Sfev. 173. V Ljubljani, v petek 1. avgusia 1919. Lelo ii IsJtsJa rsien nedelji !ti pratKlko« vsak etan' popoldan. tJrednižlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica Št. 6/1,; Učiteljska tiskarna. I)opise frankirati in pod«; pisati, sicer se jih ne pri*, obči. Rokopise se ne vrača? inserati: Enostolpna petit« Vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; ^.Večkratne objave po do(. govoru primeren popust Glasilo JugoitoVi socialno■ demokratične strank©, P©saine£«a štev. sSartaf' —- 4C vinarjev. —*•’ SN ar o S n i n a: Po pošti a!! S dostavljanjem na dom >a ■colo leto 72 lf. za pol Seta 38 K, za četrt leta 3 S K, za mesec 6 K, Ea Nemčijo celo Isto 77 K, Ea ostalo tujino in Amerika K. — Rekkmao‘je zg * list so poštnine proste. ftTpravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica It. 6 L, Učiteljska tiskarna. rTe!&f«TCska št. 31 2« sesbsjsi Draginja narašča. ' Marsikdo med naivnimi prebivalci Evrope, zlasti onih dežel, ki so komaj čakale, da se osvobode izpod larma militarističnih držav srednje Evrope, je menil, da čim preneha vojna, bodo tudi nastali boljši, zlati Časi. In če bi te ljudi danes povpraševali, bi nam odgovarjali ljubi sodržavljani rojaki in sosedje razočarano, kako je vendar mogoče, da so kljub premirju, kljub že skoro perfektnemu miru še vedno tako neugodne življenske razmere zlasti z ozirom na draginjo. Vsak objektiven opazovalec, današnjih draginjskih razmer, je že opazil, da draginja ra-pidno narašča in da Je življenje v, srednji Evropi postalo celo nezno-sneje kakor je bilo med vojno samo. V tem oziru nam podala tudi statistika o umrljivosti, ki Jo goje zlasti v Nemčiji, prav jasne in kričeče dokaze. Dve tretjini otrok pomrje v zgodnji mladosti in v enakem razmerju je tudi umiranje starejših ljudi. Ne čudimo se toliko draginjskim razmeram v srednji Evropi, v onih deželah, ki so pripadale osrednjim državam, ker vemo, da antanta tem deželam iz oportunističnih razlogov ne dobavlja več živil. Antanta dobro ve, da mora premagane dežele dodobra izstradati, če jih hoče pokoriti svojim sklepom na pariški mirovni konferenci. Vemo tudi, da so vse tc dežele izčrpane, da nimajo blaga, ne surovin, ne produktivnih pomočkov, ker je biia vsa industrija pet let po-polnoma v vojni službi. Vse to vemo in se ne čudimo. Vse drugače pa je Pri nas v Jugoslaviji, kjer imamo še obilico vsaj nekaterih pridelkov, imamo nekaj industrije in tudi pridelanih industrijskih izdelkov. Gospodarski odnošaji v Jugoslaviji so znatno ugodneji nego v drugih nemških in nekdanjih avstroogrskih deželah, razen tega je pa Jugoslavija zaveznica antante, torej kombatam tinja držav, ki danes diktirajo mir in bi prav gotovo že kot take s svojega imperialističnega stališča imele dolžnost, da podprejo svojo zaveznico. In vendar se to ni zgodilo, dasi kolebamo v negotovosti že tri četrt •leta. Navidez se nam torej godi kot zaveznikom antante krivica, v kolikor prihaja tu urejevanje življenskih razmer v poštev. Navidez, pravimo. Zakaj, kakor smo že prej omenili, je narodno gospodarska sila Jugoslavije. zlasti Slovenije in Hrvaške precej krepka. A kljub temu take neznosne življenske razmere, prav take kakor kakor bi živeli od milosti antante in par domačih parasitov. Toda, kdor je kaj drugega pričakoval, se je motil. Pozabil je, da je v svetovni vojni zmagala največja kapitalistična zveza držav, najbolj imperialistična koalicija, ki je sicer izrabila male državice v svoje sebične namene, da je lažje premagala srednjo Evropo, da se pa ni nikdar več ozirala na te svoje zaveznice, kakor da se jih je otresla, čim se je pokazalo, da Jih več ne potrebuje; v. tistem hipu jih je antanta prepustila svoji usodi ter sklepala in odločala le v svoje sebične namene. Tako Je prišlo, da so odkazane vse male pribežnice svoji usodi, a antanta sklepa in odloča kakor prija Franciji, Angliji, Ameriki in le deloma tudi Italiji. To je povsem naraven proces. Trdili smo neštetokrat ali zmaga srednjeevropski ali antantini kapitalizem, ni za človeštvo tolikega pomena. Pomen bi bil le tedaj, če bi zmagali narodi, ljudstvo, če bi ljudstvo vrglo s prestola to kapitalistično kliko, se organiziralo demokratično in zatrlo kapitalizem in imperija-lizem. Moč kapitalističnega imperializma, ki Je izrabljal narodno svobodo In WiJsonove teze, je pa preslepil ljudske množice, da se niso združile, In napravile konec vladajočemu sistemu. Pač nam ni treba dokazovati, da je zmagal kapitalizem v svetovni vojni. In če smo o tem prepričani, ali moremo še kaj drugega pričakovati? Ali je mogoče, da hi se razmere izpremenile, če ohrani vlado kapitalizem, če ta sklepa mir, če zavlada nad vsem svetom, če nismo odpravili sistema, ki nas je zatiral tisoč let? Iste napake, ki jih je imela ta družba pred vojno, so ostale z njo vred ob krmilu, s kateriem vodi In vlada ta družba dalje. In ne le tiste razmere imamo sedaj, marveč mnogo hujše I Vsi narodi so bili v vojni izčrpani do skrajnosti. Izkoriščanje in vojno dobičkarstvo je cvetelo ter donašalo kapitalistom in oderuhom ogromne dobičke, ki so jili znali prav umetno krasti iz ljudskih žepov. 2e med vojno smo često protestirali proti vojnemu oderuštvu. ali oderuhi so se nam posmehovali, ker ni bilo nikogar, ki bi bil napravil konec zločinstvu. In sedaj ni prav nič bolje. Nekdanji gospodarji so si nadeli kot državljani nekoliko drugačna imena, se pobarvali s pisanimi zastavami, toda kapitalistični dobičkarji so ostali. Sedli so na vladne stolčke, in kaj bi sanjali, tudi na teh stolčkih čuvajo le svoje interese. V naši državi se je že toliko govorilo o agrarni reformi, pa je le ni; zaprle so se meje, nikogar ni, ki bi preganjal vojne dobičkarje, nikogar ni, ki bi urejeval cene delu in blagu; vse to mo- ra ostati svobodno, da prijatelji vladajočih kapitalistov in tudi ti sami slačijo ubogo ljudstvo do golih kosti kakor se jim poljubi. V tem pogledu Je ni druge rešitve, kakor da proletarijat in z njim vsi sloji, ki se sicer ne smatrajo za proletarijat, pa vendar žive le od dela svojih rok ali uma, so torej z nami vred proletarci, napravijo obračun z vladajočo gospodo. Danes bi vsaj pri nas ne bilo več treba te draginje, a zaščitniki vojnih dobičkarjev v bet-grajski vladi, ker so sami interesi-rani na tem, dopuščajo največje nesramnosti. Oderuštvo in vojno dobičkarstvo ni niti v Avstriji tako bujno cvetelo kakor cvete v Jugoslaviji. V Belemgradu ni nobenega zmisla za ublaženje življenskih razmer, dokler ostane sedanja vlada na krmilu, ker Je absolutno orijentalskih manir in brez vsakršne socijalne uvidevnosti. Umevno je, da delavstvo ne bo moglo nositi teh bremen. Otresti se bo moralo pijavk, ki hočejo zatreti in fizično in moralno vdušiti jugoslovansko ljudstvo. Pismo iz Bosne. Kreka pri Tuzli, dne 27. jul. 1919. Kaj zopet to pomeni? Ali mislijo zopet začeti po stari bosanski metodi zatirati organizacijo? Dan za dnevom se namreč čujejo pritožbe nad našim nadkomisarjem. Delavstvo se vprašuje, kje si ta mož jemlje pravico, da na upravičene pritož-t be delavcev vedno brutalno odgovarja: če Vam ni kaj prav, pa vzemite obračun. Takih ljudi mi tukaj ne potrebujemo! Torej mi, ki smo pristojni v Jugoslavijo, naj gremo kamor hočemo, on kot inozemec pa nas lahko podi iz domovine! Drugi primer: Predsednik Drago Železnik, tajnik in blagajnik Dudo & Fabian, delegatje Marij Ludvik in Komlanc Franc so bili zaradi družinskih razmer pri zgoraj omenjenem gospodu nadkomisarju. In kal so tu čuli? — Gospod nadkomisau se je izrazil približno takole: Pustite v miru družinske razmere, saj boste itak 15. odpuščeni!! — Na vprašanje iz katerega vzroka, ni mogel ta gospod ničesar odgovoriti. Sam! smo mu povedali zakaj. Tudi v drugih primerih omenjeni g. pritiska na socialistične slovenske delavce, naj rajši zapuste delo, kot da bi tu njegovo »Štreno mešali«. Res smo jim trn v peti. Komaj so nam namreč razgnali organizacijo bosanskih rudarjev ter rudarje kruto in nečloveško preganjali, že so novodoŠli slovenski rudarji ustanovili drugo organizacijo. In čeprav nam hinavsko vedno trobijo: Le organizirajte se, vsaj mi nimamo nič proti temu, ipak vemo, da gospoda zopet čaka na ugoden trenotek, da nam uničijo našo organizacijo. Toda bolje bi bilo za gospodo, da zvesto opravlja svojo službo in pusti organizacijo v miru. Organizacija dobro uspeva. Imamo že dosedaj okoli 200 članov Slovencev. Manjka nam samo časopisov in društvenih potrebščin, ki jih potrebuje podružnica. Razpuščena bosanska organizacija je sama v velikih težkočah. Ml smo preveč oddaljeni od središča in navezani le sami na sebe. Pošta ne deluje kakor bi morala. S shodi imamo pri nas težave. Zadnjič smo ga naznanili, toda oblast nam ga je prepovedala, češ. da smo ga prepozno naznanili. Rojaki, svobodo, ki jo imate doma, je pr! nas ni, ali kakor čujemo, začenjajo tudi pri Vas postopati z Vami po orientalsko. — Pozdrav .! Brzojavne vesti. Jugoslavija. Poslovna doba nemškega predsednika. LDU. Weimar, 30. (DunKU.) V današnji seji narodne skupščine Je bila, in sicer z 166 proti 130 glasovom določena poslovna doba državnega predsednika na štiri leta. Po svetu. SOCI.JALNO DEMOKRATIČNA STRANKA V CURIHU LDU. Curih, 30. