozno zvečer ali pa zgo- uničujejo vse, s čimer bi lahko uspešno prehranil živali. — Na deželi takega početja ne bi opazili. Tam je za vsakogar travnik enako neprehoden kakor njiva. Travnik je za našega človeka na deželi vrt, ki ga ne sine teptati in mu to niti na misel ne pride. Le ob poti se skloni tu in tam, da dekle odtrga cvetko. Hojo po travniku smatra za pravo barbarstvo. Naš /, 1 UAU 1U1 Uu T UUUV X "o | X H M I 1I*»U U «.U f '7 »»M* 1 V" * ' daj zjutraj — nepoklicanci in neupravičenci, j elovenski človek je dostojen in ima čut za čast. ki se malo zmenijo za lastnika in so povsem 5 In k taki dostojnosti se moramo vrniti tudi v izgubili čut, ki loči, kaj je moje in kaj ni. — Otroci s cekarji, košarami in vrečami hodijo E o sredi travnikov' in planejo na vsako malo oljše zelenje ter ga docela iztrebijo, kakor bi ga pobrili. Veliki travniki so večkrat kukor puščave z majhnimi oazami. Vse to se dogaja, ker mnogi rejci niso do- VQjj j..> i •/« <*» »ati 1 n *cn*ndiiniro m# živali hranili. Mnog. . pobrigali, ali bodo imeli zanje krmo, in se prosto zanašajo, da bodo prehrano jemali, kjer se jim bo zahotelo. ’ Društvo želi, da bi na njegove člane ne mogel pasti nikak očitek te vrste, ker smatra, da so dostojni mali gospodarji in rejci le tisti, ki s svojim trudom in s vojimi sredstvi vzdr-/,ujejo živali, in odklanja slehernega, ki bi hotei gojiti živali Pa tuj račun. Za tako početje ni nikakega opravičila, ker lahko uredi in mora prehranjevanje svojih živali vsakdo urediti izključno le na dopusten način. > In še mnogo vrst škodljivcev srečujemo vsepovsod. Ob nedeljah vidite cele trope »sprehajalcev«, ki romajo križem kražem po travnikih in njivah, utirajo pota, kjer se jim zljubi in mendrajo travo in vsako rast, kakor da je vse to brez vrednosti. Rejci morajo jeseni kupovati drago seno, ki je lani doseglo marsikje ceno preko štirih lir za kg. Pri tej ceni je naravnost noro, da brezvestneži brez vsake vesti teptajo po travnikih in zatirajo zdravo rast. Odrasli in otroci se pode sredi travnikov za cvetlicami, ki jih lahko vsakdo kupi na trgu za nekaj lir, ne da bi delal ogromno škodo, ki nastaja, ko trgajo rože po travnikih. Časopisje je v dolgih člankih razlagalo, da je Ljubljana za čebele prava puščava in da se čebeloreja ne more razviti, ker je premalo cvetja. Pa vse nic ne pomaga. Ljudje se malo brigajo za vse te vrednote in jih teptajo. Namesto da bi starsi po-' učevnli otroke, kako naj čuvajo cvetje, naj ne kvarijo tuje lastnine in naj ne delajo škode, pa še z njimi sami počenjajo ves ta vandalizem. Prav nič ne pomislijo, kako sc dan za dnem trgajo za kapljico mleka in da bo mleka še manj, če bomo uničevali krmo. Ne občutijo, kako boli pridnega rejca, ko vidi, kako mu. mestih, kjer krme še bolj manjka. Še bolj nego doslej bo moralo časopisje poučevati, kaj je prav in kaj ne, kaj je dostojno in kaj je častno. Predvsem pa moramo poučiti mladino. — Kakšno moralno škodo bomo utrpeli, če bomo dopustili, da bo mladina izgubila pojem o dopustnem in nepodustnem, ako ne bo več ločila svojega od tujega, če ne bo znala ceniti vrednosti in bo zrastla v mnenju, da 6e lahko vge ugonablja in povsod kvari. Ko se posamezniki protivijo takemu ’ počet j u, ker sc dela škoda in uničuje last bližnjega, tedaj doživljajo kaj čudne primere. Medtem ko naletijo na uvidevne, ki se oproste, da so nehote segli po tujem, ki jih je sram, da so nevede delali škodo, so prav šteti primeri, da so krivci ogorčeni, ako jih »motijo« pri kraji, da si sploh kdo upa opozoriti jih na svojo lastnino in da skuša kdo preprečevati hojo po travnikih in podobno. Taki primeri dokazujejo,' kako zelo smo se žal že oddaljili od svoje prvobitnosti in zdravega slovenskega čuta za dostojnost in čast, ki ga je naš kmečki človek ohranil še v celoti. Najbolj so pa ogorčeni divji nogometaši in slučajoostni športniki, ki si kratko in malo pri-laste kak travnik in se malo zmenijo za odpor lastnika ali pa proglase del zemljišča prepro- ............t>__r______.... . „ . _______ sto za javno last ter groze z vsemi mogočimi 1 gospodarski pomožni posli, zlasti zaupnižki posli, instancami, če jim lastnik ali najemnik ne pu- zaupna dela in prevodi iz in v italijanski, nemški, sti, da bi svobodno počeli kar koli- Dogaja se celo, da so siromašni ljudje v skrbi za svoje družine s trudom in s stroški obdelali ledino in zasadili natični fižol, n ljudskošolska mladina je drago kupljene prekle kar populila z njive, sestavila iz njih in vejevja, ki ga je sklestila z drevju, šotore za indijanske igre, vrata za gol ali pripravo za odbojko. Ne samo v interesu reje in gospodarstva, temveč predvsem v korist reda, morale in dostojnosti je potrebno, da vsi nastopimo zoper nečastne pojave proti slehernemu in povsod. Rov občinski komisar v Kočevski Reki Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval kot izrednega občinskega komisarja v Kočevski Reki Lesarja Josipa, očeta Iranca, kot namestnika dosedanjega občinskega komisarja fašista Guarnierija Erminija Maksimalne ceno za uvožena jabolka Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino ie uradno določil za poletna, uvožena jabolka naslednje najvišje cene: V prodaji na debelo: I. vrsta — dišeča parmena 1 kg 3.95 lir. II. vrsta — Gravestein in Astrahan 1 kg 3.70 lir. III. vrsta — mešane veste za kuhanje 1 kg 2.55 lir, franko skladišče trgovca na debelo. V prodaji na drobno: I. vrsta 1 kg 4.75 lir; II. vrsta 1 kg 4.50 lir. III. vrsta 1 kg 3-10 lir, franko prodajalna. Cene je v smislu odredb čl. 4 naredbe od 9. V. 1941-XIX objaviti v prodajnem prostoru. Sodba vojaškega sodišča Vojaško sodišče je te dni sodilo Milana Vratič«, roj 19. 10. 