16. številka.
Ljubljana, v soboto 20. jannvarja.
XVI. leto, 1883
Izhaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za  .jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1.1 gld., za četrt leta :i gld. 30 kr.t za jeden mesec 1 gld. lo ki\ Za po&iljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 80 kv. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Ljnbljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka stolba". D piavnifitvu naj s« blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari
1 LJubljani, 20. januvarja.
Grof Taaffe v svojega vladanja četrtem letu Se ni dokazal, da ima resno voljo insvrfiiti svoj program in ta je: pomiriti vse narodnosti in zadovoljit vsem njihovim opravičenim zahtevam. Pozornemu opazovalcu zdi se, da to ni niti njegov glavni smoter, temveč da vse njegovo dejanje in nehanje teži na to, vzbujevati in gojiti misel o njegovej izrednej potrebnosti, pospeševati in množiti avtoriteto in veljavo vlade, — pri čemer pa se krči upliv našega parlamenta — to avtoriteto pa mej drugim upotre-bljati za tolikrat poskušani a še vsigdar ponesrečeni eksperiment: upeljave državnega jezika, seveda nemškega.
V tem je iskati uzroka, zakaj gre naša ravnopravnost tako počasnim korakom in po tako trnje-▼em polu, iz tepa more ae tudi izvajati najnovejša vh'dina poskušnja upeljati n< iuški jezik v Dalmaciji, to je v kronovini, kjer ni skoro niti jednega Nemca, ampak je ogrt mna večina slovanska, italijansko pre biv&lstvo pa v takim lazmerji kakor n. pr. Nemci v Kranj skej.
A kljuhu temu, da je ogromna večina prebivalstva v Da'maciji slovanska, kar se je tudi pri volitvah v Spljetu in po drugih mestih sijajno pokazalo, vender Se gospoduje italijanščina v cesarskih in cerkvenih uradih in uradovanje v laškem jeziku je tako ukoreninjeno in splošno, da se je uradnikom in sodnikom dalmatinskim na ljubo pri ministt rMvu nastavil stalni referent italijanski, pri najvišem sodišči pa celo  posebni  italijanski senat.
Dalmatince, ki se niso Se oslobodili italijanščine, je tedaj jako m milo dhnulo, ču\ši vest, da se hoče uvesti še drugi tuji jezik in nevoljno vprašalo je njihovo glavno glasilo: Ali niso naši mero-dajni krogi še uvideli težkih in žalostnih posledic, katere donaSn vladi kakor narodu gojitev Italijan-skega jezika ? „Narodni list" pa je ob jednem svojim čitateljem dal zagotovilo, da bodo dalmatinski poslanci napeli vse svoje  sile,  da odvrnejo upeljavo
nemščine in zagotovo hrvatskemu jeziku pravice, katera mu gre.
To zagotovilo obistinilo se je v malo dneh, kajti, ko se je otvoril državni zbor, ostali so sedeži dalmatinskih poslancev prazni, pa.č pa je prišla na Dunaj njih resnobna izjava, da se tako dolgo ne udeleže državnega zbora, dokler naredba namestnika Jovanovićii glede upeij&ve nemškega jezika ne bode preklicana.
Ta možata beseda bila je o pravem Času izgovorjena in imela je tudi jako ugoden nasledek, kajti vlada dobro računajoč, da glasov devetorice dalmatinskih poslancev ne more pogrešati, ako se neče i/postaviti nevarnosti, da pri prvej odvažuej priliki s svojimi predlogi ostane v manjini, požurila se je v „Presse" objaviti dementi, da baron .lovu-novič ni izdal nikake naredbe do političnih uradnikov v Dalmaciji, v katerej bi se jim bilo velelo, naj se poslužujejo nemškega jezika namestu italijanskega in hrvatsko-srbskega, pač pa da je baron Jovanović pri nekej priliki — menda le v šali — nekaterim uradnikom opomnil, da bi bilo dobro, ako bi se naučili nemščine, da bi se uradovanje bolj zjednačilo. Poslanci sami pa se vabijo, naj pridejo zopet v zbornico, ker ostane v Dalmaciji vse pri starem, nemščina se ne uvede in uradovalo se bode i nadalje hrvatski in laški. V podporo tegu demanti-ja in ker se dementijem sploh priznaje malo verodostojnosti, je v zadnjej seji budgetnegu odseka minister Praiak še posebe zatrdil, da je že s prejšnjimi naredba mi v Dalmaciji hrvatski jezik kot uradni jezik pripoznan in da vlada za Jovano« vićev ukaz nič. ne ve.
S temi besedami je minister desavouinl Jo* vunovica in nemški jezik v notranjem poslovanji dalmatinskega namestništva ostane za zdaj vsaj res le — želja.
V tem slučaji pokaralo se je, da so dalmatinski poslanci vestno čuvali interese svoje domovine in da vlada nasproti odločnemu zahteva nju ne more ostati na stališči stroge neg.cije, temveč je pri ob
stoječih razmerah primorana, uvažati težnje i malih frakcij. Posledice lega, slučaja za naše specijalno stališče izvaiajo naj si čitatelji sami.
Politični razgled.
\ofranj «le/c*l«v
V L j ubijani 20 januvarja.
Včeraj bila je druga seja (lr/.iiviiei>ii /bora.
Poslancu knezu W i n d i se h g rii t z u dovoli se odpust osmih tednov. Med došlimi peticijami se nahaja jedna od gnrenjoavstrijskega kmetskoga društva za znižanje zemljiščnega davka v 1. 1883. za 30 odstotkov, druga iz Gradca za odpravo neprilik na 1. e. kr. gimnaziji graškeni. Poslanec dr. Peez in tovariši stavijo na ministrn-prvosednika interpelacijo glede zvišitve južnovzhodnih železnic: I. Kateri uzrok i zadržujejo proti pogodbi zvršitev turških železnic ? 2. Katera sredstva misli visoka vlada uporabiti, da se člena 10. in berolinske pogodbe; in iz njih izvirajoče konvencije vender jedenkrat uresničijo? Poslanec dr. S t ur m interpolnje vlado glede odseka za jezikovno naredbo, ki se je pred dvema leti ustanovil Sturm patetično poudarja, da
dosedanje izkušnje in dogodki le še nujnejše in neizogibno terjajo postavno dognanje in urejenje jezikovni* jednukopravnosti. da se z a p reči administrativ na s a ni o vol j a (V) vlade, na katero pritiskajo narodne stranki' v najobčutljivejšo škodo državne jodnote ( !). S tem je vlada prišla tako dalječ,
da je dovolila <■ e b k o Solo v ne m I k e m g i a v n em
i n prestolnem mestu. (Pri teh besedah, katere jo govornik trikrat ponovil, nastal je vsikdar hrup mej poslanci; iz desne se čujejo glasi: avstrijska prestolnica, iz levice: nemška). Zakoniti zastopniki
nemškega ljudstva na Avstrijskem, najstarejšega, naj-mnogobrojnejšega    in    najmorodajnejšega naroda ne morejo dalje trpeti (nemir   na   desnici),   da so opravičene in soglasne željo vseh avstrijskih Nemcev po zakoniti uredbi jezikovnega vprašanja Se za naprej po večini zbornici' zainetavajo in uduševajo (!). Torej   vpraša:   I.)  Iz  katerih   uzrokov   ni dotični odsek skoro izza dveh  bt   nadaljeval svoje; naloge in 2.1 Misli-li načelnik uplivati na tO,  da povzame odsek BVOJa dela in jih kmalu dovede h koncu V Na-j čelnik G ni e ho Is k i odgovori, da res odsek že sko-' rO dve leti ni deloval, ker je bil on tedaj bolan in 'ker poročilo   njegovo,   že lii leta staro,   ni prišlo
LISTEK.
Junak našega časa.
(Roman M. Lermootova posl. J. P.) Bela.
(Dalje.)
— Glejte, nadaljeval je: kadar se Čerkesi na-pijo svoje buze, je vselej pretep. Nekdaj sem je bil komaj odtegnil, bil sem še celo pri nekem nam prijaznem knezu v gosteh.
— Kaj se je bilo zgodilo?
— Najprej . . . (nabasal je pipo, in jel pripovedovati), najprej moram povedati, da s« m bil takrat s svojo stotniio onostran Ter« ka — tega jo že kakih pet let. Nekega dne jesmi prišel je transport z živežefti: s transportom prišel je mlad častnik, kakih petindvajsetih let. Predstavil se mi je v pa-radnej uniformi in mi povedal, da mu je ukazano ostati pri meni v trdnjavi. Bil je tako šibek in bel;
rjegova obleka bila je tako nova, da sem uganil precej, da še ni do'go na Kavkazu. „Vas so najbrž", vprašal sem ga, ,,prestavili semkaj iz Rusije?" — Tako je, gospod stotnik, odgovori je. Prijel s^m ga za roko in mu rekel: „Jko me veseli, da ste prišli k nam. Vmn bo malo dolgčas .... no, midva bova dobra prijatelja. Imenujte me proBloMakaim Maksi-mič — čemu ta paradna unifotmaV prid'te vselej prosto v kapi k meni.
Odkazali so mu stanovanje in kmalu uravnal se je v trdnjavi,
— A kako mu je bilo ime V vprašal sem Mak sima Maksimiča.