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Socijalno demokratična stranka mesta Curiha je sklenila s 657 glasovi proti 5 glasovom, da se bo zavzela na prihodnjem zborovanju v Bazlu za vstop v tretjo iniernaclioiialo. Gauvain o ruskih dogodkih. LDU. Curih, 30. (ČTU.) V listu »Journal des Debats« navaja Gauvain glede ruskih dogodkov, da sc sedaj izkaže, kako lažnjiva so bila poročila italijanskega časopisja. • Francozi so bili na Reki kruto žaljeni, za kar moralo dobiti popolno zadoščenje. Italijansko ljudstvo pa je bilo varano, treba ga je tedaj poučiti in mu odkrito povedati, da je Italija storila Franciji krivico. To zahtevajo še interesi trajnega prijateljstva med Francijo in Italijo. Nemiri v Bulgariji. LDU. Deutschaltenburg, 30. (Brezžično.) Rumunski tiskovni urad poroča iz Sofije: Zadnje dni so po vsej Bulgariji izbruhnili resni nemiri. V več mestih so bili krvavi spopadi. Čimdalje pogosteje se čuje zahteva po proglašenju sovjetske republike. Izgredi v Frankfurtu LDU. Berlin, 30. (CTU.) »Lokal-anzeiger« poroča iz Karlsruhe: Kakor pripovedujejo potniki, ki so poslednje dni dospeli iz Frankfurta, so bili tam zelo resni izgredi. Množica je ubila dva francoska častnika. Na Kleberplatzu 'm na kolodvorih so stavkajoči upili: »Živela Prusija« in peli »Die Wacht am Rhein«. DEMOBILIZACIJA ANGLEŠKE ARMADE. LDU. Amsterdam, 30. (DunKU.) Kakor poroča »Telegraaf« iz Londona, Je izjavil Churchill v včerajšnji seji angleške poslanske zbornice, da je bilo dosedaj demobiliziranih že tri milijone angleških častnikov in vojakov. Vsak dan se odpusti iz vojaške; službe povprečno 5000 do 6000 mož. Angleška armada bo sestajala kmalu zopet iz samih prostovoljcev. Vsak teden se prijavi povprečno 4000 do: 5000 novih prostovoljcev. Na ta način se pospešuje odprava prisilne vojaške dolžnosti. Ameriški senat. LDU. Pariz, 31. (Brezžično.) ?z VVashingtona poročajo: Ameriški senat je brez vsake razprave odstopil francosko-ameriško pogodbo komisiji za odnošaje z Inozemstvom. V poslanici, ki je priložena pogodbi in naslovljena na senat, izjavlja' predsednik \Vilson, da je namert konvencije, zagotoviti Franciji takojšnjo pomoč Zedinjenih držav, kakor hitro bi jo Nemčija napadla brez upravičenega povoda. Poslanica pravi nadalje: »Misli se, da mirovna pogodba z Nemčijo nudi sama po sebi Franciji zadostno varstvo proti navalom od strani njenega zakletega sovražnika na vzhodu, toda nihče ne more re&i, kai nam prinese najbližja bodočnost, V zrnislu pogodbe o zvezi narodov bodo člani zveze deležni vojaškega pokroviteljstva, samo tedaj, kadar se bo izrekel zato. svet zveze narodov. Moremo sl predstavljati, da bo omenjeni svet sprejel tak sklep po temeljitem preudaf-ku, in da bo vsaka posamezna vlada, ki je članica zveze narodov, postopala v zmislu takega sklepa samo tedaj, kadar ga bo smatrala upravičenega.« Nato izvaja Wi1soo v poslanici, da francosko-amerišk$ pogodba, ki predvideva takojšnjo vojaško pomoč v primeru neizzvanega napada, ni nikakor od zveze narodov neodvisen odgovor, marveč pogodba, sklenjena pod okriljem zveze narodov. — Dalje razlaga Wilson, kake misli so ga napotile, da Je podpisal to pogodbo. Vezi po- LISTEK. Avgust Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil E r a n Albrecht (Dalje.) Ničesar ni rekla in se je omejila samo na to, da je psovala gospoda Y-a »ničvredneža«. Ničvrednež, moj najožji prijatelj, najdražji! Hotel sem umreti! To osovraženo življenje mi je postalo neznosno!... Pri večerji je bila Marija z mano več nego uljudna. Ko sem šel spat, me je obiskala, sedla na rob postelje, stiskala mi roke, poljubljala me na oči in pričela nazadnje, vsa ginjena, silno ihteti. — Jočeš, ljubica, povej mi, kaj te boli, potolažim te!... Jecljala je brezzvezne, pretrgane besede o moji plemenitosti, mojih čustvih, moji prizanesljivosti; o velikem sočutju, ki objema celo ničvredneže. Kakšna nesmiselna anomalija! Obtožil sem lo prešuštva, ona pa me grli in proslavlja. Ogenj pa je bil zapaljen, požar je izbruhnil. Goljufala me je! Zdaj moram zvedeti, s komi Naslednji teden prištevam najgrenkejšim svojega grenkega življenja. Zdaj je zame šlo za to, da pričnem trdi borbo proti vsem načelom, ki so nam prirojena, ki smo jih podedovali ali — bolje ječeno — pridobili potom vzgoje. Odločil sem se, da pričnem odpirati pisma, ki so prihajala za Marijo, da zvem, pri čem sem! In vzlic mojemu popolnemu zaupanju, ki sem ga ji dokazal s tem, da sem ji dovolil, da prečita v moji odsotnosti vsa moja pisma, sem se vendar plašil pred tem, da bi prelomil ta sveti zakon pisemske skrivnosti, najfinejše obveznosti molčeče družabne pogodbe! \ Vzlic temu sem se udal vabi. Nekega dne nisem več upošteval skrivnosti. Pismo je dospelo; odprl sem ga s trepetajočimi rokami; prsti so se mi tresli tako, kot bi razgrinjali pisanje, na katerem stoji pisana obsodba moje časti. Bilo je pisanje one pustolovke, prijateljice številka ena. V zasmehljivih in zaničljivih izrazih je govorila o moji blaznosti, prosila ljubega boga, da bi Marijo kmalu oprostil njenega mučeništva ter ugasnil poslednji sijaj mojega zmedenega duha. Potem ko sem si prepisal najnesramnejša mesta, sem zaprl ovoj. da izročim pismo Ma--riji z večerno pošto. Ko je bil čas, sem dal pisanje svoji ženi in sedel epJeg nje, da iQ ona-zulent Ko je prišla do mesta, kjer mi je tista babnica želela smrt — gori na drugi strani —, se )e pričela divje smejati. Ta oboževana žena torej ni videla drugega izhoda iz silnih muk svoje vesti, nego z mojo smrtjo. Nje zadnja nada, odtegniti se posledicam njenih prestopkov, je obstojala v tem. da skoro umrjem. Ko bi se to zgodilo, bo kasi-rala mojo življensko zavarovalnino in pokojnino slavnega pesnika, se zopet poročila ali pa igrala galantno vdovico! Ta oboževana žena... Moriturus sum! Motel sem pospešiti katastrofo, s tem da sem se udal absintu, ki me je edini še osrečil, in pa biljardu, ki je pomiril moje razburjene možgane * Javile so se nove zamotanosti, ki so bile še hujše od prejšnjih. Literarna prijateljica, ki Se pravila, da me zelo ljubi, je podjarmila Marijo; in moja žena se je zaljubila vanjo tako zelo, da so se spet pričela širiti o tem govorice. Hkrati je tovarišica prijateljice postala ljubosumna in ta ljubosumnost ni služila v to, da bi ovrgla ostudne govorice. Nekoč v postelji, ko so jo zvodili najini objemi, me je vprašala Marija, nisem-Ii zaljubljen v gospodično Z.., — Ne, nasprotno! Čisto navadna pijanka! Tega si vendar ne moreš misliti? — Jaz sem čisto nora vanjo, mi je odgovorila. Ali ni to čudno, kai?.