1923 v Ljubljani in prav tam stanujočega ter Kocmurja Mihaela, roj. 30. jan. 1920. v Ljubljani in prav tam stanujočega. Obtožena sta bila sodelovanja v prevratniški združbi, članstva v oboroženi tolpi in da sta bila v posesti orožja, ne da bi imela dovoljenje za to. Vratič Milan je bil obtožen še posebej, da ae je udeležil no Lokvi-ci v novembru 1942. spopada z italijanskimi vojaki in da je bil soudeležen atentata na javna prometna sredstva, ko je povzročil, da je v bližini Nemške vasi iztiril vlak s cisternami v januarju 1943. Vojaško sodišče Jo spoznalo Milana Vratiča krivega vseh točk obtožbe in ga je obsodilo na smrt z vsemi pravnimi posledicami. Tudi Kocmur Mihael je bil spoznan krivim vseh točk obtožbe in je bil obsojen na dosmrtno ječo. Med zbiratelji raznih starinskih predmetov imajo prav gotovo velik ugled zbiratelji starega denarja. Brez dvoma je, da je zgodovina denarja zelo pestra in da sega daleč nazaj v človeško zgodovino. Vse kaj več, mnogo zanimivejše pa boste izvedeli v knjigi z naslovom »Denar«, ki bo obravnavala vso zgodovino o denarju ter vse, kar se je dogajalo okrog njega. Knjiga »Denar« bo izšla v knjižni zbirki »Svet«, ki bo začela izhajati 1. septembra. Avtor tega edinstvenega dela na našem knjižnem trgu je univ. prof. dr. Vladimir Murko. Pisarna gospodarskih svetovalcev v Ljubljani Po zgledu zapadnih’ držav je bila pri nas že leta 1939. uvedena institucija gospodarskih svetovalcev, t. j. akademskega svobodnega poklica kvalificiranih strokovnjakov za gospodarska vprašanja. Delokrog, ki se mu posvečajo naši gospodarski svetovalci, je zelo obsežen; njihova najvažnejša opravila so: Gospodarsko nasvetovanje: finančno, borzno,- dovlzno, feavarovelfto, davčno itd. — Analiza trga in konjunktura. — Strokovno nasvetovanje in pomoč gospodarskim družbam pri njih ustanovitvi, preureditvi, sanaciji, fuziji, razdružitvi in likvidaciji. — Strokovna pomoč nadzornim organom. — Sestavljanje, ugotovitev, ocenitev ter revizija imovine gospodarskih podjetij in ustanov. — Organizacija podjetij ter njih računovodstva (knjigovodstva, kalkulacije, statistike in proračuna) njih revizija in kontrola. Vodenje računovodstva za račun tretjih oseb — Analiza obrata in bilance. — Racionalizacija gospodarskega poslovanja. — Uprava premoženj — sporazumna ali prisilna. Va-ruštvo in skrbstvo imovine delno ali popolnoma preklicanih, mladoletnih in odsotnih. — Poravnave, sprave, premoženjske ureditve. — Strokovna razsodnižtva. — Sodno izvedeništvo za splošno ter trgovsko, industrijsko, bančno in zadružno knjigovodstvo, za bilance, za revizije, za računsko stroko ter za druge gospodarske panoge. — Vsi drugi Naročila za roman v slikah »Quo vadiš« sprejema tudi podružnica Slovenčeve upr. na Miklošičevi cesti p1 . . . . angleški, francoski, nizozemski, ruski in srbohrvat-' ski jezik. Gospodarski svetovalci so si najeli skupno pisarno v Ljubljani na Rimskem trgu 9 Pisarna je začela poslovati 1. jul. 1.1. pod imenom: Pisarna gospodarskih svetovalcev. Skupna pisarna ima namen interesentom olajšati stike s posameznimi gospodarskimi svetovalci. Interesenti-nalogodajalci imajo pri tem popolno svobodo pri izberi svetovalca, ki vsak vrši svojo funkcijo za sebe in je za sebe tudi polno odgovoren v smislu § 5 uredbe o gospodarskih svetovalcih. Vsak svetovalec je še posebej vezan pri poverjenem mu nalogu nasproti vsakomur na najstrožjo molčečnost. Upamo, da bodo gospodarski svetovalci s svojo novoustanovljeno pisarno našli pri naši javnosti, posebej pri našem gospodarstvu, prijazen sprejem. Obvestilo Prevoda vsem ljubljanskim trgovcem Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani poziva trgovce in zadruge mesta Ljubljane, naj dvignejo nakazila za enotno in koruzno moko ter marmelado za mesec avgust na Novem trgu št. 4/1., po naslednjem abecednem redu: 28. julija črke A—F, 29. julija G—K. 30. julija K—M, 31. julija N—O, 2. avgusta P—S, 5. avgusta S—2. Vsak trgovec naj se zglasi ob točno določenem času in v jutranjih urah, ker se zamudnikom naknadno ne bo nakazalo. I Dostojnost in nravnost sta najvišja zakona!! Da bi po tej strašni vojski bila bodočnost lepša, tega si vsi želimo in pričakujemo. Bodočnost pa ni odvisna samo od zunanjih razmer, marveč tudi, in še najbol/, od nas samih, kakršni smo. Nič, prav nič na svetu nas ne bo osrečilo, če bo naše ljudstvo — moralno pokvarjeno. Ali moremo biti takega ljudstva veseli, naj je njegov vnanji položaj še tako ugodeni Zgodovina nam pove, da nemoralni narodi propadejo. Najdrugocenejše narodno blago je njegova morala in srčna kultura. Zdaj pa vidimo v moralnem oziru pri nas mnogo neveselega, kar se ne da prikrivati in ne utajiti. Opozarjamo samo na tri velike pojave, ki so vsem znani: 1. Brezbožni komunizem, ki hoče nad nami nadvladati, nam je pokazal, kako globoko je padel znaten del našega ljudstva. Moriti lastne rojake, jih peklensko mučiti, in to v tolikem številu, tega ne more opravičevati noben še tako visok ideal — če je komunizem kak ideal. To je moralna propalost najnižje vrste, hujša od zverinstva. Kar pa smo zadnji čas zvedeli o nameravanem pokolju 40.000 Slovencev — vsa inteligenca s tistimi vred. ki komunizem odobravajo in podpirajo čl) — se nam odpira pogled v strahotno brezdno moralne propalosti. Ali so ljudje, ki to nameravajo, ali le odobravajo, še ljudje?!... 2. Od prve svetovne vojne dalje je bilo v Sloveniji vsako leto kakih 20.000 umetnih splavov, to je 20.000 umorjenih Slovencev. Od takrat do danes torej vsaj pol milijona čl). Rojstev pa vsako leto manj. tako da se je Slovenija vedno bolj bližala deželam, ki imajo najmanj naraščaja. Kam vodi tako ravnanje majhen narod? Tak narod nima veselja do življenja. Koplje sam sebi — grob. 3. Tretji pojav gledamo po naših ulicah. V vojski morala povsod pada. Pri nas tudi, pa še kako! Namesto da bi uvaževali resnobo časa in se spametovali, še boli nore in se vdajajo razuzdanosti. Del naše ženske mladine nam je v sramoto. To naj bodo bodoče matere našega narodnega naraščaja?! Kakšen bo tak rod, ko bo vse okuženo? Nadvse čuditi se je staršem, ki vse to 'dovoljujejo ali celo pospešujejo. Ali se za vzgojo otrok prav nič ne brigajo, ali pa nimajo nobene oblasti do njih?! Eno kot drugo je žalostno in obsodbe vredno. Občudovati pa le treba tudi srčno .npolika-nost takih »izobražencev*. 3' času, ko milijoni trpe in jokajo, veseljačiti, ne kazati najmanjšega sočutja s temi trpečimi in jokajočimi; V času, ko toliko ljudi strada, izmetavati denar za razuzdano zabavo, to priča o popolni srčni toposti in podivjanosti. Taki ljudje nimajo niti narodnega niti človečanskega čuta. Siromakom, ki nimajo kaj jesti, jih pa ni sram dajati po 10 cente-zimov — če jim sploh kaj dajo (!). Po kopališčih se qode reči. nad katerimi se dostojni ljudje zgražajo To ni več toliko skrb za zdravje, saj zdravniki trdijo in listi pišejo, da se sončenje pretirava, da zdravju večkrat boli škoduje, kakor koristi. Ljudi vleče na kopališča še kaj drugega — zabava. Sedanja moda, posebno otrok, gre daleč preko meje dostojnosti. Znano je, da se nad evropsko nošo zgražajo nekulturni narodi, ki pa so ohranili naravni čut dostojnosti. Z goloto se pretirava, kar je često tudi nehigienično. * Poštena slovenska javnost za vse to ne bo več molčala, ne mirno gledala, kako se nam narod kvari in moralno zastruplja. Slovenski javnosti naznanjamo, da hoče naša organizacija zastaviti ose sile. da se kar najbolj odpravi vse, kar kazi lice našega naroda pred Bogom in pred svetom. Opozarjali bomo na vse take napake, izrodke in pregrehe, in če to ne bo izdalo, jih bomo javno grajali in obsojali. Grozna presktišnia. katero preživljamo, mora roditi kale sad! In ta sad bodi: nravni prerod naroda. Pozivamo in prosimo vso pošteno slovensko javnost, da tudi dela v tem smislu in nas pri našem stremljenju podpira. »Prerod*. 