— Ime mu je bilo . . . Gregor Aleksandrovič PeČorin Odličen mladcu č je bil, samo malo čuden. Včasih je ob dežji in mrazu lovil po go*dth, vsak drug bil bi ves zmrzuen in truden — a on se še zmenil ni za to. Druge dni je pa zopet Bedel doma in bal se, da bi sv ne prehladi! od naj maj še sapice; če si odprl okno, je kar strepetal in obledel; a s svojimi očmi sem ga vide', ko je sam napal
koliko je imel pri vas? vprašal sem ga
divjega merjasca; včaBiti cele dneve ni zimi besedice, ca to je pa drugekrati t:«ke smešne pravil, da j smo skoraj popokali <»d smeha. ...   D t res čuden
človek je bil, a bil  je tudi bo.-at:
raznih dragoceno-ii| ... .
— Ali j«* dolgo bil
ZOpel.
— Da, skoro jedno leto. Nikdar ne rabim tega leta koliko Bkrbij mi je napravilo! . . . Veste, so že taki ljudje, ki jim je le pri rojstvu zapisano, da se zim le ž njimi čudne, nenavadne reči.
— Čudne, nenavadne? vzkliknil sem radoveden   in nalil stotniku novo čašo čaja.
— S »daj vam povem čudno dogodim. Šest vr-t od trdnjave Imul   j.    neki,   z nami v miru /i
več.i knee.   Njegov sin, petnajstletni deček, prihajal
je slednji dan k n;.m, s» daj s tem, Bedaj z drugim izgovorom« Kakor je bil s»' mlad, vender nikdo ni bil izni jeneiši in predrzaejši oil njega; v t ku pobral je kapo s tal, in v streljanji ya ni prekosil nikdo. Samo to napako je Imel, da jfi strašilo h e »vel po
nikdar na dnevni red, ker to sama levica zbornice je pripravljena na akcijo v vzhodnjej Franciji in ni želela. Če bi bili levičarji le jedenkrat privatno J razpolaga z 32 legijami v Champagoi. Ta rovalistna željo izrekli, bi se bilo takoj zgodilo; sedaj, ko se vojska šteje baje 33.000 mož; velika skladišča je to očitno storilo, bode takoj sklical odsek da do- orožja so v Toursu in Finistere; nakupilo se je žene to zadevo, se ve da ne iz stališča in uzrokov, '
katere je navel dr. Sturm pvro čitanje predloge davčne postave, pri katerem je obširno govoril poslanec P 1 e n e r in kateremu je temeljito odgovoril finančni minister D u-naje vvski.
V četrtek je bila v  budgctnem odseku
Dopisi.
600 konj in mnogo pušk.   Spoznajo se ti vojšcaki Na to pride na vrsto po križu, katerega nosijo na prsih. V Parizu da ima
Charette 1500 mož; večjidel starih vojakov in švicarskih gardistov. Blagajna s 7 do 8 milijoni je v Londonu. —Cassagnac pravi, da je do zadnjega trenutka dvomil o pristnosti „smešnega manifesta;" pravi da začenja kako couplet. Če je princ resni burna kontroverza mej dr. Suessom in Zeitha- I pretendent, naj zajaše konja, zavihti meč proti m m e v o m glede češke privatne šole na Dunaji. Dr.. e\ysće ju ter tvega svoje življenje! Princ zahteva, Suess je namreč dejal, da je bil vedno „spravedljiv",1 da nuj narod ustane, on pa obsedi! Vsega skupaj sedaj pa da ne more biti več, ker so se žalili čuti dogodile so se dve budalosti: jedua po princu, druga Dunajčanov (!). Dunajčani so bili vedno prijazni in po vladi. Za ves ta dogodjaj se ne zmeni večina gostoljubni nasproti vsem priseljencem, tedaj tudi Bonapartistov. proti češkim „privandrancem". (Živahen dolgotrajen, ugovor desničarjev proti temu izrazu). Poslanec I Zeithammer odločno prosestuje, de se češki prebivalci dunajski imenujejo priseljenci. V kakej državi živimo, če se smejo taki izrazi očitno rabiti? Na Dunaji ni nobenih priseljencev, nego vsi so državljani pod jednim in tistim vladarjem, ki vsi jednako plačujejo davke. So-li prej povedane besede dr. Suessa izvor njegovih spravedljivih čutov, koje je baš kar poudarjal V Lepa taka spra vodljivost! — Poslanec dr. It u s s skušal je utis drznega Suessovega izreka nekoliko poblažiti, pa se mu ni posrečilo. Naučni minister vedel se je, zavračajo napade levičarjev, mirno in dostojno.
Zadnje dni ohdržavale so se. v »graiicm ministerstvu za notranje zadeve pugostoma konference, kojih so -e udeleževali tudi nudžupani onih gorenjeogrskih kountatov, kjer prebivajo večinoma Slovaki. Posvetovanje sukalo so je v prvej vrsti o vprašanji, kaj naj se :;godi s fondom „Slo vaške Matice", katero je kakor znano, vlada pred nekaj leti razpustila in zaklad konfiskovala. Minister hotel se je o tem informirati ia slišati nasvete merodajuili najvišjih upravnih uradnikov. Sklenilo se ni nič določnega; zaklad „Matice" bode še nadalje upravljalo ministerstvo dotlej, da se ustanovi slovaška dražba s patrijotičnimi namerami (!), kojej se potem izroči to premo ženje. Govorilo s; ie potem o panslavistnem gibanji po Ogrskem in nadžupanom dajali ho se baje določeni napotki, kako naj mu najstrožje stopajo na pot. Bedni položaj Slovakov !
Višanj** države.
Odgovarjajo na novoletna voščila moskovskega generalnega guvernerja, dejal je rii«k« car: „Pn-cenši novo leto s trdnim zaupanjem na Boga in njegovo zaščit Rusije, veselim se, da ui več tako daleč do dneva, ko se bo Moskva in vsa Rusija z nami sjedinila pred svetiščem Kremlja k veliki verski slavnosti.1' — Minister za komunikacij o zahteva od državnega zbora dovolitev kredita za 2 400.000 rubljev, v letnih obrokih po 300.000, katere bi rad uporabil ca velikanske ceste in pota po Kavkazu.
Razen tega dovolilo se je na zahtevan je vojnega in komunikacijskega ministra 288.000 rubljev za letošnjo popravo potov. — Minister vuanjib zadev pl. Giers dospel bode, kakor se čujt, v 22. dan t. m. iz Palerme na Dunaj, kjer se. bode s svojim mlajšim sinom mudil le 2 dni, in odtod podal se naravnost v Petrograd.
V krogih fraiacoMlkRli poslancev se govori, da se je prišlo na sled rovalistnej zaroti. Rovalisti nameravajo v 21. dan t. m. izdati proklamacijo in izvesti puč. Zadnjo nalogo prevzel je pupežki general de Charette. Ustanek naj bi se izvršil v imenu katoliške alijence; ona da
Iz Zužeinperka 18 januvarja. [Izv. dop.] Dan za dnevom hiti, leto za letom mine, kolo časa se vedno vrti. V tesnej zvezi s časom je naše bitje. Od dne do dne smo starejši, naše življenje le kra tek je dan. Hiteti moramo se učiti, napredovati in delovati, da ne zamudimo nobenega dne, da za časom ne zaostanemo, da vestno izvršimo delo, ki nam ga je vsacemu osoda odločila. Kdor zaostane, zgodi se mu kakor ptiii selki: če se prepolno zmisli proti jugu zleteti, ali če pot zgreši, navadno je žrtev svoje zamude uli svojega zgreška. — Naprej, le vedno naprej, to je glavni znak časa, to bodi tudi nam lastnost.
Z mnogimi zaprekami posuta in trnjeva je pot do blagodejne naobraženosti. Koliko trdega truda in težkih stroškov je treba, ako si človek po sedaj normalnej poti — po šolah išče omike. Dosti je poklicanih, a malo izvoljenih. Pri najboljši volji ni vsakemu možno naobraževati se po šolah. In vender so zuano-.ti in razviti razum zraven delavnosti prvi pogoj napredku, jedina pot, po kateri se na vadno dospe do telesnega in duševnega blagostanja ; treba je tedaj razen šol še druga pota najti, po katerih dohaja omika v ljudstvo.
Slovenski narod, dasiravno nadarjen, zaostal je na omiki in blagostauji zarad tolikih svojih nezgod. Napredoval je sicer zadnja leta z orjaškim korakom ter šteje sedaj že mnogo razumništva in učenjakov, pa vender  priprosti narod,  masa ljud-
men dosežejo, če ne — so le mrtvo blago, ki ne do-naša nobene koristi. Zraven teorije moramo biti tudi praktični ia vse najboljše obrniti, kar imamo, ker še tako nismo bogati. Resna potreba je torej, najti najpripravnejša pota, po katerih ljudstvu na« menjeue knjige tudi mej narod zahajajo. Najbolji! sredstva v to s vrbo so gotovo Čitalnice in bralna društva. Resnica je, da imamo po Slovenskem že dokaj tacih društev, a dosti jih je mej temi, ki so zgrešila pravo pot. — Čitalnice in bralna društva naj bi bila središča, iz katerih omika pošilja svoje žarke mej vse sloje ljudstva, ne pa samo mej izvoljene. — Teh nazorov držali so se rodoljubi žu-žemperški, ki so osnovali meseca novembra bralno društvo. In obistinili so se njihovi nazori. Društvo je kljuhu hudemu nasprotovanju nekojih oseb, ki ne razumejo časa sedanjosti, zmagonosno prebilo prve vsakemu življenju nevarne dni in sedaj, v drugem meseci svojega obstanka, že ponosno dviga glavo v svesti si, da ne stoji samo na trdnih nogah, temveč tudi spolnuje svojo zadačo in naproduje. Sedaj šteje že 63 udov in nadejamo se, da bo število društve-nikov toliko bolj raslo, kolikor bolj se bosti izobraženost in samozavest razširjevali mej tukajšnjim ljudstvom. Čestita duhovščina v našem okraji se je začetkom sicer precej mrzlo držala proti bralnemu društvu, vender sedaj, ko je uvidela, da hodimo srednjo jedino pravo pot, imamo že čast prištevati našim udom dva zastopnika njenega stanu in upati je, da bodemo na dalje v slogi in spora^uailjenji živeli z vsemi duhovniki, ki poznajo svoj delokrog in z nami delajo na korist naroda. Nikoli pa ne bodemo prijatelji onih gospodov, ki se umešavajo v zadeve, njih prav nič se tikajoče in ki hočejo naš" trg — po svojem lastnem izreku — ■ mazincem komandirati !