«,. Strah me ie. biti ž njo na samem! — Zakaj neki? , : , _ ' *- Jaz ne vem! Dražestna je.,, Jako krasno telo... —— Tako . •» - ■* Teden dni pozneje sva povabila prijatelje iz Pariza, umetnike brez predsodkov z njih ženami. Možje so prišli, toda sami, niih žene so s« opravičile z izgovori, ki so preveč prozorni, da bi naju ne užalili. Praznovali smo orgijo. Škandalozno vedenje gospodov me je pretreslo v mozeg. Z obema Marijinima prijateljicama so ravnali kakor z vlačugama. Sredi vseoh?e pijanosti sem videl, kako se je moja že. a pustila od nekega poročnika večkrat poljubiti. .Vihtel sem biljardno palico nad glavama obeh nesrečnežev in zahteval pojasnila. — To je moj mladostni prijatelj, moj sorodnik! Nikar se ne smeši, ubogi moj prijatelj., je odgovorila Marija. Sicer pa je na Ruskem običaj, da se poljubljajo tako javno med seboj. Midva sva ruska podanika. — To ni res! je kričal nek prijatelj... la dva sta sorodnika! Ne! To je laž. Bil sem »skoro« morilec. Hotel sem... - Toda misel, da bi pustil otroke brez ocetA in matere na svetu, je zadržavala mojo dvignjeno roko. , ,« Ko sem bil sam l Marijo, sem iQ ukanil kot Je zaslužila; Stran 2. ■LiirrmvTriiiHin NAPRBI Stev. 178. svečenega prijateljstva združujejo Zedinjene države in Francijo; saj je tudi Francija podpirala Zedinjene države, ko so se borile za svojo neodvisnost. »Zelo dvomljivo je,« pravi med drugim, »da bi jo bile dosegle brez njene izdatne pomoči in brez njeno hrabrosti. Danes želi Francija, tiaj jo pomoč Amerike varuje pred novim navalom. Še ena velika država je prevzela isto obveznost in reči smemo, da pomeni to pomenljiv preokret v zgodovini, zakaj to je ista država, s katero se Je Francija borila, ko nam je pripomogla do svobode. Od tedaj so se časi temeljito izpremenili. Nova zarja je vstala na obzorju. Stari an-tagoni so zapadli pozabijenosti. Iz vzajemne borbe za svobodo in civilizacijo so se rodila nova prijateljstva, pa tudi novo pojmovanje tega, kaj nalaga razumnost velikim narodom v svrho obrambe sveta pred ponovnim neznosnim bremenom vojne. Obe vladi, ki želita vsekdar ostati v krogu zvez narodov, se o-bračata na svet te zveze s prošnjo za pooblastilo, da priskočita na pomoč prijateljskemu narodu, čigar položaj bi utegnil postati izredno ogrožen, še preden bi svet zveze narodov zainogel objaviti sklep, ki ga predvideva pogodba o zVezi narodov.« . -«• •• v-a Poštni promet med Anglijo in Nemčijo. LDU. Pariz, 30. (ČTU.) VrHovnI zavezniški svet je včeraj sklenil zopet otvoriti promet s poštnimi zavoji med Anglijo in Nemčijo. DVIGANJE POTOPLJENIH NEMŠKIH LADIJ. LDU. London, 29. (DunKU.) »Evening« poroča: V nasprotju z dosedanjim naziranjem se je ugotovilo, da bo mogoče pretežno večino nemških vojnih ladij, ki so bile potopljen« v Hcapu M. Fio\vu, dvigniti na površje, in sicer še tekom tega leta. Suverenifela Kitajske v Kiaučau. LDU. Washington, 30. (DunKU.) Japonski opravilnik je po razgovoru z Lansingom zastopniku lista »Associated Press* izjavil svoje mnenje, da bo Japonska obnovila suverenl-teto Kitajske vJCiau-čau in da bo glede tega uvedla kar najprej mogoče pogajanja. Kitajska in Japonska bosta skupno oskrbovali železnico In Tsindtau bo kot internacijonalna mednarodna naselbina imel svoboščine za svetovno trgovino. Japonska bo umaknila svoje čete iz San-tunga, kakor hitro bo to praktično mogoče. . 'k., v. PREMOG ZA ITALIJO. t LDU. Lugano, 30. (CTU.) V konferencah', katere je imel Tittoni s francoskim preskrbovalnim ministrom, je dosegla Italija zagotovilo, da dobi 177.000 ton ruhrskega premoga. ' - ••••;•• ■ Italijanske zvijače. Poveljništvo italijanske 66. divizije je poslalo poveljništvom svojih’ brigad nastopno reservatno povelje: »Poveljništvo 66. infanterijske divizije. Številka 24 načelništva glav-jiega štaba. Zader 10. junija 1919. Osebni reservat. Poveljništvom brigad Savona in Bari. Potrebno je naglo in tajno izzvati navdušenje in silne manifestacije italijanstva v teritoriju te posadke in poslati meni naglo prepise dnevnih redov občin, društev itd. ali kakršnikoli drugi izraz ali manifestacijske glasove po-edinih mest in krajev v naš prilog. iTo je treba napraviti takoj hi v redu. Javite po telefonu prejem in o-značite samo številko tega spisa. General major Squillace,. divizijski poveljnik, polkovnik Di Pjetro, šef glavnega štaba.« K Sodjalno demokratična zmaga na Švedskem. .Volitve v prvo švedsko zbornico so za socijaliste izpadle zelo ugodno. Od 150 mandatov je znanih doslej 129, in od teli so dobili socijalni demokratje 40, mandatov; 25 več kot preje. Liberalci so dobiti 30 mandatov, 4 manj kot preje in desnica 31, to je 37 mandatov manj kot preje. Edini levi socijalist, ki je pripadal doslej gorenji zbornici, je propadel ; 7\ to so pa dobili levi socijalisti tri noVe mandate. Socijalni demokratje in liberalci imajo večino. Komunisti na Norveškem in Švedskem. V norveški socijalistični stranki, ki je nedavno imela svoj letni kongres, se je izvršil velik preobrat. Delegatje na kongresu so glasovali, da se stranka na Norveškem loči od druge Internacijonale in se pridruži tretji ali komunistični Internacijo-nali v Moskvi. Glasovanje je pokazalo, da je v norveški socijalistični stranki 75 odstotkov komunistov. Vodstvo stranke }e prešlo v roke levega krila. Istočasno so sklenili delegatje Švedske socijalistične mladinske organizacije na kongresu v Stockholmu s 115 glasovi proti petim, da se pridružijo komunistični Internaci-jonali. O socializaciji. Cehoslovaški minister za javna dela sodrug Ham pl je govoril v PIz-nju na kovinarski konferenci in izvajal o socializaciji m. dr. tudi to-Ie: »Če se hočemo baviti s socializacijo, ne smemo pozabiti, da bo to rtekako tako, kot če mora zdravnik' izvesti operacijo na popolnoma bolnem telesu. Naše gospodarstvo silno boleha. Socijalizacija je pa operacija. Zato moramo počakati, da telo o-zdravi, ali pa moramo, da kmalu izvedemo socializacijo, sami ozdravili gospodarstvo. Delavstvo mora danes dobro premisliti, kaj moremo socijalizlrati takoj, in kai prepustimo za našo bližnjo nalogo bodočih dni. Poglejmo na drugi strani naloge, ki čakajo delavstvo, da bo moglo izvesti z uspehom socijalizacijo. Povečati mora svojo inteligenco, razširiti svoje duševno obzorje, in utrditi zavest in svojo moč. Socialistično vzgojo je treba gojiti povsod intenzivno. Delavstvo je'postalo tvarjajoč faktor, ono pretvarja človeško družbo. To ogromno delo mora delavstvo uspešno dokončati. Socijalizacija zahteva tudi dolžnost dela od vseli članov človeške družbe. V bodočnosti ne sme biti dohodkov brez dela in tudi ne dela brez dohodkov.« ■ •; -r ■ * Na koacu svojtii pomembnih' izvajanj je rekel sodrug Hampl se sledeče: »Stari svet in družabni red razpadata. Mi smo pa poklicani, da postavimo na njegovih razvalinah novega fn boljšega, če smo našli pravo pot, se nam naše delo za novo zgraditev človeške družbe posreči, mogoče pa tudi ne razumemo dobro svoje naloge. V tem slučaju smo izpostavljeni nevarnosti, da Komo vrženi zopet nazaj v spone kapitala in reakcije. To vse, sodrugi — prosim — uvažujte in premišliuj-te o tem.« Tudi Vas, slovenski sodrugi, poživljamo, da o tej stvari premišljujete, kajti tudi za nas pride kmalu čas, da bomo stali pred istimi nalogami kot stoje danes češki so-drugi. Socijalizem — naše vse! Odločilne zmage socializma na vseh frontah. Delavsko ljudstvo! S hitrimi koraki se bliža konec trpljenju ter izkoriščanju od strani kapitalizma. Ni več daleč čas, ko bomo mogočno, zaklicali; Dovolj Je! Mera Je prepolna! In kaj tedaj? Maščevanje? Nel Kajti oni, ki nas zatirajo in ki ne čutijo krivic, niso absolutni nositelji tega zla, ki je podedovano od stoletij. Ne maščevanje nego radosti Delavske množice si bodo dale duška nad svojo zmago, ki Je imela nujno priti prej ali slej. Ne bo časa za maščevanje, kakor ga ni bilo ob razsulu bivše Avstrije, kljub temu, da j<* delila delavskim trpečim in sestradanim množicam same nepregledne krivf' ce. Kakor je padel nemški in avstrijski militarizem, ko se je ljudstvo po-vspelo moralično do viška, tako bo padel tudi prerojeni kapitalizem, ta najstrašnejša nesreča človeštva. Po dolgih in dolgih stoletjih se Je proletariat vendar začel Jasno zavedati svojega položaja. V njega vrstah ne vidimo danes korakati samo navadnega delavskega trpina, ampak vse vrste delovnih stanov, tako zasebne, državne in druge uradniške kroge. Naravno je to, ker Je edino socijalna demokracija razredna predstaviteljica in zaščitnica vseh delojemalcev in uslužbencev v boju proti izkoriščujočim kapitalističnim podjetjem. Ljudstva trumoma liiU v svoj tabor — v rdečo internacionalo, dobro vedoč, da edino socijalna demokracija more nastopati z velikansko svojo mednarodno močjo proti mednarodnemu kapitalizmu. Vse druge takozvaue delavske stranke in organizacije so le prava ovira in nesreča v prvi vrsti za tiste, ki se jim usuž-nijo, ker kot take nikdar ne morejo nastopili samostojno kot delavska organizacija, ker so popolnoma odvisne od meščanskih, buržoaznih