0. 8. VAH DIHE: 75 KEXMIHAI.NI ROKAH »No, tako hudo ravno ni, gospod narednik, vendar pa me čaka, da ga pridem poklicat. In upam, da bo tako ljubezniv in nam bo sam doprinesel glavni* dokaz, da je on morilec.« »Kaj misliš, da je neumen? In če je neumen, ga tudi nobena porota ne bo obsodila. Proglasili ga bodo za zmešanega in mu bodo dali za vse življenje zastonj stanovanje in vso oskrbo.« Pogledal je na svojo uro. »Deset je zdaj. Kdaj pa nas bo prišel poklicat?« . , . »Kuj? Že deset je ura?« Vanče se je še sam prepričal, če je res. »Za božjo voljol Nisem mislil, da je že tako pozno...« Z obraza se mu je bralo, da je postal nemiren. »Ne bi bil rad slabo preračunal...« Zagnal je proč smotko ter zač?l hoditi sem in tja. Slednjič se je ustavil pred Markhamom, ki ga je ves preplašen gledal. »Ko sem velel Salvetrn, naj odpotuje, sem bil pa prepričan, da se bo tisto, kar pričakujem, zgodilo takoj nato. Bojim se, da je nekaj šlo po zlu. In zato je bolje, Če vam zdaj vso stvar razložim-« Za trenutek je umolknil in namršil obrvi, čez nekaj časa pa pripomnil: »Dobro pa bi bilo, če bi bil navzcfč tudi Scarlett. Prepričan sem, da bi nam lahko izpopolnil kakšno vrzel.« Markham je bil očividno presenečen. »Kaj pa Scarlett ve?« »O, zelo mnogo.« je odvrnil Vanče na kratko. Potem se je obrnil k telefonu in se zamislil. »Nima zasebnega telefona, jaz na tudi ne xem številke telef.onske centrale y njegovi hiši...« »To je lahka stvar.« Heath je po tej pripombi vzel v roko slušalko ter poklical nek urad v glavni telefonski Centrali, ki je imel ponoči službo. Po kratkem pojasnilu, ki ga je bil dobil, je zavrtel neko številko. Nekaj trenutkov je potem moral počakati, slednjič pa se mu je le nekdo oglasil. Iz narednikovih vprašanj smo spoznali, da Scarletta m bilo tedaj doma. »Doma je samo njegova gospodinja,« je pojasnil Heath nekam slabe volje, ko je spet odložil slušalko. »Scarlett je Šel od doma ob osmih in je rekel, da gre malo v muzej ter da se ob ijevetih vrne. Zmenil se je bil za pol deseto uro za sestanek z nekom, ki ga še vedno čaka • • •« »Potemtakem ga lahko najdemo v muzeju.« Vanče je zavrtel dr. Blissovo telefonsko številko in prosil Brusha, naj Scarletta pokliče k telefonu. Čez hekaj minut je slušalko spet odložil. »Scarletta tudi v muzeju ni,« je dejal. »Brush je rekel, da je bil tam okrog osme ure in da je najbrž že odšel, ne da bi ga bil kdo videl. Morda se vprav zdaj vrača domov. Počakajmo malo. Poklicali ga bomo pozneje spet.« »Pa je res tako nujno potrebno, da je Scarlett pri tvojem pojasnjevanju navzoč?« je vprašal Markham ves nestrpen. »Ni ravno tuko nujno potrebno,« je odvrnil Vanče, »a zelo potrebno bi bilo. Gotovo se še spomniš, kako odkritosrčno mi je zagotavljal, da bi mi o zločincu lahko povedal marsikaj...« Nenadno je umolknil in si prižgal novo smotko. Strmel je v tla, njegove oči pa so bile pri tem precej nemirne. »Gospod narednik,« je pripomnil nato nekam zbegano. »Zdi se mi, da ste rekli, da se je bil Scarlett z nekom dogovoril za sestanek ob pol desetih in da je obvestil svojo gospodinjo, da sc bo ob devetih že vrnil domov.« »Tako mi je rekla po telefonu njegova gospodinja.« »Bodite tako prijazni in še enkrat telefonirajte. Morda se je zdaj že vrnil domov.« Heath je brez besede znova vzel slušalko v roko ter zavrtel Scarlettovo številko. Čez kakšno minuto se ie obrnil k Vanceju in sporočil: »Ni ga še bilo.« »To je pa res čudno,« je pomrmral Vanče. Po pravici povem, da mi njegova zamuda prav nič ne ugaja, Markham ...« Znova se je zamislil in zazdelo se mi je, da je njegov obraz narahlo prebledel. »Zelo me skrbi,« je nadaljeval s hreščečim glasom- »Zdaj bi bili pa že morali zvedeti kaj o tistem pismu... Bojim se, da se je pripetila nova nesreča.« Resno, naravnost zaskrbljeno je pogledal Markliama, po kratkem molku pa nadaljeval: »Zdaj ne moremo več čakati. Morda je celo že prepozno. Treba je delati hitro.« Podal se je proti vratom. »Pojdimo. Nujno moramo iti v muzej. Če se bomo potrudili, bomo morda prišli še pravočasno « Oba, Markham in Heath sta vstala, ko je Vanče to govoril-Njegove besede so zvenele nenavadno resno, 'njegove oči pa so bile takšne, kakor bi gledale strašen prizor. Naglo je izginil v hišo, mi pa smo mu pod vplivom njegove nemirnosti molče sledili. Njegov avtomobil nas je čakal zunaj na cesti in čez nekaj trenutkov smo že z vso naglico zavili okrog vogala, kjer sta se sekali Cesta 38a in Park Avenue. Namenjeni smo bili v dr. Blissov muzej. XX. POGLAVJE Granitni sarkofag. Sobota, 14. julija, ob 22-30. Ni še minulo deset minut, ko smo bili že pri muzeju. Vanče je otekel po stopnicah, Markham, Heath in jaz pa za njim- Luč ni gorela samo v veži, pač pa smo skozi motna steklena vrata videli, da gori tudi na hodniku. Vanče je z vso silo pozvonil, a poteklo je precej časa, preden nam je Brush prišel odpret- Ko ptički pevci nehajo peti... Ljubljana, 26. julija. ' Sv. Jakoba nedelja je bila prijetna, sončna In pripravna ne samo za kopalce, marveč tudi za izletnike in ljubitelje narave, ki delajo sprehode na kratke proge. Sv. Jakob jo v preprostem vremenoslovju našega^ človeka važen patron, o njem so zbrani mnogoštevilni vremenski in drugi izreki. O. sv. Jakobu pa ponehavajo naši ljubljeni in drobni ptički-pevci s svojimi jutranjimi in ve-črnimi koncerti, fekrjanček je že utihnil. Nič več ne žvrgoli svojih drobčkanih pesmic visoko v zraku. Ne ob jutranjih urah, ne po dnevi in ne proti večeru ni več slišati tega pevca visoko v zraku. . _ ' »Ped, pedi, žito zori, o sv. Jakobu pa zgori,« tako je pela prepelička, ki je tudi že nehala peti. Bolj poredkoma se še oglaša visoko na drevesih kos, pa tudi zelo redko. Tudi ta pevec utihne okoli sv. Jakoba, ko potem v avgustu nehajo vsi pevci prepevati, so začno pripravljati na trdo zimo. Eni se že selijo. Kukavica jo je že pobrala iz naših krajev. Tudi ona ne poje več. Včerajšnja