Bralno društvo napravilo je na Silvestrov večer prvo svojo veselico s petjem, tombolo in plesom. V veselo znamenje priljubljenosti našega društva navedem naj to, da so bdi tisti večer društveni sicer jako obširni prostori vsi natlačeni; bilo je okolo 100 osob navzočnih, kav je za naš kraj uepričako-vano veliko. — Ta predpust midli bralno društvo prirediti v nedeljo 28. t. m. „veliki ples", kateri »e bode, ako se sodi po zadnji veselici, gotovo tudi dobro obuesel. Zadovoljnega srca osnovatelji društva lebko gledajo na svoje delo in njega uspeh. Z bral-
stva, je še daleč odzad. In zdaj, ko svet v kulturi
s časom tekmovaje uapuj hiti, treba je, da tudi I nim društvom napravil je Žužemperk velik korak v naš narod v svojem napredku podvoji korak ter z j napredku in upati je, da se bo naš do sedaj precej lastno silo popravi, kar mu je nemila osoda nje- j zanemarjen trg v kratkem času popel v krog naj-gova zakrivila. j odličnejših krajev lepe Sloveuske.   Mi pa kličemo:
Vi tedaj, ki vas je osoda iz naroda povzdignila . Naprej, le vedno naprej! *• na više stališče, kamor segajo blagodejni žarki omike, j        \^ 17. januvarja.  [Izv. dop.J Gospod
potegnite narod za seboj, bodite posredovatelji in ! urednik! Vem, da ste že videli kako frfetajo vrabci dajajte omikeželjnemu ljudstvu duševne hrane iz ' m dru"i mali tiči in vikajo, če izvohajo po dnevi za nabranih zakladov svojih. Pišite za ljudstvo, ter <ie- i deblom skritega „čuka", kako se vauj zaletavajo in lujte v teoretičnem in praktičnem smislu na to, da ga preganjajo od debla do dabla. Vidite: tako so se se masa naroda v omiki in blagostanji povzdigne. zaletavuli tukajšnji „nemčurčki" v dopis od tukaj v Naš neumrljivi Biehveis delal in pisal je za ljudstvo, i Slovenskem Naroduu št. 9. Vem tudi, gospod, da in to ga hvaležnim srcem imenuje svojega očeta. :p0znate otroško igro: „kako se nhtar" bije. Oai, ki Ni zadosti že, da se knjige,  za ljudstvo
poučne, le pišejo: biti morajo tudi brane, da svoj na-
Dalje v prilogi.
denarjih. Nekega dne obljubil mu je Pečorin za šalo cekin, ako mu ukrade najboljšega kozla iz očetove čede; in drugo noč privlekel je ta malopridne/, kozla za roge. Kadar smo se kaj preveč norčevali in njega, vzplamtele so mu oči in hitro segel je po kinžaln. „Ne, tako hitro Azaniat", rekel sem mu, „ nikar tako naglo, DaglOBt ni pridna".
— Nekega dne prišel j^ stari knez vabit naju na svatbo, omo/il je bil staršo hči, a mi smo bili njegovi prijatelji: tako mu nisva megla odreči, dasi je bil Tatar. Odpravila sva se s Pečorinom. V vasi pozdravilo je naju mnogo psov z lajanjem. Ženske, ko so naju ugledale, so se hitro poskrile; in te, katere sva mogla videti v ooraz, niso bile nikakor lepe. „Mishl sem, da so Čerk< sinje lepše-', rekel mi je Gregor Aleksandrovič. — Počakajte, odgovoril sem mu, smeje se, kajti jaz sem vedel, kako je.
— V kinževej hiši se je bilo/e zbralo mnogo ljudij. Azijati imajo navado, da povabijo vsakega na svatbo, kogar srečajo.   Naju so prijazno sprejeli in
odpeljali v sobano za boljše goste. Vender sem pogledal, kam so dali najina konja, da bi jih vedela iskati, ko bi se kaj prigodilo.
— Kako pa obhajajo svatbo? vprašal sem stotnika.
— Prav navadno. Najprej čita njihov duhovnik, mula, nekaj iz korana: potem poklanjajo razna darila novozaročencema in vsem nji ji nim sorodnikom; jedo in pijo buzo, na to začne se džigitovka, nek narodui ples, kak raztrgan fant se pa veduo lomi na mršavej kljusi, uganja šale in zabava častno družbo; ko se zmrači, začne se, po naše rečeno, ples. Bedeu starec brenka na nek instrument s tremi strunami.....ki sem pa pozabil, kako se imenuje .... no, poioben je našej balalajki. Dekleta in mladi fantje ustopijo se v dve vrsti, druga proti
'drugi, ploskajo z rokami in pojo. Potem se pa usto -pita v sredo fant in dekle in pojeta kratke pesnice drug drugemu, katere si domislita, drugi je pa ponavljajo skupno.
_Midva s Pečorinom sedela sva ua odličnih
mestih, in glej, k njemu prišla je manjša kneževa hči, šestnajstletna deklica in zapela mu je pesnico . . . rekel bi . . . za poklon.
— Ali se še spominate, kaj je pela?
— Da, zdi se mi; pela je blizu tako le: „Gibfcni in lepi so naši plesalci, njih kaltani obšiti so s srebrom; a gibčnejši in lepši je mladi ruski častnik, njega porte so iz čistega zlata. On je kakor topol mej njimi, a on ni vzrastel, ne razcvel se v nušem vrtu." Pečoriu je ustal in se je poklonil, položil je roko na čelo in na srce ter poprosil je mene odgovoriti jej; dobro znajoč njeni jezik, prestavil sem njegov odgovor.
— Ko je odšla, pošepetpl sem Gregorju ALek-sandroviču: no, kako ti je všeč V — Prav; nebeška lepota! odgovoril je; a kako jej je »aio-e? —Bela jej pravijo, odgovoril sem mu. ,lfiV\,
(Dalje prih.)
ima pokrite oči, mora pravega uganiti, ko se mu odvzemo zaveznice, če ne, mora jih toliko časa pretrpeti, da izve kdo ga je udari! Jednako so delali možje.g. Vesteueckovega kalibra, ko je dopisnik odkril svetu skrivno in očitno sramotno njih rovanje zoper slovenski jezik v ljudskoj šoli, 9 tem da se je bila urinila notri nemščina. Možakarji stopili so skupaj in rekli so svojo „važno besedo", toda le ugibali bo in dolžili tega in pa tega ; iz velike zadrege jih bode baje rešil g. Dežman, kojega misli priti vprašat za svet g. učitelj celo v Ljubljano. Ovreči niso v stanu niti jedoe besede in to znate od danes naprej, da se mi % li najveća sramota, če se človek več svojega sramotnega dejanja ne sramuje! Stikovati le po dopisniku iz hudobnega namena, ko se je godila očitna krivica učnim predmetom na kvar, ne zdi Be mi ravno možato. — Moja stvar je dokazati, da so tukajšnji nemčurji v resnici hoteli s»mo v prospeh nemškutariji razširiti jednorazredno šolo, sebi v korist v gmotnih zadevah, vnanjim občinam pa naložiti neznosno breme celodnevnega šolske/a obiskovanja. In to bi se bilo gotovo tudi zgodilo, ali se zna tudi v resnici zgoditi, ker se jedenkrat sklenena in od deželnega šolskega sveta potrjena stvar ne da tako mahoma zavieči ali odpraviti. Če se žalibog to ur sniči, bode ljudstvo vedelo, kaki dobrotniki so nemčurji in se pri volitvah živa-hneje udeleževalo  n vol do značaje in narodnjake.
Zgornji tema takole dokažem.