strank, katerim na ljubo so se tudi ustanovile; in obenem pa kolikorto-liko škodujejo tistemu delavstvu, ki bi res rado doseglo svoje pravice potom edino mogoče mednarodne socialne demokracije, zase in za vse delavske sotrpine. Stebri kapitalizma se majejo, silno majejo. Ta tisočletni izkoriščevalec zasužnjenega proletariata se že kobali sem in tja ter išče izhoda, kakor zajec, ki ga je zadela smrtonosna lovčeva kroglja. Kdo je pa zadal temu krvniku la usodni udarec? Socijalistično misleča ljudstva, ki so šele zdaj, po padcu militarizma, dobila priliko, da pokažejo svoje mišljenje in hotenje. Rusija je prva pokazala proletariatu, katera je njegova pot. Rusiji so sledile Nemčija, Ogrska, Nemška Avstrija, Čehoslovaška, ki si je nedavno pri volitvah izvojevala veliko zmago. .Velika delavska gibanja v Angliji, Ameriki, v Italiji, in na Francoskem so na dnevnem redu. Izmed prvo naštetih držav, so danes že vse skoro popolnoma y> sadja lističnih rokah. Delavci! tri četrtine Evrope je Ije ] danes pod rdečo zastavo! Rdeča ne- j .vihta prihaja nad vso Evropo. De- ? lavske množice, vsi delovni stanovi j se vesele tega pojava, ker je v njem rešitev in osvobojcnje izpod kapitalističnega suženjstva, ker se bo edino v njem uresničil pojm — člove-čanstva. Zato naprej, delavno ljudstvo odločno in neustrašeno! Dneviie vesti. Časnikarska stvarnost. Današnji »Slovenec« trdi, da delamo krivico gospodu ministrskemu predsedniku Protiču, če pravimo, da je »nevešč in neizkušen v vladanju«. Ce list očita to »Slovenskemu Narodu« je razumljivo, ker ta res nedosledno precenjuje Protičeve zmožnosti. Naše mnenje o Protiču smo pa itak dovolj jasno karakteri-zirali. Protič je prav dober ministrski predsednik, ker vodi kot pripadnik manjše stranke večjo stranko in strančice, a niti ena nima poguma, da bi napravila konec njegovemu pa-ševanju. Če se presoja njegovo vladanje s tega stališča, potem je Protič junak. Če pa presojamo njegovo vladanje s stališča 'demokracije, s kulturnega vidika sedanje dobe, pa ne moremo trditi o njem nič drugega, kakor da je ati absolutist ali pa krivičnež, če ni neveščak. Zakaj preganjanje, zatiranje svobode, gospodarska politika, vse to le dotca-zuje, da mož ne spada na to mesto. Če ima pri vladanju samo meščansko kapitalistične interese pred očmi, je naša obsodba še vse premila. Meščanske šole v Sloveniji. Višji šolski svet v Ljubljani nas naproša, da priobčimo sledeči poziv*. S pričetkom šolskega leta 1919./20. se otvorijo; v, Sloveniji v nekaterih krajih nove meščanske Šole in se primerno preustroje že sedaj obstoječe. Ker za te šole ni zadosti učiteljev (učiteljic), ki bi bili izprašani za meščanske šole, bo višji šolski svet za kratko prehodno dobo meščanskim šolam v službovanje pridelil ljudsko-šolske učitelje (učiteljice), ki se zavežejo, da bodo najkasneje do 30. novembra 1921 položili usposobljenostim preizkušnjo za meščanske šole in o katerih se po sedanjem službovanju in kvalifikaciji more presojati, da bodo tej zahtevi v resnici ustregli. Taki učitelji (učiteljico) naj vlože najkasneje do 15. avgusta t. 1. pri višjem šolskem svetu prijave s kratkim popisom o sedanjem službovanju, z obveznico glede usposob-lienostne preizkušnje za meščanske šole in z izpričevali o zrelostni in usposobljenostni preizkušnji za ljudske šole. Ako bi pa že priložili iz< virnike izpričeval kakim drugim prošnjam, naj predlože overovljene prepise. V, prošnjah naj povedo, kateri meščanski šoli bi bili radi pride-IjenL V tem oziru prihajajo v poštev meščanske šole: deške: v Ljubljani (ena v mestu in ena v Spodnji Šiški), v Ribnici, Tržiču, Postojni, na Krškem, v Mariboru, Celju, Ptuju, Žalcu; dekliške: v Ljubljani (ena v mestu m ena v Spodnji Šiški), v Tržiču, Mariboru, Celju, Ptuju. —< Pripominja se pa, da bo višji šolski svet izražene želje sicer upošteval, vendar pa prideijeval priglašene učitelje (učiteljice) v prvi vrsti po potrebah posameznih šol in glede na strokovne skupine. — Taki učitelji ostanejo ob svojih službenih prejem' kih in razven tega bodo dobivali nagrado letnih 300 K in aktivitetno doklado po krajevnem razredu. O sodnjlsklh razmerah’. Prejeli smo: »O tem ste dobili, gospod urednik napačno informacijo, in na to zadevno notico v »Napreju« z dne 29. t. m. ponovno trdim in se sklicujem na dokaz, da nemška sodišča, vsaj kolikor vem iz lastne skušnje, dado od zaprošenih slovenskih sodišč v slovenskem jeziku sprejete protokol« na nemško prestaviti in se raču« najo zelo visoke pristojbine od Postave. Tako je še graško okrajno! sodišče odd. IV. dne 22. majnika 1.1. predpisalo pristojbino od prestave zapisnika, ki je obsegal okrog 2 strani znesek po 35 K 20 vin. Prestavo t čisto navadni pravni stvari, kjer si' se na Slovenskem priče zaslišale, 1$ oskrbel dr. Siegfried Janeschltz —* Kriegl. Javna tajnost Je dalje, da delo pri sodiščih silno zaostala. Kar se je po-t prej reševalo, in se bi po zakonskih predpisih tudi moralo rešili v pat tednih, potrebuje zdaj po več mesecev in to iz enostavnega razloga, keC manjka moči. Dasiravno delajo P0 sodnih pisarnah do 10 in 12 ur n* dan, vendar ne morejo zmagati, ker jih je premalo. Pogoji za vstop V, sodno službo so najneugodnejši. prejšnjim sistemom Je večina pravnikov iskalo privatne službe. Te privatne službe se vsakomur, ki vstop, v kako državno službo, v veliki meri vpošteva, le pri sodiščih ne. Sicer pa če mislijo merodajni krogi, da so na pravi poti, se bo v kratki dobi, če ne bo drugače, izkazalo, da so jo zelo zavozili«. Ob priliki odhoda iz Celovca. Deželno vodstvo koroške socijalno demokratične stranke poživlja v svojem začasnem glasilu »Sozial-demokratische Mitteilungen« celovško prebivalstvo, da naj ohrani pri odhodu jugoslovanskih čet iz Celovca red in mir, kajti s tem bo pokazalo, da zna ohraniti disciplino in da bi bilo to za nemški narod sramotno, ako bi uporabljalo odhod okupacijskih čet za kak maščevalen čin. »Vsak tak čin« — pravi — »bi se na naših nemških bratih v še zasedenem ozemlju hudo maščeval! Ohranite tak mir in red, kot ste ga ohranili pri vkorakanju teh čet. Prebivalstvo se je zadržavalo v vseh osmih tednih okupacije vzorno, in gospod polkovnik Milencovič je posnemanj® vredno skrbel, da ne pride do k&km prepirov med prebivalstvom in vojaštvom. Torej skrbimo za red in disciplino. ter pokažimo s tein, da zna prenesti kulturni narod tudi najtežje ure sile čas častno in njega vredno«. Torej to je ona nedisciplina ko-* roškega delavstva, o kateri nam pripovedujejo meščanski listi, že od prevrata. Pa kaj! Proti delavstvu je vsak pripomoček dober. Drobno. — Razpis služb za meščanske šole v Sloveniji. S pričetkom šolskega leta 1919./20. se ustanove in otvorijo v Sloveniji sledeče meščanske šole: 1. v Ljubljani, I. mestna deška s tremi razredi in eno vzporednico; 2. v Ljubljani, I. mestna dekliška s tremi razredi, tremi vzporednicami in z nastavnim razredom (takozva-nim enoletnim učnim tečajem); 3. v Ljubljani, Spodnja Šiška, deška meščanska šola s tremi razredi; 4. v Ljubljani, Spodnja Šiška, dekliška meščanska šola s tremi razredi; 5. v Tržiču, deška in dekliška meščanska šola s prvim razredom vsakega oddelka; 6. v Ribnici, deška s prvim razredom; 7. v Ptuju, deška šola s Vlačuga! •— Zakaj? — Ker pustiš, da ravnajo s tabo. vlaču-garsko! r - - — Ti si ljubosumen? Da, gotovo; ljubosumen sem; ljubosumen na svojo čast, na čast svoje rodbine, na dobro ime svoje žene, na bodočnost svojih ptrok! In baš tvoje nedostojno vedenje Je povzročilo, da so naju dostojne ženske izobčile. Pustiti se lavno poljubljati od svojega prijatelja l Veš li mar, da si blazna ženska, da ničesar ne vidiš, ničesar ne slišiš, ničesar ne uineš, da SS odrekaš vsakemu čutu dolžnosti! Jaz pa te dam zapreti, ako se ne izpremeniš; in da takoj pričnem, ti prepovedujem, posečati v bodoče tvoje prijateljice. — Saj si me sam podžigal, naj zapeljem to zadnjo. — Ker sem ti hotel nastaviti past in te presenetiti, da! —• Razun tega, Imaš-li dokaze, da so od-nošaji med mojimi prijateljicami in mano takšni, kot sumničiš? * \ — Dokaze, ne. Toda jaz imam tvoja priznanja; to, kar si mi cinično pripovedovala. In nl-li tvoja prijateljica Z. vpričo mene priznala, da bi bila za njeno nenravno živlienje obsojena V Izgnanstvo, ako,bi