nedelja je bila primerno vroča. Povsod ob Ljubljanici, kjer je bilo le količkaj prostora, so se zbirale skupine kopalcev in kopalk, mlado ln staro. Ljubljanica je bila tako rekoč spremenjena na bregovih v veliko mravljišče. Drugače pa se je kopalno življenje razvijalo v tempu in na način, kakor so ga kronisti že tolikrat in tolikrat opisali, nekateri šaljivo, drugi resno. Saj pero res že ne more ponavljati vsakdanjosti, ko vse naokoli kipi in živi polno življenje. Kronika pravi, da v nedeljo na sv. Jakoba ni bilo pri kopanju nikakih nesreč. Tudi dolgoprstneži so opustili svoje nečedne posle, da bi stikali po tujih oblekah in odnašali kopalcem razne stvari. ' V šentjakobskem okraju so Ljubljančani imeli domač praznik. Bilo je tradicionalno žegnanje, ko je njih farni zaščitnik godoval. V cerkvi so bile dopoldne in popoldne cerkvene svečanosti. Drugače pa Šentjakobčani letos niso godovali tako, kakor so imeli navado druga normalna leta. Poleg trnovske in šempetrske fare je tudi šentjakobska | fara še kaj obširna mestna fara, saj seže daleč tja po Dolenjski cesti in je farna meja ob Velikem Galjvcu, tako da Galjevčani spadajo pod zvon sv. Jakoba, prebivalci čez Veliki Galjeveo pa že spadajo pod trnovski zvon. Oboji pa nimajo daleč v praznovanju svojega farnega pa-trona, saj so si samo dober mesec narazen, ko imajo Trnovčani sv. Janeza Krstnika za patrona. 216 velikih strani s 420 slikami obsega roman v slikah ^ »QCO VADIŠ«! ^ Hermes ženski lahkoatletski prvak Ljabljane V soboto popoldne je biilo na Hermesu izvedeno žensko lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Ljubljane. Dež je prireditev malo pokvaril, pa tudi sicer se je začela vsa prireditev z obligatno zamudo, tokrat 40 minut. Poedine točke so se izvajale tako počasi, brez sistema, tako da o kakšni smotrni organizaciji ne gre, da bi govorili. Rezultati so bili podpovprečni, le z razliko Sedejeve. Nastopile so Hermežanke in atletinje Tobačne tovarne. Prve so bile znatno boljše in so zasedle vsa prva mesta. Tehnični rezultati 100 m: I. predtek: 1. Sedej Pavla (Hermes) 14.4; 2. Tomše Amalija (Tobačna tovarna) 15.5; 3. Jurečič Helena (H.) 15.5; 4. Bitenc Julijana 17.0. II. predtek: 1. Kien Joža (H.) 15.3; 2. Mučiš Angela (H.) 15.8; 3. Erdanji Marija (T. t.) 16.3; 4. Zajc Ivanka (T. t.) 17.0 0000000B0OBO0013J00B0O0EIO0EJ000B 0; 0> 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 alk a, a' I0VENČEV KOLEDAR za Iti« 1944-XXII bo izšel ln«ll letos v mesecu novembrn Koledar bo osfal iudl lo leto v svoji znani obliki in obsegu ln bo gotovo v vrsti slovenskih koledarjev največji in najpomembnejši. Zanimiva pestra vsebina bo nudila preglede zunanjih dogodkov, kakor tudi notranje političnega življenja, nadalje številne članke iz leposlovja, razne zanimive in poučne spise tako za dezelana kakor meščana in manjše članke, ki bodo v korist in zabavo vsakemu bralcu. Prepričani smo, da si je »Slovenčev koledar* priboril že tako ime, da ga nam ni treba na dolgo in široko priporočati. Lansko leto je »Slovenčevega koledarja* zmanjkalo 1 Zato prosimo vse naroCnlhe nasiti listov, da ga taftof narcCel Naročila bomo sprejemali le do 13. oktobra t L •! Prejem »Slovenčevega koledarja* moremo zagotoviti le tistim, ki ga bodo naročili do 15. oktobra. v- Naročniki »Slovenca*, »Slovenskega doma*, »Domoljuba*, »Bogoljuba* in »Slovenčeve knjižnice* bodo dobili »Slovenčev koledar- po ugodnoslni ceni, t. j. 25 —Lir za izvod, za vse druge pa bo koledar po 40"-* Lir. ii častite zapne ura&c najlepše prosimo, da bi tam, kjer ni naših zastopnikov, pobirali naročnike j : Za »Slovenčev koledar*. V ta namen Vam bomo poslali posebne tiskovine. Vljudno prosimo, da bi blagovolili naročilo »Slovenčevega koledarja* 01 cenj. bralcem naših časopisov čim lepše priporočiti 1 0 0 0 0 0 0 0 Vse naše zastopnihe najlepše prosimo, da bi blagovolili takoj začeti nabirati naročnike za »Slovenčev koledar" in da bi nam pravočasno dostavili seznam naročnikov, da bomo mogli tiskati zadostno število koledarjev. »Slovenčev koledar" naj si omisli vsaka slovenska družina. Vsem bo zvest prijatelj in svetovalec l Ne odlašajte, ampak takoj naročite »Slovencev koledar«! © © © © 0| © © © ,© "© © © © B © © B © © © © © © B B © © © © © © © 0 0 0 0 0 0 0 Finale: 1. Sede} Pavla GL) 14.9; 2. Tomše Amalija (T. t.) 153; 3. MuCifi Angela (11.) 15.7; 4. Kien Joža (H.) 16.2; 5. Jurečič Helena (H.) 16.8; 6. Erdanji Marija (T. t.) 17.0 Krogla; 1. Kobau Sanda (II.) 6.42; 2. Ka-menšek Danica (H.) 5.91; 3. Tomše Amalija (T. t.) 5.35. Kopje: 1. Kobau Sanda (II.) 19.40. Višina: 1. Sedej Pavla (II.) 134 cm. Daljina: 1. Sedej Pavla (H.) 425 cm. Stafta 4X60 m: 1. Ilerms (Kamenšek, Iglič, Kobau, Sedej) 36.2; 2. Tob. tovarna (Dečman, Erdanji, Zajc, Tomše) 41.8. Plaketo CONIa za najboljšo sestavo so prejele Hermežanke, ki so dejansko tudi prišle na cilj z boljšo celoto, ne glede na to, da so povrh tega zasedle tudi vsa prva mesta. f Srečko Magolič Včeraj popoldne je umrl v visoki starosti 84 let tiskamiški ravnatelj v pokoju Srečko Magolič. Pokojnik je bil znana ljubljanska osebnost, ki je bil poznan kot strokovnjak v tiskarski stroki, kot humoristični feljtonist, pa tudi kot slikarski samouk. Dolga desetletja je prispeval v časopise šaljive članke v ljubljanskem narečju. Sicer pa je bil dobrodušen mož, izredno nadarjen in merljiv delavec, pa tudi cenjen družabnik, Pogreb bo v sredo, 28. junija, ob 3 popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Zalah. Naj v miru počival S štajerskega Umrl« je v Mariboru 29-letna posestnikova hčerka Marija Kukovec iz Korene. V Rogaški Slatini je umrl 83-letni Ivan Majcen iz Podčetrtka. V Podčetrtku sta umrli 75-letna Marija Kostanjšek roj. Kolar iz Golobinjeka in Ljudmila Toplišek iz Rudenc. Poročili so se v Mariboru: Ferdinand Mavrič, strojni ključavničar, in Terezija Hren, voditeljica kuhinje, Vinko Žirovnik, delavec, in Liudmila La-pej, gospodinjska pomočnica, Anton Majšlar, delavec, in Angela Mikše, hišna pomočnica, Daniel Šušnar, strojevodja, in Marjeta Kovač, hišna pomočnica, Ivan Čakš, nameščenec, in Marija Križanič, nameščenka, Aleš Tičar, elektroinžener, in Kristina Bevk, natakarica, Oskar Gašparčič, trgovec, in Angela Gorjak, nameščenka, Franc Smrečnik, nameščenec, in Julija Fekonja, hišna pomočnica, Viktor Karner, viničar, in Ljudmila Bratuša, delavka, Anton Lajh, skladiščnik, in Marija Čebula, tekstilna delavka, Vinko Kunstel, profesor, in Ivana Lepej, nameščenka, Leopold Žefran, kuhar, in Rozalija Čelesnik, hišna pomočnica, Jožef Gartner, trgovec s premogom, in Antonija Drobež, nameščenka, Srečko Pečuh, delavec, in Antonija Vehovec, posestnica. Poročili so se v Celju: Maks Gracnar in Pavla CoceJ iz Spodnje' Hudinje ter Aleš Odrejc iz Konjic in Uršula Valant iz Celja. ^Strela ga je ubila. Na travniku posestnika M. Vrečka pri Ponikvi je 15-letnega Ivana Gajška presenetilo neurje. Preden je fant mogel priti na varno, je udarila strela iu ga ubila. Ljubljansko gSednliSče Opera: Torek, 27. julija, ob’ 19: »Mrtve oči«. Red A. Sreda, 28. julija, ob 19: »Madame Butterfly«. