Obisk skupščinske delegacije v pobrateni občini Lajkovac
Iz občine Lajkovac v središču Srbije je prišlo vabilo na njihov občinski praznik. »Svečano zasedanje skupščine bo v pone-deljek, 17. 9. 1990«.
Res je, da so izmenjave delegacij ob občinskih praznikih obeh pobratenih ob-čin potekale že vrsto let, pa smo se le znašli v dilemi kaj storiti. Ne bi tu našte-val vse, nam dobro znane spremembe v družbenem in političnem življenju na obeh straneh, ki so nehote vrinile pomi-sleke o udeležbi.
Res je pa tudi, da so se oni našega povabila na občinski praznik udeležili in se spodobi, da se tudi mi odzovemo. Določena je bila delegacija v sestavi: Bo-gdan Bradač, predsednik SOB Ljubljana Vič-Rudnik (zeleni), Rajko Majzer, pod-predsednik SOb (ZKS-SDP) in Stane Marn, podpredsednik IS (SDZ).
Ker se spodobi, da gostitelju prinese-mo darilo, smo se odločili, da kupimo videorekorder, ki ga poklanjamo osnov-ni šoli v Lajkovcu in videokaseto o do-sežkih in tudi nekaterih spodrsljajih v na-ši občini.
V  nedeljo zjutraj smo se z občinskim avtomobilom   in   zanesljivim   šoferjem Štefanom zapeljali proti vzhodu po neko-liko polomljeni slovenski avtocesti in na-prej od Zagreba po lepi avtocesti proti Srbiji in Lajkovcu.
Misli in pogovor med vožnjo je nema-lokrat zašel v tisto znano vprašanje kako je tam, kako nas bodo sprejeli, ali so tudi v pobrateni občini že dozorele okoliščine za hitrejše spremembe. Nekajkrat smo se ustavili v objektih ob cesti, ki moram reči, nam niso ravno v čast glede vzdrže-vanja in urejenosti, pa še toliko tujcev se vozi tam mimo.
V poznem popoldnevu smo se vozili že skozi čudovito, rodovitno pokrajino Šu-madijo, ki nas je po kilometrih ravnine ponovno nekoliko razgibala in spomnila domačih krajev.
Tako kot je bilo dogovorjeno smo se ob peti uri približali Lajkovcu. Gostitelji so nas čakali na obeh vpadnicah, da se ja ne bi zgrešili. Srečanje je bilo prisrčno s toplo dobrodošlico. Vedoč, da je za
nami dolga vožnja, so nas popeljali v dom Rdečega križa v bližini mesta, kjer smo se v miru lahko temeljito odpočili, ob čudoviti večerji pa tudi pobliže spoz-nali. V razgovoru s predsednikom SOb Lajkovac Slobodanom Milanovičem, predstavniki IS in DPO smo izmenjali poglede na dogajanja v Jugoslaviji, naših dveh republikah in tudi o razvoju obeh pobratenih občin. Pozno v noč so se kre-sala mnenja in pogledi, pa tudi podobna in skladna stališča.
V ponedeljek ob deseti uri se je začelo svečano zasedanje skupščine. Predsednik SOb Ljubljana Vič-Rudnik Bogdan Bra-dač se jim je v pozdravnem govoru zah-valil za izjemno uspel sprejem in jih sez-nanil s spremembami po letošnjih voli-tvah v občini. Zaželel jim je uspešno in vztrajno stopanje po poti sprememb v boljšo demokratično družbo in čimveč uspeha na bližajočih se volitvah. Ob tej priložnosti je pozval, da novo vodstvo skupščine Lajkovac, zadrži sodelovanje naših dveh občin. Predsedniku SOb Laj-kovac je izročil darilo in zaželel uspešno delo skupščine in nadaljnji razvoj kraja.
Medtem ko je skupščina nadaljevala z rednim delom, so nas gostitelji peljali na ogled rudnika premoga z enim največ-jih dnevnih kopov Kolubara. Ob pogledu na veličastne mere delovišča je našega predsednika, ki je od zelenih, verjetno kar malo stisnilo v grlu (spomnimo se samo naših Hrastenic). Razlaga predsed-nika rudnika, da istočasno ob izkopu na čelu sanirajo nastalo rano v naravi za seboj, pa je pokazala, da skrbijo tudi za okolje. Je pa res, da je polovica prebival-stva občine Lajkovac vezana za delo rud-nika, ki jim tudi zagotavlja solidno živ-ljenje.
Predno smo se podali na pot proti domu, smo se z gostitelji ustavili še v Va-ljevu, ki postaja čedalje bolj prikupno in urejeno mesto. Po kosilu v izredno le-pem hotelu v središču mesta, smo se poslovili.
Besede slovesa so bile preproste in odkrite. Upamo, da se bomo še videli in se medsebojno povezovali, saj vezi prija-teljstva težko pretrgaš.
R. N.