stanovala doma? 1 — Mislila sem, da ne priznaš nikake raz- uzdanosti? —'Da se ti gospodični zabavate, kot znate, me nič ne briga, dokler nima to za mojo rodbino nobenih posledic! Toda v tistem trenotku, ko nam Jamejo te »posebnosti«, ako tl ta beseda bolj ugaja, povzročati skrbi, pomenijo za nas škodljiva dejanja. Z&me kot filozofa ni nobene razuzdanosti, to je res, samo telesne ali duševne hibe. In ko se je pred kratkim pariška zbornica pečala s to protinaturno. razuzdanostjo, so bili vsi pomembnejši zdravniki mnenja, da se postava ne sme vmešavati v te reči, izvzemši slučaje, v katerih bi bili someščani ranjeni v svojih interesih. Toda prav tako bi lahko pridigal ribam! Kako sem sl mogel misliti, da bi tej ženski, ki je sledila samo nagonu svojega živalskega instinkta, vbil kdaj v glavo to filozofsko razlikovanje ! Da bi si medtem preskrbel jasnosti glede krožečih govoric, sem pisal nekemu udanemu prijatelju v Pariz in ga prosil, naj mi vse pove. V svojem odgovoru mi je dal jasno umeti, da goji po trdnem mnenju Skandinavcev moja žena ltagnenje do nedovoljene ljubezni: in da ste obe danski gospodični znani v Parizu kot tribade; občevali ste tam v kavarnah z drugimi lezbijkami. Zadolžila sva se na svojem stanovanju in sva bila brez denarja; torej ni bilo moč bežati. V najino srečo pa ste si nakopali obe Danki mržnjo kmetov, ker ste odpeljali neko lepo dekle iz okolice; bili ste prisiljeni, da odpotuiete. Ker pa znanja,, ki je trajalo že osem mesecev, ni bilo moč tako naglo pretrgati; ker ste obe mladi dekleti bili iz dobre rodbine in ker ste bili dobro vzgojeni; ker ste končno bili najini tovarišici v, nesreči, sem jima hotel dovoliti časten odhod. V ta namen se je v ateljeju nekega mladega umetnika vršil poslovilni obed. Ko je pri zakusku Jela postajati družba pijana, se Je Marija dvignila, s prekipevajočim čustvom in zapela romanco, H io Je sama komponirala po znani melodiji Mignon. V. njei je dejala svoji ljubici zadnji adijo. Pela je z ognjem, z resničnim Čustvom, njene mandeljaste oči so bile polne solz io so blestele v odsvitu luči; odprla je svoje srce tako široko, da sem bil celo jaz ginjen in očaran! Nekakšna naivnost, neka odkritost je bila v njenem petju, tako genljiva, da je izginila vsaka nečedna misel, ko je bilo slišati peti to ženo ljubavno pesem drugi ženi! In čudno, imela ni ne tistega vedenja ne izraza možke ženske; ne, bila je ljubeča, nežna, skrivnostna, zagonetna, nepojmljiva ženska. Toda predmet te ljubezni je bilo treba videti! Ruski tip, moški obraz, ukrivljen nos, debela brada, rmene oči, od prekomernega popivanja nabuhla lica. upale prsi. krivi Prsti — skratka, najostudnejša reč, ki si jo je moč predstavljati; niti hlapcc bi ne bil ž njo zadovi ;en. Ko je Marija dopcia romanco do lonca, se je vsedla poleg tiste pošasti; ta ]e vstala, vzela Mariiino glavo v svoie roke. odorla usta široko. in vsesala vanje Marijina ustna, mesto da bi jih poljubila. To je vsaj mesena ljubezen, sem si rekel. Pil sem z Rusinjo in jo čisto upijanil. Pala je. na kolena in zrla vame preplašeno s svojimi velikimi očmi; iz ust so ji prihajali ihteči glasovi, kakor "da je zblaznela. Naslanjala se je na steno, da se Je vzdržala pokonci. Nikoli še nisem videl takšne ostudnosti v človeški postavi in moje misli o ženski einan-cizacije so bile določene za vso bodočnost.. S'škandalom na cesti se je končalo to slavje. Slikarjevo dekle je sedelo na cestnem kantonu, tulilo in bruhalo. Naslednjega dne ste obe prijateljici odpotovali. * Marija je preživela strašno krizo, ki me je resnično navdajala s sočutjem, tako zelo je hrepenela po svojih prijateljicah, tako ie trpela. Nudila mi je pristen igrokaz nesrečne zaljub-Ijenke. Sama je blodila po gozdu, pela zaljubljene pesmi, iskala najdražjih prostorov svoje prijateljice in kazala vse simptome globoko ranjenega srca; bal sem se celo za njen razum. Bila je nesrečna in jaz je nisem mogel raztresti. Izogibala se je mojih nežnosti in me pahnila vstran, ako sem jo hotel poljubiti. Priče! setu to prijateljico smrtno sovražiti; kajti vzela nu je ljubezen moje žene. (Dalje prih.). Štev. 173. NAPREJ. Stran 3. A' A- 'prvim in 'drugim razredom. — Razim 'tega se izpremeni nemška dekliška meščanska šola H. v Mariboru v slovensko dekliško meščansko šolo. Sedanja nemška meščanska šola za Sečke y Mariboru se izpremeni v meščansko šolo s temeljnimi slovenskimi razredi in z nemškimi vzporednicami. — Za te šole in za obstoječe deške in dekliške meščanske šole v Celju, Mariboru, Žalcu, Ptuju, 'Postojni in na Krškem se za šolsko leto 1919./20. razpisujejo sledeče službe: l.mesta ravnateljev: 2. za Ljubljano, (od teh eno v Spodnji Šiški), 1 za Ribnico. 1 za Tržič, l za Maribor, 1 za Ptuj, 2 za Celje, I za 2alec, vsled eventuelne izpraznitve mesta: 1 za Postojno; 2. mesta ravnateljic: 2 za Ljubljano, (od teh eno v Spodnji Šiški), 2 za Maribor, 1 za Ptuj; 3. m e s t a s t r o-* o v n i h u č i t e 1 j e v: 7 za Ljubljano (od teh 2 za Spo^jo Šiško), 1 za Tržič, 1 za Ribnico, 2 za Postojno, 1 za Ptuj, 3 za Maribor, 3 za Celje, 2 za Žalec, vsled eventuelne izpraznitve mest: 3 za Krško. 4. m e-sta strokovnih učiteljic: 10 za Ljubljano (od teh 3 za Spodnjo Šiško), C> za Maribor, 3 za Celje, 4 za Ptuj; 5. mesto učiteljice za ženska ročna dela: l za Ljubfiano (dekliška mestna meščanska šola). — Prošnje je treba vložiti službenim potom na višji šolski svet do 15. avgusta 1919. — .V prošnjah »aj prosilci sicer navedejo mesto, za katero prosijo, vendar se opozarjajo, da veljajo njih prošnje istotako tudi za druga razpisana mesta (ra-zun za mesto učiteljice ženskih ročnih del). Višji šolski svet si pridržuje pravico, da imenuje prosilce in Prosilke tudi na druga mesta kakor so prosifi, ker je pomanjkanje za meščanske šole izprašanih učiteljev veliko, tako da ne bo mogoče na vsa Prosta mesta imenovati izprašanih učiteljev in ker je treba imenovanja izvršiti z ozirom na strokovne skti-Piue in tako, da pride na vsako šolo vsaj nekaj izprašanih moči. Na mesta, ki se r.c podele izprašanim učiteljem, bodo začasno prideljeni ljud-skošolski učitelji, ki se zavežejo, da uodo tekom dveh let položili nspo-sobSjenosi.no preizkušajo za meščanske šole in ki imajo primerno kvau-iikacijo. Glede teh se opozarja na Posebni poziv višjega šolskega sveta v »Uradnem I.istii« in dnevnikih. / ■— Visokošolci, strokovne učiteljice za gospodinjstvo, šivanje, glasbo (glasovir) in moderne jezike sc opozarjajo na razpis ptujskega mest-ne£a urada v Uradnem listu št. 120 str. 426. . — Službe okrožnih zdravnikov razpisala komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave na Grosupljem, v Kostanjevici, v Litiji, v Ložu, na Raki v Kršken* okraju, v Trebnjem, 'v Višnji gori in v Žužemperku. Prošnje je vlagati do 25. avgusta t. 1. Natančnejši podatki so razvidni iz razpisa v »Uradnem Listu«. — Povišane cene v brivskem obrhi. Z ozirom na to, da so brivci kljub vsestranski draginji za svoje delo le enkrat za malenkostno vsoto cene zvišali in z ozirom na to, da se cene v brivskem obrtu v vseh dru-Kih krajih večje, kakor tudi z ozirom na to, da je obstanek brivcev vSled vedno naraščajoče draginje resno ogrožen, so člani podpisane zadruge prisiljeni, da cene za postrežbo sedanjemu času primerno zvi-Šajo. Nove cene, ki stopijo v veljavo 1. avgusta 1919, so sledeče: Briti 2 K, briti in česati 2 K 50 vin., glavo briti 4 K, glavo umiti 3 K, vrat briti l K, lase striči s strojem 2 K. na frizuro 3 K, lase kodrati 4 K, lase osušiti z aparatom 1 K, brke izvleči 60 vin., prirezavanje brade 2 K. Vse druge zahteve se posebej zaračunajo. Za postrežbo izven hiše in grizenje las v soboto, na praznik ;*n dan pred pranzikom Se računa dvojna cena. Brivnice so vsak 'dae Odprte od 7. ure zjutraj do pol 13„ cfd pol 14. do 19., v soboto in dan Dred praznikom do 20. ure zvečer. Na praznik so brivnice odprte od 7. dp 12. ure. če delo trpi dalje, kakor sp določene ure, se za pokritje stroškov cene primerno zvišajo. Vsak srivski mojster je proti globi dolžan S‘žati se omenjenih ccn in reda In tega dosledno držati. — Deželna j&dtr.uga brivcev in vlasuliarjev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. —Povišanje takse za mednarodna telegrame. Od 15. avgusta se