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Red Sreda. Četrtek, 29. julija, ob 19: »Mrtve oči«. Red Če- trtek. 00000000000000000000(30000000® S si Si e gohe j** najvlšjl dnevni cor.l kupuje & J&omp. LJUBLJANA Koledvr Torek, 27. malega srpana: Panteleon, mučenec; Bertold, opat; Lihjoza, mučenica- Sreda, 28. malega srpana: Viktor 1., papež in mučenec; Inocenc 1-, papež; Nazarij, muč. OhvpKti!« — Na državnem učiteljišču v Ljubljani so bili pod predsedstvom prof. Umberta Bonnesa v dneh od 5. do 15. julija učiteljski diplomski izpiti- K izpitu se je priglasilo 21 kandidatov, to je vsi, ki so bili ob koncu šolskega leta 1942[43 ocenjeni. Učiteljski diplomski izpit so uspešno napravili: Bernetič Žarko, Boh Anton, Bud ja Stanko, Čuješ Jože, Fircik Anton, Godec Lovro, Golouh Leopold, Gostiša Alojzij, Kresnik Boris, Mihelič Franc, Petek Anton, Pribošič Tanko, Simčič Zorko, Slak Friderik, Tomažič Maksimiljan, Toni Vinko, Zorko Martin, Zupec Franc. Trije kandidatje imajo popravni izpit v jesenskem roku. — Višji tečajni izpit na DL moški realni gimnaziji v Ljubljani ;e bil v dneh od 12. do 22.^ julija 1943 pod predsedstvom g. prof. dr. Basa Giovan-nija. Izpit so napravili tile pripravniki: Brenčič Leopold. Cotič Božidar, Černetič Janez, Čižman Branko, Erhovnic Pavel, Grčar Peter, Hlebec L a d is 1 a v, Hlebš Zvonimir, Hvastija Boltežarj Ivan Ivo, Jerše Marijan, Jurca Marijan, Karba Avgust, Komac Jaromir, Kopajtič Davorin, Kos Marko, Kosovinc Ivan, Kožucharov Nikolaj, Krašovec Franc, Lekše Miloš. Luxa Ljubo, Moran Ljuban. Obersnel Milan, Oblak Stanko, Paljuh Marko, Pestotnik Bogdan. _ Turnšek Oskar, Zadnikar Janez, Zupan Jože, Primic Demetrij (privatist), Tršar Gregor (privati«t). Obiščite razstavo Evgena Sajovica, Salon A. Kos (v prehodu nebotičnika). — Matura na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se je letos vršila prvikrat. Predsedoval ji je Giovunni Maver, profesor in znani slavist iz Rima. Maturo so napravile: 8n: Čander Irena, Detter Marija, Dobršek Ema, Dragan Vera, Gaspari Marija Ana, Gerbec Vidu, Godnič Irena, Grampovčnn Antonija, Habe Ivana, Horvat Vida, Jamnik Tatjana, Jelenc Nada, Jckus Irena, Kambič Sonja,'Kandare Sonja, Kastelic Marija, Kobi Fedora, Kogej Nada, Koran Tatjana, Kovačič Marija, Kovačič Vera, Pavlič Renata, Vičič Majda, Vrhovnik Desnnkn: 8b: Božič Danica, Cof Ivica, Kremžar Ana, Kunej Zofija, Krulej Nuša, Kuhar Majda, Legišn Nada, Lešnjak Melanija, Lindič Dragica, Matičič Marija Magdalena, Michler Helena, Mulec Stanislava, Okrupa Metka, Osnna Majda, Pavlič Antonija Živa.Pernuš Marija Ana, Pirkmajer Marjetica, Pušenjak Hedvika, Remškar Marija, Se-dldk Ružena, Šenk Olga, Šinkovc Dragica. Škof Jožefa, Šubic Ljubica, Tavčar Nedeljka, Brezigar Božena (privatistka), Svetel Alenčica (privatistka), Tekavčič Marija (privatistka), šest kandidatinj ima popravni izpit v jesenskem roku. Gomme giganti - Gume GIGANTI!« tutte.le mi-Bure por autoearri e nuto-treni Avto irnme oriaške in oreri-n.le vso h izmer ra tovorne avtomobile in tovor.vlake. FERNANDO BALPONS - Via Cavour 92/S4 ________________________ kaoMa______________________ — Na dr. Krekovi učiteljski gospodinjski šoli v Ljubljani so v dneh od 5. do 13. julija uspešno opravile diplomski izpit za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev pod predsedstvom dr. Uga Cavalottija kandidatinje: Bianchi Vera, Briški Stanka, Gerlovič Vanda, Gosar Ludovi-ka, Habe Špela, Hutter Hilda, Jevnikar Judita, Kovač Vojn, Malgaj Branka, Sešek Olga in Snoj Terezija. EB&R — Radio Llublfana Sreda, 28. julija: 7.30 Slovenska glasba — Napoved časa — Poročila v italijanščini —.12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 12 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Operna glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Klasični orkester vodi dirgent Manno — 1440 Koncert baritonista Borise Popova — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert Kvinteta harmonik — 17.40 Koncert Klasičnega tria — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved česa — Poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.50 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 21.10 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme — 21,40 Zanimivosti v slovenščini — 21.50 Iz znanih oper: Ponchielli: Gioconda — 22.20 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščini. Kolumb odkriva Ameriko Nedelja, 20. januarja. — Vreme je bilo krasno, ozračje milo, morje pa mirno. Videli so veliko ptičev. /■ Ponedeljek, 21. januarja. — Zrak je postajal hladnejši. Kolumb je mislil, da bo še hladneje, čim bolj se bo bližal severu. Rib ni bilo dosti, po njegovem mnenju zavoljo mrzle vode. Torek, 22. januarja. — Mirna plovba brez posebnih dogodkov. Sreda, 23. januarja. — Vetrovi so spreminjali smer in jakost. Prevozili so 21 morskih milj. Na ladji »Pinti« so imeli velike preglavice s slabim jamborom. Kolumb se jezi na Pin-zona, da si v Indiji ni Jpreskrbel drugega in dal odsekati primerno drevo, pač pa se je rajši ločil od njega in hlepeč po zlatu vozil na lastno pest. — Opazili so mnogo ptičev slnmo-repcev in alg. Nebo je bilo oblačno, deževalo pa ni. Morje je bilo mirno. Četrtek, 24. januarja. — Prevozili so 14 milj. Petek, 25. januarja. — Prevozili so 16 milj in pol. Mornarji so ubili velikega morskega psa in tunina. Vse so pojedli, kajti na krovu niso imeli drugega kakor prepečenec, vino in indijanski ajes. Od 26. januarja do 2. februarja. Enolična plovba brez posebnih dogodkov. Morje je bilo na splošno mirno, vetrovi dokaj ugodni, ozračje pa milo in ljubko. Negotovosti pilofov. Nedelja, 3. februarja. — Ta dan jim je v lnbet pihal veter in so prevozili 29 morskih milj. Kolumbu se je zazdelo, da stoji zvezda severnica prav tako visoko kakor pri rtiču Sv. Vincenca na Portugalskem. Ni mogel izmeriti višine sonca niti z zvezdomerom niti s kvadrantom, kajti guganje ladje mu lega ni dovoljevalo. Ponedeljek, 4. februarja. — Hudo oblačno in deževno. \ Pritisnil je mraz. Kolumb je dognal, da še ni prišel v bližino Azorskih otokov. , » • i 7. februarja so zapazili v morju mnogo alg, kakršnih je polno blizu Azorov. Naslednje dni so se piloti s Kolumbom stalno posvetovali in navajali razloge, po katerih bi morali bili prav blizu Azorov, nekateri pa so celo trdili, da so mimo tega otočja že zapluli. 