Postave od 14. maja 1869 § 11. govori, če preseže število učencev v [ednem razredu poprvčuo v treh letih število 80, treba je še jednega učitelja nastaviti. Kako je pri nas V Poročilo kraj nega šols. sveta okrajnemu lota. svetu govori da je v tej fari, ki broji 2040 prebivalcev. 170 upisanih ali za šol i sposobnih otrok, obiskuje pa aa jih 150 (?!). Povedati pa moram, da je v vaseh Log in Gradec nad 230 prebivalcev, kojih otroci so radi velike da Ijave vsi ušolani v Litijo in jo tudi oudi obiskujejo; nekateri tudi v Hotiči. Koliko je v resnici poprečno Število otrok sposobnih za šolo in kojim je v resnici tudi mogoče obiskavati šolo, ko bi bila celodnevna? Preštel in našel sem, da je bilo od 1. 1866 inclus. do 1875 inclus. na Vačah: krščenih 512, od teh jih je umrlo 28, Gradec iu Log brojita jih 58, in ti so i tako izvzeti, kar sem zgoraj že omenil. Čujte! jedno dobro uro ali več pa je oddaljenih otrok v teh letih rojenih uad 70. Iz druzih fara, samo tukaj krščenih je 8. Po tem takem bi se krčilo ovo število 512 na 348 v teh 10 letih. Seveda tudi kak tuj otrok pride le-sem, baš tako pa se tudi od tu presele kaki starši z otroci vred kam drugam. Število 170 pa se je tako nare ido. Slučajno (sebi na škodo gotovo ne) šteli so nemčurji 1. 1871, 72, 73 rojene, in to znaša 169, 4 mrtve so tudi ušteli. Ali tukaj pa so pozabili ali pa zamolčali nemčurji tudi omeniti, kolikim otrokom je tudi možno obiskavati šolo, samo poludnevno ali tudi celodnevno. In glejte, ko smo šteli „glasove J, našli smo, saj je bil g. župan tudi zraven, (ki je pa pozueje za šolo glasoval), da čez 67 — 70 niti ni otrok, koje bi postavno mogli siliti še celo samo za poluuuevno obi-skavanje. To potrjujejo tudi facta Dopoludne jih pride pri prav ugodnem vremenu do 35—40, popo-ludne pa ravno toliko in tudi nekateri izmej dopo-ludauskih, zlasti če je ravuo Luk dan g. BeliO tu gori. Primerilo se je vlansko šolsko leto, da je gosp. Peruzzi tekal od hiše do hiše, da je tudi ismej dopo-ludanskih otrok s popoludauskimi vred sbobnal skupaj številce 40. To so mi pravil: poslej otroci, Vi g. urednik pa ni treba, da bi to vedeli!
Za dvorazredno šolo treba je tedaj otrok, število je dosti veliko na papirji, postava to ti rja in zanjo se krijejo nemčurčki in šoli je sklenjena, da se mora zidati, v dvorazredne šole pa se že lahko u pelje nemščina kot obligaten predmet na zahtev inje staršev po kr. šola. svetu. Tako je dokazano, kako se je tukaj godilo.
„Vox p» puli vox Deiu pravi prislovica. in vpra šajte celo faro. tuflj tiste, ki so sicer bližje šole, in vsi bodo z jec*      glasom zaupili: potreba je ni, in nemogoče nar~ je dati otrok«  duševno   in fizično v Smrt 11 le tisti je žele, ki so zanjo podpisali prošnjo,
pa žele jo iz umazanih  uzrokov iu nikakor iz ljubezni do omike in v blagor svojim odaljenim fa ranom.
Kdor pozna to faro, in ne ve samo, da je zelo 2 uri do Litije peš pota, in se ne vozi, kakor gospodje na komisijone, mora meni pritrditi. Pomislimo dalje: večina hiš ni pri „glavnoj cesti", am pak so sem ter tja raztresene, do kareiih ni celo pravega pota, ker jih dostikrat po letu hudourniki raztrgajo, po zimi pa tako zamete, da niti odraščeni ljudje iz hiš ne morejo, kamo li otroci!
Ljudstvo se ne   „koplje v zlatu in srebru0 in navadno Bog revne ljudij z otroci blagoslovi in sta riši večkrat jednega otroka ne morejo dovolj obleči, da bi jedenkrat na dan obiskal  šolo.   Prepriča se lahko vaakoga o tej zadevi.
Uzemimo čas v poštev. Kdaj bode moral otrok z doma, da pride redno v šolo, in kako bode za domov zlasti po zimi, če se le po Z\K ure oddaljene prisili v celodnevno obiskanje?
Kje bodo ostajali čez poldan in kdo jim bode kuhal „kosilceJ, bodo ii mogli otrobi obstati ob kruhu, ki ga utegnejo sabo prinesti? In Se tega se pri revnih družinah veliko-vehkokrat pogreša.
Bode-li očka „Osolo' „pri)atclj šolske; mladini", kakor ga imenuje prvi dopis, znabiti ustanovil „šolsko kuhinjo?4
Prašam, li ne bode gmotno stanje našega občinstva kar nič oškodovano? Kdo bode varoval doma malo deco, pasel živino? Otroci bi v šoli nemščino „gulili", stariši pa iščite pestunj in pastirjev pa plačujte, kar bi vam lahko vaši lastni otroci prihranili!
črno vidi in mora biti zagrizen napredku,  bi znal  reči   kdo, ki
Ta pa vse sovražnik šoli in razmer ne pozna.
Nikakor ne.
Če pomnožimo šole, pomnožimo tudi vednost in om ko. Toda gledati je treb:i na krajevne in druge razmere, izpeljati, kar se izpelj ti da, pa ne na duševno iu gmotno kvar ubogemu ljudstvu, ki se še ne zaveda dovolj pravic svojih Stavimo šole, prav veliko jih postavimo, toda zi dane s krvavimi žuli naj ne stoje prazne in nuj se v njih odgojuje po zdravem pedagogičnem načelu v postavnih mejah, naj se v njih uče kmetskej j deci potrebni in koristni nauki na podlagi milega slovenskega jezika. Tudi ta, ki bode v tej podlagi izobražen, bode zauaprej imel veljavo in ne samo oni, ki zna par pnkvečenih nemških besedij ali fraz, ker je nekdaj veljalo in kakor to mislijo naši nem čurji. —
O potrebi „bralnega društva", ki bi blagodejno uplival na razvitek toliko potrebne omike iu kako bi se dalo tako ustanoviti kljub vsem zaprekam dosedanjim, bodem Ti „Slov. Narod" pisal v jeden Tvojih prihodnjih listov.
ljud ;. Že preišnja večina mestnega »bora bavila is je z vprašanjem, bi li ne Ivlo koristno napraviti za Ljubljano vodovod in stavda se je cela vr^ta predlogov.
Dopisav.d je mestni magistrat po naročilu mestnega zbora tudi rudarskemu svetniku g. Henriku VVolfu, da bi studence in sploh ozenilj' ljubljanskega mesta geologično preiskoval.
Mestni magistrat je poklic g. VVnlfa pozneje ustavil in to zaradi tega, ker je manjkalo vsakih podukov, kateri so geologu neobhodno potrebni. Zato treba odseka, kateri bode to vprašanje prej razmo-trava! in v vodnih zadevah izvedenemu tehniku znal povedati, koliko vode je treba, od katerega kraja bi bilo neJBhodneje, ali morebiti ceneje, napeljati vodo, da je ne zman:ka. Preudariti pa je temu odseku tudi finančne stroške in rešiti vpra« tanje, se li bode vodovod tudi renti i al. V tej zadevi bi se imel odsek obrniti do mestnega magistrata v Zagrebu. V Zagrebu so ne glede na edrav-stveni moment z vodovodom tudi fiuutkCijaloo jako dobro pogodili, kajti lansko leto obre.-toval se je investirani kapital z 5'8°/oi letos pa je nada, da se bode obrestoval s 75'Vo ali celo 8"/o- Kakor hitro se obrne dotični odsek do zagrebškega zastopstva, bode, k ikor je to predlagatelju zagrebškega župana namestnik obljubil, gradjanski urad v Zagrebu takoj poslal vse spise, tikajoče se napeljave vodovoda v mesto Z i greh.
Dr. Schatler misli, da bi bilo ob jednem, ko se voli odsek za rešitev tega vprašanja, tudi treba poklic iti v vodnih zadevah zvedenega tehnika.
Dr. vitez B l e i w e i s- T r s t en i i k i naglasa poleg zdravstvenega stališča pri tem važnem vprašanj; i fioanoijnlno. Treba je rešiti vprašanje, je-li vodovod neobhodno potreben iu kol ko hiša h posestnikov se bode podjetja udeležilo a tem, da bodo upeljah vodo v svoja poslopja. Zatorej treba, da se odsek, ki se ima voliti, najprvo posvetuje o teh vprašanjih in da se potem naroči zveden tehnik. Zatorej misli govornik, du se lahko združita prejšnji predlog in deuašn)i g. Hribarja v jednega. (Konec prih.)
Iz seje mestnega zbora ljubljanskega
dne 16. januvarja 1883. (Dalje.)
Mestni odbornik g. Hribar utemeljuje svoj predlog, naj se izvoli odsek peterih udov, kateri naj bi preudarjal, kako bi bilo mogoče prirediti v Ljubljani vooovod. Po vseh večjih mestih delalo Be je na to, da se je napeljal vodovod, ki je tem po-trebneji za Ljubljano, ker je kanalizacija slaba in so vsi vodnjaki infiscirani z orgamčuuni tvarinami, ker stoji ljubljansko mesto na morčvirskih tleh. Kanal bili so v prejšnjih časih leseni, pozneje pa slabo z'dani, zato je umevno, da so taki slabi kanali onečistib temeljna tla, na katerih je zidana Ljubljana, v prvej vrsti seveda vodnjake. Znano pa je, kako neizmerno upliva voda na zdravstveno stanje vsacega mesta, to se jako dobro razvidi po skumjuh dru/.ih velikih in večph mest; zaradi tega so na Dunaji. v Gradei in v Zagrebu napravili vodovod'.. V Zagrebu upeljal se je vodovod iu posle dica tega ie, da umrje zdaj za 5% men) prebivalstva, ne«o pr.-j, ko ga ni bilo. Jako poučno je v tei zadevi poročilo c. kr. centralne statistične komisije na Dunaji, katero se je pred kratkim priobčilo in is katerega j»i razvidno   da v Ljubljani   mej vsemi
večjimi avstrijskimi mesti umre ratmuruo naj vel
Domare stvari.