bo Povišala taksa, ki pripada naši dr-v*yj za mednarodne telegrame, in za terminalne od 6 na 9 parov, tranzitne od 3 na 7 parov. V iz-‘Vinevropskem prometu za tranzitne Ru 8 na 12 parov, za terminalne pa “d 10 na 15 parov, (en para je 3 di-tofrie.) Čevljarska zadruga za Ljubiti okolico vabi svoje člane na ki se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. točno ob 10. uri do- j poldne pri g. Val. Mraku, Rimska ce- ; sta 4. — Prosi se obile udeležbe. j — Prva poroka oslepelega vojaka v Ljubljani se bo^ vršila v nedeljo, dne 3. avgusta. Ženin je oslepeti vojak Jakob Debeljak, doma pri Sv. Florijanu nad Škofjo Loko, nevesta pa gospodična Francka Belič, , hči posestnika g. Lovrenca Belič z Brda pri Viču. — Zveza vojnih invalidov Je priredila dne 27. julija sliod v Šmarju pri Jelšah. Poročal je predsednik organizacije. ‘A. Leskovšek iz Cejja. Njegova izvajanja so žela splošno odobravanje. Sprejeta je bila nato rezolucija, tičoča se krivičnih podelitev tobačnih trafik. Izvoljen je bil nov. zaupnik tov. Ivan Anderlich. Ta bo sprejemal tudi nove člane. —* Kongres Jugoslovanske omla-dlne. V prvi polovici meseca oktobra, kakor se je že javilo, bo v Zagrebu kongres celokupne jugoslovanske ©mladine. Inicijativo za omladinsk! kongres je dal osrednji odbor 'Jugoslovanske ujedinjene omladine s svojim proglasom. Na posiv Osrednjega odbora J. U. O. so se odzvale mladinske organizacije zagrebškega vseučilišča, na drugih’ vseučiliščih in omladinskih centrih, da kongres dobi na ta način značaj koaigresa celokupne jugoslovanske omladine. Prirediteljski odbor ima zveze z omladino iz vseh naših krajev in pričakuje na podlagi dosedanjih' odzivov, da se bo kongresa udeležilo nad tritisoč tovarišev. — Prvi dan kongresa bb na dnevnem redu likvidacija predvojnega delovanja jugoslovanske Omladine, pri čemer bodo člani drugih skupin prisostvovali kakor gostje. — Drugi dan je skupna manifestacija jugoslovanstva, pri kateri bodo sodelovale vse skupine. — Tretji dan se bo razpravljalo o današnjem položaju v domovini in o programu sporazumnega omladinskega delovanja v bodočnosti. Pri tej razpravi sodelujejo izbrani govorniki vseli skupin. —• Za socialističko Ontladinsko ndru-ženje sta pri odboru zastopana Božidar Zulachncr in Gojko Berbero-vič. — Strelne vaje na tukajšnjem vojaškem strelišču se zopet prično. Občinstvo se opozarja, da ob talcih dneh v lastnem interesu ne hodi po Golovcu. — Komanda mesta Ljubljane. — Podpora Zagreba društvu »Ilrv. Radiša«. Na zadnji skupščini mestnega zastopstva Zagreba se je dovolila društvu hrvaških vajencev podpora 20.000 K. — Zaplenjeno zlato. Današnji »Slovenec« poroča: V Špilju je finančna straža zaplenila dvema hr-vatskima Židoma 17 kg zlatnikov. V dveh večjih vrečah sta imela francoske zlatnike po 100 frankov. V malih vrečah so bili turški, srbsk!, grški zlatniki in amerikanski dolarji. Skupna vrednost se ceni približno nad en milijon kron. Zlato so^našH finančni stražniki v Špilju pri' preiskavi osebnega vlaka včeraj zvečer. Eno vrečo so našli v stranišču II. razreda, drugo pa v posodi za surovo maslo. Tihotapca so zaprli. Zlatnike so danes na davčnem oddelku mariborskega okrajnega glavarstva prešteli in bodo potem šele ugotovili končnoveljavno vrednost zaplenjenega zlata. — Dolga uradna pot B. H. je bil po krivici tri tedne v zaporu. Oblast mu mora plačati za to odškodnino. Mož je poslal že 18. junija t. 1. priporočeno pismo na Narodno vlado v Ljubljani, toda še do danes ni dobil ne odgovora ne odškodnine. Povpraševal je, kaj je z njegovo zahtevo na pristjonih mestih, a tam mu niso vedeli drugega povedati, kakor: le počakajte, vsaj ne vemo, kje stvar leži. — No, čudno ni, če akt toliko časa roma in roma, da se končno izgubi. Kakor nekdaj! — Imenovanje. Prestolonaslednik je na predlog ministra za notranje stvari imenoval v Ljubljani za okrajnega glavarja Miroslava Simo-Gala, za vladnega tajnika Miroslava Dandoviča. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 20. do 26. julija 1919: Novorojencev je bilo 14, mrtvorojencev pa 1. Umrlo je 19 ljudi, in sicer domačinov 12, tujcev 1. In sicer za jetiko 5, za različnimi boleznimi 13, za pljučnico 1. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za osepni-cami (Variola) 1, za grižo 7. za vra-tico 4. — Za Invalide in vdove padlih junakov naše korosko-štaterske fronte je nabralo okrajno "javarstvo v Mariboru vsoto 1749 K 76 vin. V imenu teh revežev se zahvaljuje Brambni odsek Dravske divizijske oblasti. — Kinetoden v prid Invalidom prične 15. avgusta t. 1. na bogato okrašenem in razsvetljenem Kosler-jevem vrtu (Sp. Šiška). Priredi ga »Prvo sl. društvo kinonastavliencev v Ljubljani«. Pripravljalni odbor se ni ustrašil ogromnih stroškov in dela V prid invalidom. Zasigural si je prvovrstne filme. Izmed programov se .vsak predvaja dva večera, četrti pa en večer. Filme je odstopil v prid invalidom »Saves za iznajmljivanje filmova«, Zagreb, llica br. 55., ter dal istim ves izposojevalni znesek o000 kron. Društvo si je izprosilo tudi vojaško godbo, prostor v krasnem vrtu, električen tok Mestne ljubljanske in šišenske voj. elektrarne. Naročilo je velike programe v 40.000 izvodih, katere prineso ljubljanski dnevniki kot prilogo. Glede 2000 sedežev se odloči te dni. Priprave bodo Stale okoli 20.000 K. Pričakuje se od sL občinstva prav mnogobrojnega obiska. Prosi se, da si vsak ogleda izbrane, zabavne in poučne programe, da v 'dobrodelni namen doprinese našim invalidom pomoči po svoji moči. Prireditve trajajo od 15, do 22. t. m. Naši invalidi so prosili za brezplačne vstopnice, ki se jih pa vsled par tisoč istih izdati ne more. Odbor se obrača do sl. občinstva tu in na deželi kot tudi na neprijateUe kinopredstav s prošnjo, da jim privošči dostojno in poučno zabavo s tem, da upošljete denar za vstopnico društvu kinonastavliencev v Ljubljani. Prejem vstopnice in obisk predstave potrdi invalid, prejem denarja pa soc. skrbstvo odd. za invalide. Cene prostorom 5, 4, 3, 2 in 1 krono. Imena darovalcev se priobčijo v časopisih. Za mnogobrojni odziv občinstva se uljudno priporoča — pripravljalni odbor. Debs pred sodiščem. Danes prinašamo govor ameriškega sodruga Evgena V. Debsa pred sodiščem v Clevelandu, državi Ohio 12. septembra 1918. leta. Zagovarjali so ga štirje odvetniki, med njimi tudi dva sodruga. V naslednjem prinašamo dva govora: enega je govoril Debs porotnikom samim, drugega pa je namenil sodišču. Prinašamo Samo jedro njegovih govorov. Njegov govor je velezanimiv, ker govori o svobodi govora, tiska in zborovanja ter o raznih družabnih, ekonomskih in političnih vprašanjih. Govor pred poroto. Prvikrat v življenju stojim pred poroto, da odgovarjam na obtožbe zločina. Nisem odvetnik. Malo po-zuam sodne formalnosti, pravila o pričanju in pravno izvedenstvo. Vem samo to, da ste vi, gospodje porotniki, pozvani, da slušate pričevanje proti meni, ter da vas sodišče na podlagi zakona pozove, da me zaznamujete za zločinca. Mogoče bom vržen v zločinsko celico do svoje smrti. Gosnodje! Niti malo se ne bojim, niti se ne ognem posledicam svojih besed in dejanj. Stojim pred vami obtožen zločina. Vseeno gledam sodišču, vam in svetu v obraz, ker v svoji zavesti ne čutim, da bi storit kak zločin. Tu hočem priznati, da je vse resnica, kar je proti meni izrečenega v tej obtožbi. —■ Nisem menil preklicali tega. kar je resnično. TužU če bi mogel, ne bi hotel uteči posledicam obsodbe. Ne bom preklical niti ene besede, ki sem jih' izgovoril in jih imam za resnične, pa če ml grozite z dosmrtno ječo. Gospodje! Slišali ste poročilo o mojem govoru 16. junija v Cantonu. Ohio. Izjavljam, da v tem govoru ni niti besede, ki bi bila v prilog ti obtožbi. Priznam, da sem imel ta govor. Priznam tudi, da je moj govor, kakor je naveden v obtožbi, v glavnem pravilen. Moj namen je takrat bil, narod napeljati na neki stvari v družabnem zistemu, v katerem živimo, da ga pripravim, kako bi ta zistern spremenil na popolnoma miren in reden način, kako dosegel ono. kar jaz kot socijalist smatram za pravo demokracijo. Iz govora državnega pravdnika bi vi naravno mogli priti do zaključka, da sem prijatelj moči in nasilja. To ni res. Nikdar nisem zagovarjal nasilja. Vedno sem veroval v vzgojo, razum, prosveto. Vedno