12. februarja pa je postalo morje silno razburkano in Kolumb se je začel bati za svojo ladjo, ki ni bila v najboljšem stanju. Pobožnost mornarjev v času peklenskega neurja. Sreda, 13. februarja. — Od sončnega zahoda pa do zore jih je nadlegoval močan veter, morje pa je bilo valovito, kajti l zadivjala je nevihta. Trikrat se je močno zabliskalo na scvero-1 zahodni strani, kar je naznanjalo, da se s tiste strani približuje hudo neurje. Čez dan se je veter za kratek čas polegel, potem i pa je zadivjal znova. Morje je bilo strašno, valovi pa so preme-1 tavali ladje kakor lupine. Četrtek, 14. februarja. — Ponoči se je veter ojačil, valovje pa je bilo grozno. Od vseh strani so valovi butali drug ob drugega in stresali ladjo, da ni mogla ne naprej ne nazaj. Končno so valovi začeli pljuskati Čez Nino. Kolui.* je ičknznl, naj jadro z glavnega jambora potegnejo globoko navzdol in s tem je I nekoliko omilil premetavanje ladje. Toda morje in veter sta ’ divjala in besnela vedno silneje. Ko je uvidel, da postaja nevarnost vedno hujša, se je prepustil nevihti, ker drugega izhoda ni našel. Tedaj je »Pinta«, kateri je poveljeval Martin' Alonso Pinzon, zdrvela, kamor jo je nesel veter, in izginila Kolumbu izpred oči. Zato mu je Kolumb stalno dajal znake z lučjo in Pinzon je nanje odgovarjal, dokler mu tega ni onemogočil vihar odnosno velika medsebojna oddaljenost. | Ko je vstalo sonce, je postal vihar še silovitejši, valovanje razbičanega morja pa je bilo strašansko. Valovi so ladjo premetavali sem pa tja. Tedaj je Kolumb ukazal, naj po žrebu določijo j izmed mornarjev enega, ki mo moral na romanje v svetišče ! Matere božje v Gundalupi in bo moral darovati v čast te čudo- delne Marije 5 liber težko svečo. Vsi so se zaobljubili, da bo moral tisti, na katerega bi padel žreb, imenovano romanje resnično opraviti. Dal je vreči v kapo toliko grahov, kolikor je bilo ljudi na ladji, eno od zrn pa so zaznamovali 8 knž“"f* ^ skupaj pa dobro premešali. Prvi je z roko segel v kapo Kolumb, ki je potegnil zazhamovani grah. Tako je žreb padel nanj in odslej se je smatral za romarja, ki je prevzel nase obveznost, da bo zaobljubo izvršil. Ob drugi priliki so vadljali za romanje k Mariji v Loretu, ki leži blizu Ancone sredi papeževe države. Tamkajšnja Mariju je storila že mnogo- velikih čudežev. Žreb je zadel mornarja iz Puertti Santa Maria, ki se je pisal Peter de Villa. Kolumb je obljubil, da mu bo dal denar za pokritje romarskih stroskov. Potem so sklenili zaobljubiti se še za tretje romanje, in sicer bi moral romar vso noč prebdeti v svetišču Svete Klare v Mo-guerju in plačati za mašo. Vnovič so vrgli v kapo grahova zrna, med njimi eno označeno s križem. In zopet je žreb padel na Kolumba. Nazadnje so se vsi skupaj zaobljubili, da se bodo, čim bi sc srečno izkrcali na kopnem; v procesiji in z molitvijo podali v prvo cerkev, ki bo posvečena Mariji. Vrh te skupne zaobljube se je še vsak posamezni zaobljubil, kajti nihče ni več mislil, da bo odnesel zdravo kožo iz tega peklu. Neurje je bilo tako strahotno, da so bili vsi prepričani, da je po njih. Nevarnost pa je bila večja tudi zavoljo tega, ker je ladji manjkalo obtežbe. 'L uživanjem živil, vode in pijač so močno skrčili tovor. Upanje na lepo vreme, katero so uživali na otokih, je bilo vzrok, da Kolumb za svoji ladji ni poskrbel zadosti obtežbe. Sklenil je bil namreč, dn jo bo naložil šele na Zenskem otoku, kamor je mislil kreniti. V stiski si je pomagal tako. da je dal sode, v katerih je bila poprej sladka voda ali vino, napolniti z morsko vodo in s tem vsaj malce omiliti zlo. Potem Kolumb našteva razloge, ki so mu vzjjujali bojazen, du utegne Bog dopustiti, dn bi sam postal žrtev tega viharja, nato pa tudi razloge, zaradi katerih je upal, da mu bo Bog ohranil življenje, da bi se ohranili vsi podatki, katere je nosil vladarjema t’o bratovskem pogrebu se je najmlajši drvar žalosten vrnil na limbuški grad ter od graščakinje zahteval bratoma obljubljeno plačilo. j . Ona pa mu je stavila še novo delo kot svoj pogoj: • »Vzamem te za moža in poročiva se takoj, ko mi prineseš ono zlato kronico, ki jo nosi kačja kraljica, gospodarica na Kačjem otoku sredi Drave!« 110. J**- Najmlajši brat je imel svoje pomisleke, zato se je obotavljal: ■>Tja niti ne smem!« Graščakinja pa sc mu je hladno rogala: iTakšen korenjak, pohorski drvar, da bi se zbal kačje kraljice.€ — Saj si ubil drvarskega zmaja, njenega stražarja! Dostop na Kačji otok je odslej prost; nanj lahko slopi vsakdo, ki ni boječ in bojazljiv!« \ 1 ID. ,f(SV Drvarček se je še vedno obotavljal, ker po njegovi glavi so se podile razne misli in dvomi. >Bojazljivec nisem, a očetova duša mi je odsvetovala iti tja na Kučji otok, da bi ubil kačjo kraljico. Drugače se ne bojim!«. Ona ga je zdaj objela in ga vroče poljubila; oko pa se ji je zlobno zabliskalo, češ takega norega drvarja da bi vzela za moža! Drvarček ji je tedaj obljubil iti tja... »SLOVENSKI DOM« izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inf.. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-05. