Avstpijsho-Fusho bojišče. I ! PoložaJ na ruskem bojlšču. Vojni položaj Avstrije in Nem'6ije je sedaj izboren. Na izhodu je naša armada zasedla sedaj 6rto, kr/Je.-'tako ugodna., da ugodnejSa niti biti ne more. Rusi še imajo vedno dovolj ljudi, a y izobilju tudi ne ve6. iVojaiška vrednost ruskega človeškega materijala je mnogo-manjša, kakor vrednost ruskega vojaka ob začetku vojske. Radi tega je seveda sleparstvo, ako četverosporazumovo časopisje piše o razfcrstitvi novih ruskih armad. Reklo se n. pr. je, da se v Odesi zbira nova armalda. V resnici pa je dotično moštvo samo manjyiredna državna bramba in tako neizvežbano ter za vojsko nesposobno blago. Z rezervami, katere sedaj Rusi v^kilicujejo, zamorejo njapolniti samo maloštevilne polke, a o novih arman dah niti ne more biti nobienega govora.. Poma,njkanje častnikov pa je v Rusiji tako veliko, da so zdaj mladi dijaki nastavljeni kot poveljujoči častniki, Streliva p-a ima ruska armada sedaj zopet dovolj. Japonska pošilja <v Rusijo ogromne množine v&akovrstnega streliva. V velikih bojih v juliju in avgustu1 je Rusom res šla slaba za strelivo, a to je le slab izgovor za Ruse, ako hočejo s tem zagovarjati svoje poraze. Na zelo važnih, odločilnih delih bojne črte so imeli in imajo Rusi vedno dovolj streliva. V trdnjavi Kovno so naši nafcli eele gore dbbrega streliva in ravno ta trdnjava je pokazala, da so ruskih porazov krivi drugi vzroki, a, ne poraanjkanje streliva, Kovno ie bilo že po naravni legi ena najmočnejšiih ruskih trdnjav. Ako armada že tako postojanko prepusti sovražniku, potem je jasno, da so razmere v a;rmadi že gnile in da takfo armada ni sposobna za kake večje čine. Zldi se, da se tudi v zadinjeni ftasu sta.nje ruske armade v tem oziru ni ni6 zboljšalo, ampak da je ostalo na isti nizld stopinji kot p,rej. 'Mnogi ruski vo-. jaki, ki jih naši vjamejo, padejo našim okrog vratu, in se jim s solznimi očmi zaihvaljujejo, da so jilin«jeli, da se tako rešijo neljubega vojevanja. Zito Iz Ruinunije. Tz Bukarešte se dne 3. decembra poroča, da je JRumunifa prodala Avsiriji in Nemčiji 50.000 železniSkih vagonov žita, ki se raczdeli tako: 20.000 železniŠkili vagonov p&enioe, 10.000 vagonov koruze, 7500 vagonov ječmena, 5'000 vagonov 'ovsa, 2500 vagonov gralia in 5000 vagonov fižola.