— (Dramatično društvo) ima v ponedeljek 2'J. t. m. svoj občni zbor, na kar opozarjamo še jedenkrat vse društvenike.
— (Na prošnjo gosp. dr a. Ivana Tavčarja) potriujemo izjemno, da zadnja notica o g. Schmidtu, učiteliu telovadbe na tukajšnjej realki, ni izhajala niti od Sokolovega odbora, niti od g. dr a. Tavčarja. Gosp, Sclunidt bode tedaj izprevidel, da se je nekoliko blamira), ko je v danes izšlej številki pojemajočega fakeijo/nega lističa g. Tavčarjevo novelistiko spravljal v zvezo s telovadnico v realki in delal svoje duhovite sklepe. Čudna ma-irra to! Ako se v kakem listu kaj neprijetnega piše, napasti kar prvo osobo, na katero naleti in na njej poskušati svojo dosti okorno fantazijo, katera ga je pa glede „koufusije , katero je g, Schmidt sam prouzročil in sam priznal pustila na cedilu, ker je niti z besedico ne omeni.
— (Priprave za „Sokolovo" niaska-radoj so letos izredno velike*. - Odbor, sestavljen iz 22 članov, imel je že več sej ter je za prve priprave vse potrebno ukrenil. Tudi čujemo od več stranij govoriti, da Besnujejo insostavljajo razne grupe, ki bodo zabavale občinstvo in pospeševale živahnost iu raznovrstnost. Sosebno mej Sokoli in pevci uiuda so je zadnje dni prav živahna agitacija. — Za ta večer upeljal se bode strogi red, in nalašč v to pooblaščeni odborniki bodo imeli nalog paziti, da se ne urinejo nepovabljene osobe. — Ustojina znamenja izdavala se bodo le proti izkazu vabil in jedino le na tisto ime, na katero glasi se vabilo. — Vabila se prično razpošiljati prihodnje dni.
— (Led — drsanje.) Strahu iznebili BO se pivovarji in drugi obrtniki kateri potrebujejo ledu, kiijti vse tukajšnje ledenice so že napolmrie Tistim,
l<i nemajo drugod priliki se drsati, budi naznanjeno, da je ves „Kernw pokrit /. lepim uglajenim ludom,
— (i llu a burja) razsaja v Tistu tako, d« po nekaterih prostorih n. pr. „Na dogani", na lesnem trgu itd ni skoro moči iti. Ob morji poteguene so vrvi, da burja ne popiha ljudi v mrzlo kopeij i/.kr-eavanje na molih je ustavljeno, parobrodi in druge ladije čakajo v pristraniAči, da poneha ljuti vihar. Iz Benetk prišedši parobrod 18. t. m. ni mogel v luko, ampak je moral v zaliv pri Miljah, kjer je vrgel sidra. Klobuke, šipe, opeke iu deske tira burja po ulicah in več nezgod b€ je že pripetilo.
_ (Vabilo)  k  izrednemu  občnemu zboru
„Šaleftke čitalnice" v nedeljo 28. prosinca ob 5. uri popoludue v hiši Mihe Tajnika v Družmirji. Dnevni red: 1. Pozdrav došlih gostov. 2. Naznanilo zadnje volitve odbora. 3 Govor o pospeševanji Čitalnice. 4. Tombola, katere čisti dohodek čitalničnemu društvu pripade. 5. Prosta zabava. Posamezna vabila se ne bodo lazpošiljala. Ude k obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 19. januvarja. Vojni minister okreval je v toliko, da se je zadnje dni že vozil na sprehod.
Lyon 19. januvarja. V pravdi anarhistov bilo je pet obtožencev nekrivih spoznanih, štirji, mej njimi knez Krapotkin, obsodili so se na petletno ječo, 200O frankov globe, desetletno nadstraživanje in za pet let odvzemo se jim državljanske pravice. Drugi obtoženci bili so obsojeni na šestmesečno do štiriletno ječo. Po pre-čitanej obsodbi nastal je nered, ker so žene hotele k svojim obsojenim soprogom, kar so vojaki zabranili.
Današnji »loviliti .,Mlov. Naroda** priložena Je »toviiKa It rata", na Itar nase čitatelje opo*oru-jemo.
I,i ni iii<» upraviilAtvar t.osp. J. P. v Gorici. Sedaj plaćano do 16. aprila t. I. _
dne 20. januvarja.
Papirna renta . . .......
Srebrna renta .... .....
Zlatu renta........ • •
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... • -
London . ........
Napol. . .........
C. kr. cekini . ...... • ■
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke ii 1. 1Ho4   950 gld. Državne nrečke i/. 1. 18«»4 .   .    1O0 r 4°/0 avstr. zlata renta, davka proHta . .
n n n ^°/o......
„ papirna renta 5u/0 . . . . 5°/, štajerske zemljišč, otlvez. oblig. . . Dtinava reg. srečko 5«/c . . 100 gld. Zemlj. ohč. avstr. 4*/p*/i ^bUi ZHHt- hati . Prior, oblig Elizabotine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice
Kreditne srečki......100 gld.
Rudolfovu srečko..... 10 „
Akcijo anglo-avstr. banke .   .    120 p
i 7	gld.	15	ki
77		65	n
90	•	—	a
92	•	90	a
«31	n	—	
278	JI	60	_
119	n	90	a
H	n	527,	a
	r	65	a
58		80	n
119	n	—	n
168		—	
96	n	10	
118		30	
		35	
84	n	70	n
io:j	n	—	ti
114		—	a
119	n	—	a
98		50	
ior>	n	25	a
170	n	75	*
20	a		n
ur>	n	—	ti
1'OSlalllO.
Gospodu fat. IMccoliju, lekarnarju v Ljubljani.
Velika let u/c zdravim  mnogo  bole/.nj  z gonilnimi
leki in ikoro vedno z najboljšim vapehom.
Mej drugim ordinujem Vaio Francovo esenco, ki ima to posebnost, da prouzroča obilno izpraznenja, ne da bi dražila želodec in čreva, čeprav se rabi dlje časa.
Trst, v oktobra 1882. l>r. I'arđ«,
praktičen zdravnik.
Podpisani s tem potrjujem, da ae Francova esenca,
ki jo nan j a lekarnar (i. Piccoli v Lmbljani, zaradi svojega točnega hi Čudovitega Učinka po mnogih bolnikih moje tare in okolice v raznih bolesnih rabi, vedno s poBcbnim VBpe-hom; zato izrečem ouienjenemu g. lekarnarju to zasluženo javno zalivalo.
Pristavljani še, de ne mine dneva, ko bi ne prišel kedo k meni po sklenico te čudovite esence, katero imam vedno za svojo in družine rabo pri rokah.
Fianoua (Istra), v oktobru 1882.
župnik-kauonik.
Od Vas dobljenih 12 stekleni'   Francove esence je
Kroti mojej dolgotrujnej bolečini v želodcu,  in tudi gospoj [ariji Sašelj, pekarici v Mokronogu proti zapretji jako dobro pomagalo, za kar se Vam naj topleje zahvalim.
Tudi še opomnim, da bom Vašo dobro Francovo esenco v teli krajih kar se bo dalo razširjal.
Z odličnim spoštovanjem
(694—12) Mina  i n iTuit.
uži 111 i u M k i agent.
Mokronog, v lebruvarji 1882.
Francova esenca, ki jo izdeluje G. Piccoli, lekar „pri angelji" v Ljubljani, na Dunajskej cesti, je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih piBeni, ki jih izdelovec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasaoje, hemorojide, zlatenico itd. ki so vse nevarne, 6e se v pravem čaau ne ozdravijo, t steklenica 10 kr.
Koleseljni,
lepi, nepokriti in na pol pokriti, kakor tudi jedne jako lepe
UF s e 23. i ~?9m
se takoj ceno prodado.
Predajo oskrbi iz prijaznosti firma Teroek& Nekrep,
trgovina z železom, Mestni trg št. 10 v Ljubljani.   (48 — 1)
Akviziter j a
za zavarovanje življenja
sprejme dohro znana zavarovalna dražba takoj v službo. Ponudbe I napisom .ahvi/jo r- naj se pošiljajo uprav-ništvu „Slo venskega Naroda". "      (29—2)
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri uporabljanji
Kothejeve zobne vode
1 Mleklenica 39 kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima
iz ust, duh. _ _ ___
•J. Car. kotile.
umirov. dvorni založnik v MOdlingu (144—47) pri Dunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi se jedino le pri lokarji Jul.pl. Trn-k<>«-/.«'.)i i u v vseh lekarnah, droguerijah, parterna-rijah, pro-dajalnicah galanierijskih rečij itd. na Kranjskem.
Zdravilstveno
parfumerijsko blago.