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir, — Posamezna številka 50 cent. Španija in njeni odnošaji do Anglije in USA Španija se noče udafi pritisku zaveznikov in zato skuša zavezniška propaganda izpodkopati tla Francovi vladi Neposredna soseščina Gibraltarja z južnim koncem španske Andaluzije ustvarja svojevrstno politično ozračje. Ta bližina omogoča, da se človek polagoma seznani tudi z najbolj skritimi nameni nasprotnika, ki se sicer drugje ne javljajo. Mirno se lahko reče, da sta danes Amerika in Anglija neposredna mejaša Španije. Drži tudi. da pomeni južna Andaluzija odprto okno nad nasprotnikovo hišo. Odveč bi bilo govoriti o naporih Velike Britanije, da bi v Španiji zasejala notranje razprtije, izpodkopala ugled vlade in očrnila njeno delo. Treba je opazovati le val pospešene propagande, ki prihaja v Algeciras iz Gibraltarja. Na vsak korak se čuti, kako skušajo Britanci dopovedati Špancem: »Španci, vrzite Franca! Franco je oslabil vašo državo, ne da bi rešil najvažnejša življenjska vprašanja države. O miru govori le zato, ker se boji vojne. Sedaj je udarila ura za demokracije. Mi, nasprotniki vašega tirana, smo prijatelji španskega naroda. Znebite se Franca, mi vam bomo pomagali«. Glas iz Gibraltarja prihaja od daleč, preveč od daleč, Odbija se ob hvaležnosti španskega naroda do svojega poglavarja, ki se trudi, da bi Španijo izvlekel iz ruševin državljanske vojne in ji prihranil grozote nove vojne. Toda ta glas se odbija tudi od utrdb, topov in od španske vojske. Resnica je precej drugačna, kakor jo pa slikajo Angleži, Španija, ki je oslabljena izšla iz državljanske vojne, se je preosnovala, utrdila in se z vso resnostjo pripravlja na morebitni nov spopad. Oprema španske vojske se je v zadnjih štirih letih bistveno izboljšala. Sedanje nevtralnostno stališče se lahko vsak hip spremeni v vojni poseg, in sicer zaradi okrepitve španskega naroda. Ako bi v notranjosti zares obstojala trenja, bi se država brez nadaljnjega sprijaznila s tujim nastopom, četudi bi ta žalil suverenost Španije. Franco ne govori o miru zato, ker bi si umišljal, (kakor si to predstavljajo Angleži, da bi lahko posredoval za mir ali pa jo izvozil med dvema vojskujočima se strankama. Usoda, ki jo je zgodovina namenila Španiji, je itsta, ki ne dopušča, da bi kar koli moglo vplivati na miroljubne cilje Franca in njegove vlade. Istočasno se Angleži in Amerikanci poluradno trudijo v Madridu, da bi Španijo odtrgali od osi. »Naša zmaga še ne pomeni propada Franca« — tako govore — »ako bi se o pravem času naslonil na našo stran. Pozabite za kratek čas na programe falange in na besede pokojnega Jo6e Antonia de Rivera. Omilite stališče vašega tiska. Potem bomo sklenili pogodbo, ki bo v medsebojno korist. Dovolili bomo Francu, da bo še naprej vladal v Španiji.« Vsi ti nasprotnikovi poskusi so ne le smešni, pač pa tudi otročji in naivni. Angleži in Amerikanci vodijo v Španiji prekanjeno politiko. Toda štiri leta vojne je dolga doba, pa tudi čas, v katerem so si Španci nabrali veliko izkušenj. Nedavno sc je videlo, kaj pomeni, če se vržeš v naročje Anglosasov. Temu se pravi, odreči se samemu sebi. Značilen primer za to je Brazilija. Tamkajšnji predsednik Vargas se je polagoma oddaljeval od totalitarizma in se spuščal v naročje demokracij, dokler ni sebe in svojo državo ponižal v igračko Združenih držav. Angleški manevri v Španiji pa ne streme za napadanjem, kajti to bi bila žalitev za vsakogar, ki ima količkaj časti v sebi, (in ponos je lastnost, ki jo vsak Španec budno varuje) pač pa hoče podreti Franca s tem, da bi ga v vrvežu spletk Londona in Washingtona zadrgnili in ga naredili za preprosto orodje demokracij. In te demokraieje se ne zmenijo dosti za usodo svojega orodja: ob prvi priložnosti ga vržejo v morje. Franco in španski falangisti to dobro razumejo in zato vztrajajo. Vedo, da bi v primeru, ako bi dopustili Angliji, boljševizem zavihral v Španiji in jo ugonobil. Vedo, da bi bilo potem odveč govoriti o španskih zahtevah do Orana, Gibraltarja in Casablance. Vedo, da bi bila Španija potem obsojena na stopnjo navdne anglosaške kolonije kakor mnoge države v poversailleskem času. Ako se ozremo nazaj na glasove, ki prihajajo iz Gibraltarja, nastane vprašanje: Zakaj takšno propagandno delovanje? Ali preži sovražnik na Španiio, ali se je boji? Ni izključeno, da je Španija tudi eden izmed ciljev Anglosasov, saj se nahaja na njihovi poti. Težki in resni so razlogi, zaradi katerih danes sovražnik škili na Španijo. Poglejmo na Atlantski ocean in na bitko, ki se tam odigrava. Atlantsko morje je Ahilova peta za Angleže in Amerikance. Lahko se reče, da se bitka odbo-čuje na oceanu. Da bi se ognil torpedom, potrebuje nasprotnik oporišča. Dostikrat se je videlo, da je nasprotnik razmestil po Atlantskem morju veliko letalonosilk, da bi z njimi varoval svoje ladijske spremljave Pa ni bilo dovolj. Nasprotni! bi rad dobil v roke Azorske, Kanarske in Cap-verdske otoke. Toda pred njim se pojavljata Španija in Portugalska, rrav za prav je med tema dvema državama malo razlike, obe sta namreč povezani s pogodbo o medsebojni oboroženi pomoči za primer nenadnega napada na prvo ali drugo deželo. Kolikor hujša je postajala podmorniška vojna, toliko bolj je nasprotnik potreboval novih oporišč. Druga stvar je Tanger. Niti Anglija niti Združene države niso hotele priznati španske zasedbe tega pasu, kajti mednarodni Tanger pomeni drugi Gibraltar v tej morski ožini, Tanger v španskih rokah pa pomeni težko grožnjo za angleške utrdbe. Tako imenovana mednarodnost Tangerja je bila le navadna burka. Francija je imela od 28 glasov v zakonodajnem tangerskem odboru 13 glasov, 3 so imeli Angleži, po enega pa Amerika, Belgija in Holandija. Tako je bil Tanger prav za prav zmeraj v rokah demokracij. Anglija je jasno sporočila Španiji, da ne bo priznala nobene spremembe v tangerskem režimu, bodisi da je v tem smislu pošiljala svoje diplomatske note, ali pa s tem, da za britanske državljane, ki 60 hoteli v Tanger iz an- gleškega ozemlja, sploh ni zahtevala predpisanega vizuma. (Državljani osnih držav, ki so priznale špansko zasedbo, pa so obvezani, da zaprosijo za vizum). Vojaški položaj gibraltarske morske ožine se močno spremeni, ako je Tanger v španskih rokah. Zato so Amerikanci nedavno sporočili generalu Francu neke zahteve glede Tangerja in bližnjega ozemlja, katere pa je španska vlada enostavno odklonila. Tretji vzrok so Baleari. Menda ni potrebno govoriti o vojaškem pomenu tega otočja. Posebno hlepe po njih Združene države, ki so že predlagale, naj bi jih Španija oddala za določen čas v najem skupaj s Kanarskim otočjem. Tudi to vlogo je španska vlada zavrnila, ne da bi se spuščala v podrobno razpravljanje. Četrti vzrok, ki je življenjskega pčmena za Anglosase, pa je Gibraltar. To je neke vrste luknjica v ušesu šivanke. Vedeti je treba, kaj to pomeni za vojsko, ki šteje več sto tisoč vojakov. Ofenziva proti Siciliji skoraj popolnoma zavisi od Gibraltarja. Ako bi bil Gibraltar nekega dne blokiran. bi angleške in ameriške čete, ki nastopajo v Sredozemskem morju, zašle v krizo, ki bi se lahko spremenila celo v polom. Če bi se to pripetilo, bi morali zavezniki vso svojo preskrbo naravnati skozi Suez in ne več skozi bližnji Gibraltar. Že sama potrata Ča6a za dolgo pot okrog Afrike bi bila usodna. To pomeni, da ima v sedanjih' nasprotnikovih vojnih