sem apeliral na razum in zavest ljudi. Priznam, da sem nasprotnik današnjega zisterna. Storim vse, kar morem. Veliko let sem delal na to, da bi prišlo clo premembe, ki bi odpravila vladarstvo_ one kopice ljudi Tiad ogromno večino naroda, ki bi vpeljala v t£j deželi industrijalno in družabno demokracijo. Vedno, kadar se v zgodovini dogajajo velike premembe, vedno, kadar se gre za velika načela, je pravilo, da je večina na krivi poti; manjšina je na pravi. V vsaki dobi js bilo junaških duš, ki so odšle daleč od svojega časa. Ostali ljudje so jih napak razumeli, mrzili, preganjali, mnogokrat tudi ubijali. Pozno po njihovi mučeniški smrti so jim postavljeni spomeniki. Na njih grobove so jim ljudje donašali vence. Žalostna je zgodovina našega rodu. V starem veku je našel Sokrat narodu neke nove resnice, a ljudje so ga prisilili, da je popil smrtonosni strup. — A tako je bilo v celi zgodovini ljudstev. Vedno so morali biti kaznovani moški m žene, ki so bili naprednejši od drugih, ker so imeli nove ideje, nove ideale in ker so imeli srčnost, da nastopijo proti ustanovljenemu dru-žabr.emu redu. - Pred stopetdesetimi leti, ko so bili ameriški naseljenci še tuji državljani, ko je bilo šele samo nekoliko ljudi, ki so verovali v moč delavnih množic ter mislili, da se more narod vladati sam — brez kralja, v onem času govoriti proti kralju, sc je smatralo za veleizdajo. Če preberete Bartcrofta ali kakega drugega znanega pisatelja, boste videli, da je velika večina naseljencev verovala v kralja, verovala, da ima kralj v resnici božjo pravico vladati nad njim... A dobilo se je tudi y onem času ljudi, ki so rekli: »Ne potrebujemo kralja! Moremo se tudi sami vladati!« In ti zadnji so pričeli agitacijo, ki je napravila njihova imeua nesmrtna v zgodovini. (Dalje prih.) m . * Strokovno gibanje. Lesni delavci ▼ Zagrebu se na- Kajajo že štiri mesece v gibanju zaradi povišatija plač. Delavci te stroke naj ne sprejemajo dela tam, dokler ni mezdno gibanje končano, ker mora delavstvo biti solidarno. Tržič. V soboto, dne 2. avgusta ob 3. popoldne se vrši strokovni shod čevljarjev v Tržiču. Na shodu poroča sodr. Petejan Iz Ljubljane. Odbor osrednjega društva kemičnih delavcev In sorodnih strok na Slovenskem ozemlju v Ljubljani ima svojo sejo v soboto, i }. 2. avgusta ob pol 6. url zvečer v društvenem prostoru (pri Mavserju) Novi Vodmat. K seji se poživlja tudi zaupnike in zaupnice tukajšnjih podružnic, spadajoče v osrednje društvo kemičnih delavcev.' Želi se polnoštevilna in točna udeležba. Vestnik „Svobodew. Splošna delavska zveza »Svoboda« v Ljubljani sklicuje dne 24. avgusta 1.1. v dvoran: Mahrove šole v Ljubljani ! ZVEZNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: Poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo kontrole, poročilo delegatov o delovanju podružnic. IVolitcv odbora. Predlogi. Vse podružnice naj pošljejo imena in naslove izvoljenih delegatov najkasneje osem dni pred zveznim zborom, ravno tako vse samostojne predloge na zvezno načelstvo v Ljubljani. Vse kar se tiče delegacij Je razvidno iz društvenih pravil. Dražil Štefan, t. č. predsednik'. Vebovc Jakob, t. č. tajnik. Podružnica »Delavskega Izobraževalnega društva Svoboda v Celju« priredi v soboto, dne 2. avgusta ob pol 8. uri zvečer v velik dvorani hotela »Union« veliko ljudsko veselico 2 raznovrstnim vsporedom. Med drugim je na vsporedu tudi enodejanka »Gluh mora biti«. Po izčrpanem vsporedu je prosta zabava in ples. Svira pomnožena mestna godba. Sodrugi in sodružice iz Celja in okolice so vabljeni, da prireditev v najobilnejšem štev-Hu pošetljo. Odbor. Nacionalizacija rudnikov na Angleškem. Veliko gibanje angleških rudarjev, tičoče se socializacije rudnikov, ima že svoje praktične posledice. Kakor je znano, je posvetila angleška vlada temu gibanju veliko pozornost, in ni čakala, da jo prisili k temu ustavitev dela, ampak je pričela vprašanje nacionalizacije rudnikov sama reševati. V ta namen je imenovala posebno komisijo. O rezultatu posvetovanj te komisije poroča pariška »Češkoslovaška korespondenca« naslednje: Komisija, ki preiskuje razmere v angleških rudnikih, sestoji iz 13 članov. Šest od niih zastopa delavstvo, trije so imejitelji rudnikov in ostali trije pa zastopajo razne panoge obrti. Predsednik, imenovan od vlade, je sodnik Sankey. Ta komisija je podala 23. junija štiri poročila. Predsednik je podal posebno poročilo (1), enako delavski zastopniki (2), trije imejitelji rudnikov in dva neodvisna representanta industrije, so podali skupno svoje predloge (3), zadnje poročilo je pa podpisal en neodvisni zastopnik industrije (4). Najvažnejši je predsednikov predlog, ki ga podajamo naiobširneje. Ostale pa podajamo le v toliko, v, kolikor obravnavajo ali obsegajo kal važnejšega. I. a) Priporoča, da naj parlament takoj sprejme zakon, po katerem pripadejo vse pristojbine za pridobivanje premoga (royalties) državi, ia naj se plača njihovim imejiteljem pravična in primerna nagrada. b) Priporoča na podlagi preloženih načrtov, da naj se sprejme pria-cipšjelno podržavljenje rudnikov. c) Priporoča, da naj se izdajo krajevna poročila in da naj se vse iz-premembe o nji izvrše v soglasju s premogovnim kontrolorjem; da naj se zahteva od parlamenta sprejem zakona o podržavljenju rudnikov, ako bo ta sistem v veljavi tri leta od ir/daje tega poročila; država naj plača primerno in pravično, nagrado imejiteljem rudnikov. d) Priporoča, da naj bo kontrola premoga v veljavi še tri nadaljna leta po izdanju tega poročila. e) Ponavlja 8 19. prvotnega poročila z dne 20. marca. Vprašanje državne lasti je politično vprašanje, o katerem mora odločili parlament v. katerem so zastopani vsi razredi, vse koristi in vse panoge industrije. Razen teh predlogov priporoča poročilo še druge izpremembe in poudarja njih potrebnost. Poročilo pravi. • • - • •* Danes obstoji okoli 4000 Imejite-ljeh rudokopov, nekaterih se pa sploh ugotoviti ne more. Premoga v rudnikih z različnimi imejitelji ni mogoče Izčrpno pridobivati. Tako se ne vr$l drenaža in izsesavanje vode racijo-nelno, ker manjka skupnega delovanja. Škode pri poslopjih nad premogovniki, povzročene vsled kopanja, se sedaj ne povračaio lastnikom, kar se v državni lasti ne bo dogajalo. Upravo premogovnikov naj ima minister rudnikov. Nadalje se predlaga, kako naj plača država pristojbine za pridobivanje premoga (royalties). Vzroki za podržavljenje so podrobno razloženi. .Važno je, da se zajamči zadostna množina premoga kakor posameznim osebam tako tudi industriji. Rudniki (okoli 3000) so last 1500 družb. Za prodajo premoga doma skrbi 28.000 trgovcev s premogom. Pomanjkanje finančnih sredstev. slaba uprava in pomanjkanje sodelovanja škoduje dobremu gospodarstvu. . Razmere med delavcem m lastnikom so take, da se morajo izpre-meniti. Rudarji hočejo imeti vpliv na vodstvo rudnikov. Sodelovanje je možno le pod državno upravo; sedanji lastniki so odklonili vsako odgovornost za industrijo, če se jim ne pusti popolnega vodstva rudnikov. Pri prevzetju rudnikov oiača država vse izdatke družb ob investiciji S 6% obrokom iz kapitala. Predsednik predlaga dalje, da naj se dobro prevdari, če bi ne bilo bolje pustiti izdelavo koksa in ostalih produktov, v zasebni lasti. Uraduištvo. usluz-beno pri zavodih, naj se pustt tam 5 let z isto plačo in napredovanjem. Ustanavljajo sc trije sveti: krajevni, okrajni in narodni ritual skl svet. Prvi je ustanovljen pri vsakem rudniku, drugi za okoliš skupno 14 rudnikov in tretji za vso Veliko Lrt-tanijo. Krajevni svet estoji iz 3 elanov uprave podjetja, iz 4 volienilt rudarjev in iz 3 članov, voljenih od okrajnega sveta. Okraj zastopajo 4 rudarji, 4 odjemalci premoga tv. okrajih i železo -jeklene ‘^“stnje pripadata 2 zastopnikom te. v onih z ladjarstvom 2 izvoznikom‘^remo a), 2 člana zastopata tehnične m - tr govske koristi. Narodni rudatslu svet volijo okrajni sveti, njegov, predsednik je rudarski minister. Razen tega se ustanovi stalen 18-č an-ski odbor (6 rudarjev, 6 zastopnikov, premogovne industrije, 6 tehničnih in trgovnih strokovnjakov). Popolnoma nova je določba, daje stavka dovoljena šele tedaj, ko že narodni rudarski svet ne more poravnati spora (po obeh predhodnih svetih. Rudniki bodo imeli posebno ti-nančno upravo, v