Anataerinova ustni voda a b"0 kr., Zobni prašek a
40 kr. priznana kot najboljša sredstva za ćistenje ust. — Pudra za dame, bela in rožna, izdelana iz najfinejše rižne moke, prav neškodljiva za kožo, v zavitkih a. 10 kr. in v škatljicah a 40 kr. Esprit de EssViouquet, Hellotrope, Beseda, Violetto za parfume« vanjo perila, robcev itd., v elegantnih miniatur-flaeo-nib s kovinskim zaporom a 40 kr. za komad. Gly-Cerin-Orome, posebno vspešna pri razpokanib ustnah in pruskah po roki, 1 flacon 30 kr. Kadilni papir, vžgan v sobi razširja prijeten duh, 1 zavitek 10 kr. Toaletno medeno-glicerinsko milo od Sarga, 1 kos 30 kr. Mandeljnov! otrobi, raidjoni mesto mila, store kožo nežno, lino in mehko, 1 zavitek 10 kr. — vse to pro-(695   13) dajo in razpošilja
O. Piccoli,
lekarnar .,pri angelji" v Ljubljani na dunajskej cesti.
Z zelo ugodnimi pogoji oddaje s« zaradi družbinnkiu razine takoj jako dobra (8—3)
trgoma z mešanim blagom
na izredno dobrem trgovišči v zelo obljudenem trg/u Spodnje štajerske. Pismena vprašanja naj se blagovolijo obračati na upravnišivo „Slov. Naroda" z znamko hI. 100.
MT V najem se daje
gostilna in kavarna
v ljubljanski Čitalnici
s steklenim salonom, vrtom, kegliščem, stanovanjem in dr. od sv. Jurija 1883.
Oglase sprejema odbor do 1. marca t. 1.
Plačilni pogoji in vse razmere so zn gostilnično obrt in kavarno prav ugodni. (16—6)
Zahvala
za ozdravljenje po pravi Popp-ovi anaterinini ustni vodi in pojasnilo o škodljivih učinkih ponarejenega tega zdravila.
Gospodu dr. J. G. Fopp-u,
c. kr. dvornemu zobnemu zdravniku, Dunaj, mesto, Boguergasse št. 2.
V dopolnitev mojega zadnjega pisma obtožiti se mo ain skesano neke slabosti. Znmtljen po nizkej ceni ponujene mi ponarejene Vaše anaterinine ustne vode, in po nmogih lekarjih, ki .so trdili, da znajo anateri-nino ustno vodo prav jednako napravljati, in ker mi je Vaša anaterinina ustna voda posla, rabil sem če stokrat ponarejeno. A ne da ni imela nobenega zdravilnega učinka, shujšala je še bolno stanje in popolno pomoč dobil sem zopet jedino le, ko sem zopet rabil Vašo pravo nedosegljivo unatei-inino ustno t orf«. Uspešno se je pri meai pokazalo tudi Vaše auatcri-ntno zobno testo. Z vsem spoštovanjem in hvaležno ostajem Vašega blagorodja verni sluga
Josip vitez pl. Znwadzkl.
Drahotosz. (781_i)
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Piccoli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoezv, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, P. M. Schmidt, V. Petričić, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škof jej Ijoki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; e Idriji: J. VVarta, lokar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; V Metliki: Fr. Wacha, lekar; p Novem mestu: D. Riz-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecht, lokar; t> liadovljici: A. Koblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Črnomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajiu: P. O .sari a, lekar.
£ c H. Vrl
i s f
rt> m -i p
__v
5" *
£>l
•< O f~3
* ■ 7?
3.
b'j, I i
o Ct
iT
2
O
ar •
e
n"  f' •*
M
o
S- 5' 2
Sf i  n* i i
T
Lovro Sebenicher,
posestnik, restaurateur tikom kolodvora na Rakeku,
odprl jo
vsestransko špedicijo.
Vsa izročena opravila pri prejemu in odda|i blaga na aeleEul-cah. Mplačevanje vomlue itd. preskrbuje hitro, varno in ceno. ^ V njegovih čistih in suhih magacinih ogiblje se lebko vsak prejemalec vi-
A soke lcžnine na železnici.
2 1'ismenim vprašanjem odgovarja točno in natanko. (27—3)
Kreditno društvo
kranjska li ra iii 1 n i e e
v Ljubljani
računi svojim družbenikom obresti od posojil na menjice
za 3 mesece B1^0 za 6 mesecev Q\°
hranilnice.
Prošnje za pristop k društvu sprejemajo se v uradu kranjske
(797—3)
15
00
5329
x *±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±Jc±±x
T>   r% I ■    ■ II 1     I      v i
M
t
-K
Bonboni iz sladnega izlečka,
koje izdeluje lekarnar
G. Piccoli v Ljubljani, na Dunajski cesti
iz najčistejšega sladnega izlečka (koncentriranega s parom) so lahko prebavljivi, tečni, utešivajo razdražene čutnlce, pribavljajo slino iu razkroje vajo sliz ; lečijo
kašelj, hripavost, bolezni v plučah, prsih in grlu.
Ne zamenjati jih s sličnimi bonboni, ki se navadno prodajajo in ki so, proizvedeni iz priprostih snovij, večjidel zdravju škodljivi.
Sladni bonboni, kakor tudi vse po meni izdelane pastile imajo izbunkano utisneno na jednej strani ime proizvodnika „G. Piccoli" in na drugej strani „Laibach".  jedeii xavitelc lO kr.
Naročila se izvedejo obhodno s poštnim povzetjem. (4tJ—1)
it it
Bergerjevo medicinično
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim
uspehom zoper
vsakovrstne oprhe na životu,
osobito zoper hraste, krordcen in luskinasti lifiaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi iu bradi, pege, žoltine, rdeč mm, ozebljino, potenje nog. — llorgerjevo milo ia Ninole ima 40 °/0 koncentr. ainole is l«-*n ter su stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se preltanjeiiju izogne, zahteva naj se odločno Berfljerjevo milo i/, hiuo.-. se pazi na
znano varstveno marko. Pri trdovratnih poltuih boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj s • vedno samo Bergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so inoieumka ponarejanja neuspešni izdelki.
Kot mileJHe milo iz   mio«** za odstranjenje vseh
ii r ris I osi ij na poli i
zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmi-tično milo za umivanje in kopanje pri v*ak«lni»J«>J rabi služi
Bergerjevo glicerin-milo iz smole,
imejočo 35°/o glicerina ter fino d.ši. (44—1)
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar
<m. II K Mj Mj v O P % V I.
V zalogi v vseh lekarnah cele države,  (»lavne zaloge pa imajo: V I.jiibljuiii pri gg. lekarjih J. S VODO da, Gh Pioooli, W. Mayer in J, pl. Trn k 0017.  V KoeevJI, J. Uran ne. V KinIiciu .J. Borne ker.   V  Idriji J. Warto.   V lira nji  K. Savni k.   V Litiji J o s. lieneš.  V Novem mesdi
D. Rizzoii. V Ka<lo«IJiel A. lioblek.  V Vipavi A. Konečny.
Dosežena ozdravljenja
jetične bolezni, občne slabosti, slabega prebavi jen j a in teka, kašlja, bolezni v grlu, želodci, prsih in plurali z Ivan ■■■►II-ovimi slatini mi preparati, z jedino pravim Ivan llofl-ovim sladnini zdravstvenim pivom, sladim zdravilno čokolado in gladnim! bonboni, kateri preparati so dobili že 58 odlikovanj; jedino pravi in zdravilni le, če so v modrem papirji in če imajo na znamki izumiteljeve sliko.
0. kr. dvornemu založniku glavnih suverčuov Kvropskih, gospodu Ivanu llnir-ii, kr. komisijskemu svetovalcu, posestniku zlatega križca za zasluge s krouo, vitez visokih pruskih in nemških redov, na l»unuji : tovarna: Carabenbof, Uraunei si rasni' ',», o<»iuploir in labriVtkn zalogi«: t«ralM'ii. llrlkuiierstrtiNNC H.
Vaše blagorodje! Berlin, 81. oktobra 1882,
Ko so najiskrenejše zahvalujem izumitelju Iv. HofVovih sladnib izleč-kov, evropsko slavnemu dvornemu založniku mnogih vladarjev, g. Iv. llotl-u v Berolinu, storim to zato, ker mi je z njegovo srečno iznajdbo sladnega zdravilnega piva rešil življenje. Jedno leto je že temu, da som občutil v prsih neko težo. ki me je hotela končati. Vedno op isueje mi je bilo. Ko se jo moj zdravnik vsestransko trudil olajšati mi trpljenje, svetoval mi je slednjič, da naj opustim vsa doslej uporabljana zdravila in da naj poskusim s slailnim izl čkom Iv. HolV-ovim. Prav z upadlim upanjem pričel sem z na-svetovanimi zdravili.
Pa jedva je preteklo mesec dnij, ko je bil že moj život kar izpre-iuenjen; novo življenje mi je vzhajalo, občutil sem uopopisljivo olajšanji', kakor nikdar mej svojo dolgotrajno boleznijo. Naravno, da sem nastavljal zdravilo. — Hvala Bogu, sedaj sem zdrav' Poleg svojemu zdravniku zahvali njem so le Iv. HofTu za svoje zdravje. Naj bi še dolgi dolgo časa deloval v prid trpečemu človeštvu!