nastopih Gibraltar prevažno vlogo. Da bi Gibraltar mogel obstajati sam zase, je izključeno. Nasprotno. Kot oporišče angleške mornarice ima tudi v navadnih razmerah potrebo, da mu prihaja v pomoč mornarica, ki mu dovaža hrano. Ako bi se pa zgodilo, da bi Gibraltar, ki leži na podnožju španskih hribov, prišel pod ogenj španskega topništva, bi na svojem pomenu izgubil Teda: bi svojo vlogo izgubilo tudi letališče, ki leži komaj nekaj sto metrov od španske meje. (Popolo d’ltalia.) V Abesiniji so spet zavladale divjaške razmere Berlin, 26. julija, s. Nemški list »I.iibecker Zeitung« je po angleškem mesečniku »News Re-vie\v< povzel nekaj izjav, po katerih je Abesinija po dveh letih po Neguševem povratku spet padla nazaj v divjaške zamorske razmere. Vsi naravni, socialni in gospodarski uspehi italijanske kolonialne politike so uničeni. Neguš ne more nadaljevali niti ohranili obnovitvenega dela fašizma. Ceste, tovarne in bolnišnice so zašle v prejš- nje primitivno razmere; edino, kar je Neguš prinesel nazaj v Abesinijo pod angleškim pokroviteljstvom, je suženjstvo in razbojništvo. Darilo plutokratov po osvojitvi te dežele, ki je komaj nastopila pot omike, je bilo: povratek v divjaštvo. Fašizem je namesto razpadlih in temnih koč v abesinski prestolnici postavil moderna poslopja. Londonski odposlanec Ilaile Selasje se trudi, da bi ta poslopja spet razpadla. Britanska vlada pa, ki je izjavila, da nima nobenih želja po novih osvojitvah, si je že priključila Ogaden in Harrar. Nemški glas o novih nastopih podmornic »Krivulja se dviga.« Pod tem naslovom je list »Berliner Bocrsen Zeitung« objavil članek, v katerem razpravlja o novem pojavu večjih podmor-niških uspehov v boju proti sovražnemu ladjevju. List pravi, da je do 19. julija nemško vrhovno poveljstvo objavilo šest večjih podmorniških uspehov, iz česar se je dalo jasno razbrati, da so se podmornice spet pojavile in da nadaljujejo svoje delo na oceanih. Lahko nastopi, kakor se je zgodilo v juniju, odmor, ko je bilo iz posebnih vojaških razlogov man) podmornic v boju proti na- sprotniku, toda bistveno je. da ostanejo podmornice še naprej najnevarnejše orožje osi v boju proti Anglosasom. Brez nadaljnjega drži, da 32.5 milijona ton potopljenega brodovja ni ostalo brez posledic za nasprotnika. List opozarja, da so nemške podmornice pri nasprotnikovih izkrcevalnih nastopih na Siciliji potopile v petih dneh skoraj za 300.000 ton ladjevja, medtem ko je bilo toliko ladij bolj ali manj poškodovanih. List poudarja dalje, da bodo izgube nasprotnika vedno večje, pa naj v varstvo svojega ladjevja navleče še toliko vojnih ladij in še toliko letalstva. Nadaljnji boji za Sicilijo bodo veljali nasprotnika še veliko izgub, kajti podmornice bodo stalno oprezovale za njegovimi preskrbovalnimi ladjami. List pravi, da je podmorniška vojna vojna samih presenečenj. Ta nevarnost zahteva od nasprotnka velikih naporov. V dobi napadov in obrambe bo zmagal tisti, ki bo imel močnejšo sapo. 100.000 mark za Titovo glavo Nemške vojaške oblasti na Ilrvatskem so razpisale 100.000 mark nagrade za tistega, ki bi naredil neškodljivega, to je ubil ali ujel poveljnika vseh komunističnih tolp v Bosni, Tita (s pravira imenom Josipa Broza). Nagrada je bila razpisana v trenutku, ko je nemška vojska raztepla in razbila komunistične tolpe. Tito sam se skriva nekje v severozahodni Hrvatski, tako da Nemci računajo s tem, da ne bo več dolgo trajalo, ko bo tudi njemu odbila zadnja ura. Tito je bil rojen nekje v bližini Zagreba in je bil v letih 1924. do 1928. večkrat kaznovan zaradi zločinskih prestopkov. Jeseni predlanskega,., leta se je nenadoma pojavil na Hrvatskefn in začel organizirati komunistične tolpe, ki so Hrvatski in tamkajšnjemu ljudstvu prizadejale veliko gorja. Letošnjo zimo se je s svojimi pomagači naselil v Bihaču in tam z zločini pestil prebivalstvo. Nešteti so grozni zločini, ki so jih komunistične tolpe zagrešile v tistih krajih. Zategadelj so nemške, italijanske in hrvatske vojne sile začele s skupno akcijo in ta vojaški nastop je bil nedavno zaključen. Vojske so podile komuniste od kraja do kraja ter jih končno na Durmitorskem pogorju v Črni gori obkolile ter razbile. Tito je z nekaj pomagači pobegnil in se trenutno skriva z očitnim namenom, da bo ob prvi priložnosti spet začel nanovo organizirati svoje tolpe. Najlepše darilo za študente klasičnih šol je roman v slikah ^ »Qno vadiš«! Skrivnosti z nevidnega bojišča tHiVoh u us k i spomini iz prve svetovne vojne ‘ 23 Kakor sem dejal, se od tistega večera spominjam samo takih, prav za prav neznatnih podrobnosti. Nič ne vem več, kako sva delo končala in kako sva zlezla spet iz palače. Vem, da sva prišla na cesto in da sem se tedaj globoko oddahnil. Prvo, kar sem na cesti videl, je bilo to, da je megla Se gostejša, kakor pa je bila tedaj, ko sva šla na delo. Zdelo se mi je, da je od tedaj pretekla že cela večnost in samo nekam nejasno sem Se spominjal, da sem po tej ulici že hodil, a je od tega dolgo, dolgo. Delo nama je šlo gladko od rok in končala sva ga še prej, kakor pa je poteklo tistih dvajset minut, ki so nama jih bili odmerili zanj. Dogodilo se ni ves ta čas nič, kar bi naju bilo moglo motiti ali ovirati. A vendar sem bil vesel, ko sem konec koncev — zakaj tistih dvajset minut je bilo strašansko dolgih — bil spet zunaj in sem se čutil varnega pred slehernim zalezovanjem. Čakal sem nekaj trenutkov, zakaj Morris bi bil moral priti takoj za mano. Kakor je bilo dogovorjeno, bi se z njim moral dobiti čez dve uri. Za snidenje sva si bila izbrala križišče dveh cest, ki sta bili od palače zelo daleč. Zavil sem se v nepremočljivi površnik, in ko sem videl, da Morrisa še ni, se hisem več menil zanj, temveč sem jo z dolgimi koraki odmahni proti kruju, kjer bi se bila morala dobiti. Tja sem prišel malo prezgodaj, manjkalo je še nekaj minut do domenjenega času. Morrisa še ni bilo, torej sem moral čakati. Ker je bilo mrzlo, sem začel hoditi, sem in tja, malo da bi se ugrel, malo na, ker sem tako laže prenašal nekak nemir, ki sc me je hotel po- laščati, četudi je delo bilo srečno opravljeno. Prižgal sem si cigareto ter kadil. Čas je tekel, toda tovariša Mor- I risa ni in ni hotelo biti od nikoder. Vsako toliko sem se ustavil, se dvakrat ali trikrat prestopil na mestu, pogledal na uro, se ozrl ha vse stra-, ni ter prisluhnil, če ni morda od kod slišati kakih korakov. Potem sem krenil dalje do tja, do koder so mi oči s poprejšnjega mesta v megli videle,