katero se finančni minister ne sme prav nič vmešavati. Dalje uvajajo predpise o varnostnih in zdravniških odredbah. Volno brc-dovje mora dobiti premog povsodi po najnižji ceni. Kot dodatek k svojemu predlogu podaja sodnik Sankev nekoliko svojih misli o izboljšanju rudarskih sta- iiovanj, o kopališčih in sušeniu oble- ] lie, o enotnem transportu, o ekspediciji premoga, o svojevoljnih zamudah izmenjav, o uporabi stroiev in o zmanjšanju izdatkov pri razprodaji premoga. Šest rudarskih zastopnikov je to poročilo v celoti vzelo za svoje. Pravijo pa, da dvomijo, da bi se določbe o stavkah obnesle. Koks in ostale produkte naj se privzame k predmetom, ki jih bodo podržavili. Naj bo znesek, ki ga bodo plačali lastnikom kakeršenkoli, se vendar ne sme ceniti po produkciji premoga. Trije člani ne soglašajo s tem, da bi se ime-jiteljem »royalties« (pravice pobirati pristojbine za produciran premog) plačala kaka nagrada. Lastniki rudnikov trdijo, da podržavljen je ne bo imelo nobenega vpliva na znižanje premogovih cen ter da bo škodljivo mnogi tej industrijskim in ekonomičnim razmeram dežele. Država naj premog monopolizira in plača naj odškodnino za »ro-ya!ties«. Zadnji neodvisni industrijalec meni v četrtem poročilu, da naj prevzame država produkcijsko pravico, ker zasebna produkcija državi ni ravno v največjo korist. Rudniki naj se združijo v skupine in stvorijo naj sc na ta način najboljša produkcijska podjetja, ker država sama ne more zagotoviti najboljših uspehov. Sava Muzikravič (Beograd): Iz Slovenije. Delavsko gibanje. Radeče. V torek so se vršila pogajanja med zastopniki delavstva tukajšnje papirnice in lastnikom tovarne. Ker je precejšnja delovna kriza, je tovarnar dovolil le 10% zvišanje na sedanji plači in dokladah ter enkratni prispevek za delavce, ki so eno leto v tovarni 100 in za delavke 50 kron. Isti večer se je vršil shod papirniških delavcev, na katerem je poročal sodr. P e t e j a n o poteku pogajanj. Po kratki debati so delavci soglasno sprejeli ponudbo tovarne s pridržkom, da se enkratni prispevek zviša tudi za ženske na 100 K, da se nedeljsko delo plača 100 % več ter da se hlapcem in voznikom plača zviša vsled daljšega delovnega časa. Obenem se je sklenilo, da se bo takoj, ko bo konjunktura boljša, zahtevalo, da^se ugodi še ostalim delavskim zahtevam. Na shodu so govorili s. Hervol in razni drugi delavci in delavke, ki so priporočali vstrajnost v organizaciji. Trbovlje. V sredo se je vršila tukaj konferenca zaupnikov rudarjev Trboveljske premogokopne družbe, na kateri so bili razen zaupnikov tudi ss. Čobal in Petejan Na konferenci se je soglasno napravilo več sklepov, ki se tičejo ureditve rudarskih razmer in organizacije. Konferenca je trajala od 9—12 dopoldne. Zagorje. V sredo popoldne smo imeli pri nas prav dobro obiskan shod tukajšnjih steklarjev, na katerem je poročal sodr. Petejan o potrebi strokovne organizacije. Ko je govoril še sodr. Čobal, so navzoči soglasno sklenili, da pristopijo k Osrednjemu društvu kemičnih delavcev na slov. ozemlju. Kranj. V nedeljo, 27. t. m. se je vršil pri nas shod tukajšnjih mlinarjev na katerem je poročal s. P e t e-j a n o dosedanjih uspehih organizacije mlinarskih delavcev ter o potrebi oragnizacije za bodočnost. Navzoči so poročilo z veseljem vzeli na z naje ter obljubili, da hočejo ostati zvesti organizaciji ter zanjo agitirati. X * Maribor. Delavka nam piše: Okoli 60 delavk nas jc zaposlenih v testni tovarni Ludwig Franc & sin. Zaslužimo na dan bore štiri krone in delamo devet ur na dan, t. j. od 7. ure zjutraj do pol 1. ure popoldne in od pol 2. do 5. ure popoldne. V soboto popoldne smo seveda zato proste. Dobivamo 3 kg krušne moke po 2 K 20 vin. iti 1 kg makaronov po 3 K, seveda samo kar je slabšega. Kar čez teden prislujimo, damo v soboto za moko, tako da nam za druge nujne potrebščine ne preostane prav ničesar. Kar je delavk, ki služijo že dalj časa, dobe 6 do 7 K dnevno Naše delo jc precej naporno, ker moramo delati v vedni vročini. — Delavke! Strnimo se v organizacijo, da pokažemo gospodarju, da moramo tudi mi živeti kot ljudje! Delodajalec bo delavce samo takrat upošteval, čc so delavci solidarno združeni v svoji organizaciji, ker se delodajalcu gre samo za io, da si od delavcev napravlja dobičke. Torej na delo! Tržič. Krivice, ki se gode delavstvu po raznih tukajšnjih tovarnah postajajo od dne do dne hujše. Kdor to opazuje, mora strmeti, da je uboga para toliko potrpežljiva in da mirno prenaša jarem, ki mu ga naklada dobič-kaželjni kapitalist. Človeku se vsiljuje vprašanje ali živimo res v svobodni Jugoslaviji ali v 19. stoletju.— Izmed vseh si hoče priboriti prveu-stvo tovarna za usnje, Karl B. Mally, ki slovi še iz stare Avstrije kot pravcato nemčursko gnezdo. Nekdaj se je tu pridno ponemčurjevalo delavce. Tako počenjanje se jo zdaj nehalo. Zato pa tvrdka vrže vsakogar, ki ji kakorkoli ne ugaja, iz tovarne. Podjetnikov sin pa na vsak način hoče še nadkriliti svojega očeta v zatiranju delavstva. Kapitalist, kateremu je robotal slovenski delavec za sramotno plačo, ie odpovedal delo, brez vsakega vzroka 25 delavcem! Med temi s.p i j udje, k! so bili skozi dolga leta čebelice za njegov zlati panj. Ker so si pa predrznih organizirati se strokovno, pa ž njimi na cesto!? Radi verjamemo da gospodu zatiralcu delavstva ne gre v glavo, da je delavstvo danes toliko zavedno, da si upa ž njim sklepati pogodbe in staviti predloge za uravnavo plač sorazmerno obstoječi draginji. Vemo prav dobro, da ga to boli in se hoče pomiriti edino s krutim preganjanjem organiziranega delavca. Gospod Alfons. Povemo vam odločno, da tega ne trpimo in da vam bomo naprtili cel Tržič na vaše rame. Vsi smo svobodni državljani, zato tudi zahtevamo svojih pravic! Imamo pa milejše srce kot vi. Ali se spomnite, za koliko % ste podražili usnje ob času mezdnega gibanja? Zahtevamo, da odpovedi vseh delavcev in delavk, ki so b ilinad 1 leto pri nas zaposleni, prekličete! Opozarjamo obenem na ta dogodek obrtno nad-zorništvo in vlado, katere dolžnost je, zavzeti se za slov. proletarijat! se ne nanaša na one osebe, ki uvo- J zijo blago z:i svojo osebno in domačo rabo. Cariimrne bodo v vsakem slučaju z ozirom na vrsto, količino in vrednost blaga same odločevale, ali je uvoznika, ki se ne more izkazati kot trgovec, smatrati kot neli-gitimiranega trgovca ali kot osebo, ki uvozi blago za svojo osebno in domačo rabo. Gospodarstvo. Vrednost nemško-avstrU&ke krone. 30. julija se poroča iz Curiha, da noti ra krona 11 Ve centimov, dočim je imela še včeraj 13 centimov. Prevoz bencina. Ministrstvo za prehrano je podvzelo s sodelovanjem vojnega ministrstva nujne korake za prevoz bencina, ki je do-šel iz Amerike na Reko. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu sc je vsled izpraznitve Celovca po jugoslovanskih oblastih preselila začasno k centrali v Ljubljano. Uvoz inozemskega blaga. Glasom odredbe ministrstva financ, generalna direkcija carine v Belgradu z dne 5 julija 1919. št. 7211. je odrejeno to-le: Pri uvozu vsakovrstnega inozemskega blaga bodo carinarne od uvoznika zahtevale da se legitimira kot trgovec s trgovsko legitimacijo, ki Jo izda pristojna trgovska zbornica, in s potrdilom njegovega pristojnega davčnega oblastva, da je javljen pri njem glede obdačenja svojega ob rta. Uvoznik, ki se ne bfl izkazal na prej označeni način, bo moral kot varščino za pridobnino deponirati znesek v višini 2%ov deklarativne vrednosti uvoznega blaga. Carinarne bodo v vsakem slučaju javile pristojnemu davčnemu oblastvu Ime deponenta, deponirane svoto, vrsto in množino blaga, ter dan in številko dnevnika, v. katerem se je depozit zaračunal. Ta odredba Haln©¥#ila BOJI Z ARNAVTI. LDU. Beigrad, 31. 2c deij časa so vpadale oborožene arnavtske tolpe iz albanskih krajev v tetovsko okrožje in ropale po selih in pašnikih.^ Ropajoče tolpe so bile po nekod močne preko 100 ljudi. Ojačene žan-darmerijske straže, ki so jih prebivalci pozvali na pomoč, so na nekaterih krajih roparje prepodile iz tetovskega okrožja. Dne 21. t. m. so arnavtski razbojniki napadli severne kraje bitolskega okrožja in so odgnali s planinskih pašnikov okoli Tičeva velike množine drobnice. Mali orožniški oddelki so jih napadli, toda niso jih mogli poraziti. I