W. Kiegeubelu, zasebnik, Unter den Linden 78.
Pprip Pr*v«nm l». Hbff-ovtmu aladntmu tđravilntnu pivu: 18 steklenicam UCiic 3*06 gld., 28 steklenicam 1268 gld, 58 steklenicam 25*48 gld.—
Od 18 steklenic više prosti dovoz v hišo. Pošilja no iznn hunaja:  \'i ste-
klenio 7*28 gld., 28 Bteklenio 14'60 gld., 58 steklenic 89*10 gld.; V« kilo
šladne Čokolade 1. 2-40 gld., II. 1-GO gld., III. 1 gld. (Pri višjih množinah rabat.) — Sladnih bonbonov zavitek (JO kr. (tudi '/g in • , zavitka>. Izpod U ffld. M ničesa ne razpošilja.
(■lavne zaloge r Ljubljani: P. Lassnik, trgovec; e Celji; J, Kupfersoliiiiied ; v Mariboru: V. P. llollusck; r (iorivi: (1 ('hristololotti; r Hcki: N. Pavaeie; r liuji: J. Kasimir, V. Sellinsehegg; v Tržiri: F. Keit barok iu pa po vseh
VOOJlb lekarnah po deželi. (26—2)
Pomada, vsled katere lasje rast6
Pojasnilo:
(Po prof. dr. l*jlha.)
Shranite to naznanilo, ker se le redko obiavi.
Mnogo tisočij vzletno prehvaljenlh Mr«>«l»tev » lune je
razširjenih v trgovini, da kupec oziroma potrebne*, skoro več ne ve, katero bi kupil in tako, malo da ne izgubi zaupanja do vseh teh sredstev. Kar se tiće slednjega, moram mu popolnem pritrditi, kajti bilo bi to rodo v Savo nositi, ko bi kakega pleAca podobno vabljivo naznanilo zapeljalo, tako drago eudecmo wredf4t,vo za lane sam poskusiti 'kar se ceNtokrat zgodi > in si domišljevati, s tako mažo že pred mnogimi leti z lasno koreninico brez-sledno i /.palo lase zopet prigarati.
Kakor ne more izkoreninimo drevo roditi   Hadu. jednako tudi i', lainegl temena,   kojemu   so   tipale  lasu«' korenini«-«*,   ne morejo rasti zopet
Nasprotno pa ni nemogoče, vsled uuint* rabe kaeega polnočnega sredstva za lase ubraniti, da Mlednji ne izpadalo, ampak tudi ratt la* tako oiaeiti. da se zopet pojavijo v prcjSujcj ja a«»st i ni rasta, Če le trohica las še tiči na glavi.
Ta učimk ima tedaj prof. dr. t h a-j«-* a p«>m id« za rast las, najbolj«,«- sredstvo, zaprečitl izpadanj«* las in ojaeitl temen, ob jedn-in lasem podeli lep lesk, ohrani jo še v pozm-j starosti in rabi gotovim uspehom tisočerim.
Za daljšo dobo je cena 1 lončku ttO kr., a se prava dob va le v
„samorogovej" lekarni Jul. pl. Trnk6czy-ja,
v Ljubljani, Mestai trg št. 4. (37—1)
uvarovalno
Londonu.
Filijala za Avstrijo:
Filijala za Ogereko:
Dunaj, Giselastrasse št. 1, i Feita, Vrau-Josefsplatz 5.
v hiši društva, frank. 74,1/2.886*— „ 14,88ll.40.p80
V hiši društva.
Društvena aktiva.................
Letni dohodki na premijah in obrestih dne ,'10. junija 1HS1 . Izplačit'e zavarovalnin in rent   in zakupnin itd. za obstanka tiru
Itva U848) več kot.............. „ 117,000.000'—
V slednjej dvanajstinesečuej poslovalnej   perijo<li vložilo se je pri
društvu za.................. „       50,712.0»if)-—
ponudb, vsled česar znuwa skupni znesek v slednjih 28 letih
na vloženih ponudbah več kot........... „   1 .(><;;}, 100.000-—
Prospekte in druga razjasnila daje
(ilavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 8, II. nadstropje pri VjlI. ^<k>-s<*lili<>t,ia. (iis—12)
ihtaggtM |_e pri Ej witte-ji, Dunaj! "tBlT
Stadt, verlangerte Karntnerstrasse Nr. 59.
Jeden milijon
kotilj on-or dno v.
Plesni redi z znamenji za vojaška, veteranska, pevska, strelska, iu požarno hrauibena društva,  trgovino in obit,  umetnike, sport
na ledtl, kmetijstvo itd. Fini zluto-briljuntni onlni, itn) kosov za HO kr., gld. 1,  1.60, 2; zelo fini briljantni 111 komični onim,   100 kosov za gld. 1, 5.  o"; zelo lini ženski eiepo-ordni gld. 4, 6, 8, 8,   1«>, dalje gld. 12.60, lo do 2<i za 100 kosov.
Plomi programi,
prosti, 100 kosov gld. 1» 1 gantnejši  j,rld.  8,   fini, "•J1 kosov gld. r», naitinejši gld-
Žametne maske 10,16, 20 kr., atlas 40, 50do76kr, Norike kapic«,
sortirane, — LO kosov. Št. I.    II.   III.    IV. V. «0 kr.. gl. I, l.oo,   2, :i, v envelopi, 36 kosov, gld. 1.60, 2.60, fini gld. ••• — JSfT" Narska znamenja, 10 kosov 50 kr., gld. 1. 2—.r»., No rs ko orodje, 10 kosov 60 kr., gld. 1. 2—5. — Nosovi, 1 kos 6, !    10, 16 do 'Mi kr. — Odbor«
Olika znamenja, bel ali barvan atlas, 6, 10, 20, .'10 iti 50 kr. - ME" Kotiljonski lampi juni, s svečami iu palicam, 12 kosov gld. 'i. — Partija živalskih mask, na sadnih glav, karikatur, politične OSObt,   1"   kosov iz-
branih, gld. i, 1.60, 8, 4, In
višj(>. — Živalski kvar-
tet, s not .mi gld. 4 60. — Hladilne masko z drata, polovične 60 in lM) kr., cele
gld. 1  iu 1.8D sa jedno.
Snežene kepe za bombardiranje v plesni dvorani, tucat 60 kr., večji gld. 1.
N.ijuos ejle
Cotillon-toure
z navodom. - Vsaki jo arangeur. — 160 sort po 80, BO, 76 kr., gld. i, 1.60,
dO 2. lO. Krasne toilie po gld. 4, 6, 8, do 8. — Tako tudi velike šaljivo toure, pri katerih gospodje plefiejo na* pravljeni kot:  vreča moke
gld. I 20, l.HO; vinske skle-nice gld.2.60: sladkorni klo-
bukl gld. 2.60 m i. karte gld. 1 možje iz snega gld. •1: otroci, poljski ftldjfl Itd. Potem vekslrna palica gld-1,80. Nova Papageiio-tonra gld. (i   tlro/ali JOSU0   I - pa*
rov) gld. 2.60. Bflfeot-uiura: nune in lnnibi gld. 0. — Novo, elegantno, dooentno i
A.....r  kot   cnti!lo!i arangeur
gld.     o.  Toiira s čepicami
gid. 1.60 <lo     s sneženimi kepami gld. 1 itd.
Or&ni od kovine
posrebreni, poslsčenl ali pa
fino einajlir.m', 60 izbranih kosov gld. 1, 2, 4 do 5| najfinejši veliki križi, onlni Maltezerjev z verižicami, 60 izbranih kosov gld s, 10, l.r> do 17.
C 0 l i 11 o n-o rd no v
sortimeiil i
vsaki s  liiinn  creppiun in iiriljautiiiiu orduniu.
1. Sortiiiient it. 0 gld. I, Št. I gld. U50, At. II gld. 2, naj-tinejši št III. gld. *\50, št. IV.'gld. 3, št. V. gld. I, jako fini št. VI. gld. fi št. VII. gld. «i.")0, št VIII. gld. 7.60, št. I\. gld. m, št X. gld. 16. Kotiljonske cvetke, šopki,
zelo elegantni, 26 kosov gld. 1.26, 1.76, 2.60.
Velika juks-tonibola
obstoječa i/. 67 kosov raznih
stvarij,  mej  temi offektne, Is m in post ranskl dobitki,
vkup gld. L0.60. tjS^~ Karle   za   toni bol o /.
udarjenimi številkami, !<><> kosov gld. 2.60.
Rasen tega plesu«" potreba, kot: pabaljiee, llip, isvrat-uiki. parfum, puder itd v zalogi.
Ponarejeni »lij.uiianti izvrstno izdelani. L'liaui iu broehe od
gld. 2.50 do 6.   Gumbe a gld. l.">o.
B.d,-u..a.rcL Witter C-u.aaa.j-
Naslov telegramom Bduard \\ itt<\ Wien.
Razpošilja ■© • poštnim povzetjem.       Cenllniki  o tourab,  šaljivih stvareh
itd. gratis.
(26—2)
88
Pekarija in vinotoč
se pod ugodnimi pogoji daje v nitjem. — Natančneje pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (31—3)
tržaštej razstavi s srebrno svetinjo
odlikovane jt^
koščene sveče:!
iz garantirano pravega, nepokvarjenega •Iti čebelnega voska, <eJJ
ponudijo H Yj
P. & R. SEEMANN 3
"V I ^jitLsljjiiii
V novic bistveno znižane cene!
izvrstne kakovosti po pravi engros-ceni,
iz znano razpošiljalne trgovino liotscrt lia|i-lierr. Hamburg*.
v vrečicah po 4 ! , kilo prave vsebine nt; brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poštarino in zametanjem po poštnem povzetji;   Avst vr.
Rio, močen..........gld. 8 25
Domingo, okusen.......„ 8.80
Santos, jako močen, lep.....„ 3.75
Java, svftloselen, droben, močen . „ 4.10 Cuba, fcemimzelen, jako droben, močen ,, 4.45 Javi* II., zlatorutnen, jako droben, otnlo-
den.....'.......„ 4.20
Java L, zbitornineii, jako fin ...   .     „ 4(>0
Perl-Mocca, lin, suaten.....„ 4.75
Ceylon, moilrozelen, plemenit ... ,, 5.30 Geylon, Perl-, izredno lin .... „ 5.40 Menado, jako finega okusa .... „ 6.85 Mocca, pravi arah., lopodišeč ... „ (i.45 Priporočil ao zmes: Cevlon, Perl z Javo 1. — Vse čihitrno \ rste kave so prerešetanc in izbrane, tedaj
proHte prahu in ornih zrn. — o realnosti mojih
poSiljatev dobivam sleherni dan najpohvnlnojša (782—!b priznanja.
Neposredni kup — največja varčnost!
Jožef Bernard
v 1% si imii Kn (Kranjsko)
priporoča svojo popolnem novo in bogato oskrbljeno zalego vsake vrste
špecerijskega blaga, steklenine (glaževine) in domačih pridelkov
po najnižjih in poštenih cenah in s točno postrežbo. Za mnogobrojna naročila se priporoča
S spoštovanjem
Jožef Bernard.
: :
: :
♦ ♦ ♦ ♦
: :
♦ ♦
♦ (49— 1)
Vodstvo c. kr. priv. »zajemno zavarovalne družbe proti požaru V Oradci najuljudneje naznanja svojim p. n. dru/be-nikom, da se jo uplaee* anje driisl veniiie za leto pričelo S I. J a II livarje lil 1883. ter se vzprejema vsaki čas ali pri društveni blagajnici, v lastnej hiši Cons. št. 18/20 Sackstrasse v Gradci, ali pa tudi pri okrožnih komisarijatih; v IJilhljani pri njenem zastopništvu v Florijaiiskih ulicah st. 23.
Na dalje se naznanja onim p. n. družbenikom, kateri so bili že prvih devet mesecev leta 1881. pri družbi za poslopja zavarovani, so poslej brez prestanka zavarovani ostali, oziroma tudi leta 1883. zavarovani ostanejo, da se jim vsled nasveta upravnega soveta, vzprijelega pri občnem zboru dne 20. junija 1882., iz predobitka, dociljenega v upravniškem letu 1881. pri oddelku za zavarovanje poslopij, povrne 5 odstotkov v rečenem letu uplačane zavarovalnine, da se torej dotičnim p. n. družbenikom donesek za leto 1883. za omenjenih 5 odstotkov zmanjša.
Gradec, meseca januvarja 1. 1883. (35—i)
W«&KfV«
c. L priv. uzajemno zavarovalne družbe proti požaru v Gradci.
(Ponatis se ne plači.)
5Škrat odlikovano. Ustanovljeno leta 1847,
Ivana Hoffa zdravstveno pivo iz sladnega izlečka J Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa
prati kašlju, hripavosti, zaslinjenosti vedno z najboljšim vBpehoin rabljeni.
proti usfab/jenju, siromaštvu Ha krvi,   t skor   tudi  najboljšo   sredstvo rekomales
centom od vsake bolezni
Ivana Hoffa čokolada iz sladnega izlečka.
Najboljši in najslajši zajulrek, krepča želodec, pospešuje prebarljenje, nenadomestljiva posebno aa one, katerim je kava zabranjena kot preveč vznemirjajoča.
Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček
za )ia prsih iti pl učili bolne, za zastareli kašelj in tieduho.
Tisoč priznanj iz vseh delov sveta Je najboljši doka/ zdravstvene vrednosti ~Wf
Ivan lloffovih sladnih pre, ara tov.
Najnovejše zahvalnice.
G. Ivanu Hoffu, izumitelju po vsem svetu razširjenih preparatov iz sladnega izlečka, dvornemu založniku skoro vseh suverenov, Dunaj, I.,
Graben, Braunerstrasse št. 8. Tovarna : Grabenhof št. 2.
Blagorodni gospođi   B hvaleinoidjo Vam javljam, da so Vale zdravstveno
piin  i: s/tit/nega  izlečka Ivana   llojla   ter Vasi   Hoffovi sladni  bonboni   M  prta pri
moja] bolesni izvrstno pomagali.   Sedaj lahko glasneje govorim, kaš,ij in bolečina v
prsih mi pn neb nje ter se mulejnm. da hod« m mogel skot) Vam  na  čast Baklioatil ,,/irio plenu niti ffOšpod Iran  IloffP'    1'iosun Vas   da  mi zopet pošljete Iii sklenio piva In jeden zavitek  sladnih bonbonov.   Znumcnujcm so odličnim spoštovanjem Trnova u (na Hrvatskem), 8. avgusta 1882.
Mihael  Lovrov, učitelj.
Vale blagorodje!   Prosim Vas, pošljite ml /.opet po poltnem povzetji 28
sklenic Vašega izvistnegn Iv EfolfevogS .-.druvstvonega piva iz Blodnega izlečka in 5 tavitkov [van Bofntvih tdadnih bonbonov ■/.-.% prsa \ modrem papirji Obenem Vam porotam, da sem vsled plubnega vnetja m jedno leto trajajočega bljuvanja krvi užc pet let bolehal na hripavosti in bodeuji vdulniku; odkar pa rabim aladno pivo m! u/.e velika bolje počutim t r upam, da budem po daljšem uporabljen) I popolnem
ozdravil; sieer pa,   če le moje zdravje vsaj tako ostane,   kakor je sedaj,  sem po.
polnem BfcdovoQon z adravstvenlm vspebom Našega l\. Buffovega piva Is aladnegi
izlečka.   Z najndličn jšini spoštovanjem Vam vedno udaui
I-:«lnar«l liollniuii. zemljemerski nadzornik. Maribor, 27. novembra 1882
S adno pivo in Bladna čokolada me je naglo in popolnem ozdravila od bron-chialnegu katara. Sladni bonboni jako dobro delujejo. Jaz nadaljujem sedaj ta lek, da se ohranim uptiru slabega vremena; zatorej prosim, da mi pošljete ša 28 sklenic zdravstvenega piva iz sladnega izlečka, 5 zavitkov sladnih bonbonov in 2 zavitka sadne čokolade.   Podpišem se Vam hvaležna in udana
Ifluriju liurouifu «lu Mont, rojena grofica Itul t lij anj .
Hitzing pri Dunaji, v aprilu.
Rln^rKann ^nriiVvila t\ iimtr-ihi Pravih Pri,ih Ivan Hoffovih zdrav
r>IU/J)UH) S|II IM IYM1» « ll|HM<IIII drenih tečnih preparatov iz sladnega izlečka od strani e. kr. garnizijske bolnice v Zagrebu št 23 ter oh opazovanem tdravetveneni učinku lloffacegn zdravstvenega pira iz sladnega izlečka in lloffove slatine čokolade, < ha izuelka pokazal« sta se kot. izvrstna zagotavljajoča sredstva pri rekon-Vab seentih iu pri bolnikih na kataru in razdraž/jirosti dihalnih organov in za prebarljenje: čokolada pa najboljše nadomestil je kavo pri onih, kateri jo zaradi raz-drafivaiija ne smejo piti. Čokolada postala jo dotičnim jako priljubljen zajutrek, kar se potiduje na podlagi opazovanja.
l»r. l-N.-liii /.. Dr. HalstT,
polkovni nadzdravnik. polkovni in oddelka zdravnik.
Glavne zaloge v Ljubljani: Peter Lassnik, H. L VVenzel, Mih. Kastner.
V Knutji:  Kratijo Dolenec; e Cejjil  Kupfersebmldt, lekarnar;  v Reki: (J. Cttti,  lekarnar:  p Oorioil (J. (Vistotoletti, c. kr. dvorni lekarnar;  v Mariboru:  P. Ilolasek; v
1'tiiji: Kasimir; r 1'uiji: jMoiiuv; v Trstu: lekarnar J, Seravullo in V. S. 1'rinz.
V zavitku iz Ijjuh-skleniea 1 gld., '/i skle-
Cokoladl t« sladnega IsleČka a 8 gld. 40 kr., 1 gld. <>0 kr. in I gld. IS »/■ kl^r- — Bonboni i', sladnega izlečka za prsa po 00, 80,  16 m  10 kr. za **-
€3%mm v IJabljavni: Zdravstveno pivo iz sladnega i/.leeka: 1 stokleniea 5*i kr., 18 sklenic ti ^hl 72 k;\, 28 skleme 11 gld., 58 sklenic 28 gld. ljano: ti Bklenio 8 gld. 89 kr., 18 sklenio 7 gld. 89 kr.: 28 iklenio 11 gld. <»'• kr.,   8 sklenic :S» gld. 10 ur. — Koncentrirani sladtd izleček   1 s
iiire '!(► ki
vitek; pri večjem naročilu popusti se v cenah.
(791—15)
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa.   Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček.
Pnvi llullovi Imnlioili I/ sliiilni'lm i/lrrLa 10 Ir \ llioilmil /n\
Udutelj m odgovorni urednik Makao Armič.
Lastnina in tiak „Narodne tiskarne14.